Štev. 12. Costi touoite te la peta Trst — Gorica, dne 19. marca 1925. Letnik II. «Slovenec» LJUBLJANA JUGO' ji- ...i ne Vj . tidinost. Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina L L d. naj se pošiljajo na naslov: »Novice*, Trieste, Via Torre bianca 24, IV. n. a a a V tujino V naši deželi ni pereče samo vprašanj« našega narodnega obstanita, pereče je tudi in v presenetljivi meri vprašanje vsakdanjega kruha. Zahteve, ki se stavijo na to ubogo deželo so prevelike, da bi jim moglo ljudstvo zadostiti, Dajatve so ogromne, da še nikdar take, zaslužka malo, da še nikdar tako. Temu gmotnemu, materijalnemu' pritisku na naše ljudstvo se pridružuje še politični pritisk, kakršnega ne pozna zgodovina slovenskega naroda na tem ozemlju. Slovensko ljudstvo te dežele je torej materialno in moralno pritisnjeno k tlom. Kakšno čudo je potem, če si želi proč od te rodne zemlje, daleč v tujino, da si tam služi kruh, s trdim delom, toda vsaj v osebni svobodi? Kakšno čudo, če naši ljudje naravnost oblegajo izseljeniške komisarijate, če izdajajo zadnjo liro tistim, ki jim obljubljajo potne liste za izselitev v Ameriko? Kakšno čudo, če se polnijo rovi francoskih in westfalskih rudnikov s slovenskimi možmi, ki so zapustili družino ter se podali na daijnjo pol, da v tujini, v smrtni nevarnosti služijo kruh za svoje otročiče ? Nič čudnega ni torej, 6e je dosegla tudi ip-ropaganda tukajšnjih komunistov za izselitev v Rusijo precej še n j uspeh med slovenskim ljudstvom, in zelo značilno je, da sa je največ ljudi oprijelo te misli ravno v krajih, kjer je politični, torej moralni pritisr: oblastev in zasebnih laških organizacij na naše ljudstvo «ajvečji. —• Premoženje prodaji... Kako obupno stanje je v deželi, priča dejstvo, da so se slovenski možje odločili za dolgo pot v neznane kraje in v negotovo bodočnost pod skrajno težkimi pogoji. Eden najtežjih gmotnih pogojev — da ne govorimo o političnih - je bil ta, da je moral vsak izseljenec v pričakovanju izselitve položiti pri organizatorjih izseljevanja znesek . — 5000 lir v gotovini. Glede tega pogoja niso poznali organizatorji, ki so javno v komunističnem ' listu in od osebe do osebe organizirali izseljeniške oddelke, nikake popustljivosti. Pozivali so ljudstvo, naj preda, kar ima: hišo, zemljišče ali premoženje im naj zberč potrebni denar. Ni naš namen danes, da bi vprašali komunistične organizatorje tega izseljevanja, ali so premislili, kaj počenjajo, ko so obupanefnti in na vse pri-pravijenemu ljudstvu stavili take pogoje; ali so se vprašali, kaj bi počel družnsk; oče in gospodar, ko bi morda nekega dne, nezadovoljen z življenjem pod daljnjim Kavkazom — kjer se tudi ne pretakata sam med in mleko! — hoteč nastopiti dolgo pot nazaj, z bridkostjo spoznal, da nima v daljnji domovini več premoženja, ne strehe, pod katero- bi sklonil trudno glavo; ali je res potreben tolik denar za pot v Rusijo in če ne, zakaj ga zahtevajo od ljudstva; ni danes naš namen, da bi vprašali komunistične organizatorje vse to. Poudariti pa hočemo dejstvo, da so slovenski gospodarji te nesrečne dežele pristali tudi na to težko žrtev, ki se je od njih zahtevala, samo — da se rešijo tega neznosnega življenja, samo da odidejo, vseeno kam, le odtod... Ko so te dni cblastva na Goriškem nastopila z obtožbo proti komunističnemu poslancu Srebrniču, ki je vodil vso akcijo za izseljevanje, češ, da jih vlada v Rimu ni obvestila, da bi bilo tako izseljevanje v. Rusijo dovoljeno, bi bila morala z obtožbo vred poslati v Rim tudi poročilo o vzrokih, zaradi katerih slovansko ljudstvo v teh krajih sili v tujino. Z obtožbo proti enemu ali desetim komunističnim poslancem se razmere v tej deželi, ki so jih v veliki meri zakrivila ravno oblastva z vlado v Rimu vred, ne bodo izboljšale, četudi bi bili upravičeni vzroki, s katerimi se ta obtožba utemeljuje, to je, da Vlada v Rimu ni dovolila.,. Mi smo mnenja, da bi poslanec Srebrnič ne širil javno pro-gande (katero sicer mi iz zgornjih razlogov obsojamo), c kateri bi vedel, da f. v navzkrižju z vladinimi ukazi. Kakšni so bili nekdaj Kraševci v narodnih nošah (Po Valvazorju) Novic® is vsesa sveta se j.e vihar polegel, padati «krvav dež». Dež seveda ni arvav,. pač pa je rdečkaste barve. Gre za popoinoma naraven pojav. Iz Afrike prinese včasih proti severu močan južni veter rdečkasti prah iz puščave Sahare, ki se pomeša med deževnico in jo pobarva. Ni čuda, da je narod v južni ItaLji, ki je kulturno strašno zaostali in je sila babjeveren, ves zbegan, ko začne naenkrat padati z neba «krvav dež». Seveda smatra to za strašno znamenje, da bo vojska, kuga, lakota in podobne reči. Spretni goljufi, ki jih nikjer ne manjka na svetu, pridno izrabljajo nevednost ljudstva v svoje namene in ščuvajo ob takih prilikah prebivalstvo, ki je že itak popolnoma iz sebe, češ da je vsega kriv ta ali oni, to ali ono, in da je treba vzdigniti proti njemu. Saj se je z neba pri Strajna nesreča s Wldragi Trije delavci mrtvi, sedem ranjenih. Iz Volčje Drage nam poročajo: Včeraj okoli 4 popoldne se je pripetila v Volčji Dragi strahovita nesreča, ki je že do sedaj zahtevala troje človeških žrtev. V opekami g. Ivana Koglot v Volčji Dragi so bili včeraj številni delavci zaposleni pri kopanju ilovice za izdelavo opeke. Zraven jame, v kateri so bili že izkopali ilovico do kakih treh metrov globine, se je nahajala druga že izkopana in opuščena jama, ki je bila vsied nedavrtjga deževja skoraj do vrha napolnjena z vodo. Obe jami, opuščeno in drugo, v kateri so delavci kopali, je ločila ozka stena ilovice. Pod pritiskom. - , T . vode je včeraj okrog 4 popoldne stena J kazal prst božji! In ljudstvo naseda ta- popustila in iz polne jame je vdrla i prebrisanežem -in počenja v svoji voda z vso silo ter poplavila jamo, v; zas'IepLenasti stvari, tki se drugod zde kateri so kopali delavci ilovico. Učinek j nemogoče. vode in porušene stene ilovice je bil Zadnjič smo opazovali krvav dež me-grozen. V jami so obležali mrtvi tri j J [ seča marca leta 1901. v Kalabriji. Ob delavci, in sicer 39-letni Bunc ^Franc, precej jasnem vremenu se je pojavil 26-letni Černič Ivan in 47-Ietni Bunc zdajci na nebu rmenkasti-rdeč oblak, Josip, va iz Volčje Drage, 32-letaega ki je kmalu solnce tako zatemni!, da Josipa Martelanc so izvlekli iz jame težko ranjenega na spodnjem delu života, medtem ko je bilo ostalih sedem delavcev več ali manj težko ranCnih. Ti so: 31-letni Saksida Franc iz Bukovice št. 17, 27-letni Franc Remsker iz Volčje Drage št, 80, 26-letm Gregorič Josip iz Volčje Drage 101, 24-letni Marvin Anton iz Volčje Drage 303, 22-letni Brankovič Anton iz Volčje Drage 361, 35-letni Anton Krpan iz Volčje Drage 131 in 45-letni Abramič Anton iz Volčje Drage št. 91. Med tremi mrtvimi se nahajata dva brata Bunc, od katerih zapušča starejši šest, mlajši pa štiri otroke. Krvav dež Neurje zadnjih dni v Italiji je imelo za posledico naravni pojav, ki kljub popolni razjasnitvi še vedno strašno učinkuje na babjeverno ljudstvo. Tokrat je bil* v Perugiji, ko je začel, potem, ko se je zdel plamen na ognjištu razbeljeno bel. Prebivalstvo je planilo na prosto in v cerkve, z neba pa je lil v curkih rdečkast dež. Kemiki so takrat ugotovili, da je bil deževnici primešan izredno velik del železnega oksida. Osam let živ Blizu mesta Vilna na Poljskem so razvaline skladišč nekdanje ruske armade, Skladišča in kleti jie ruska armada pri umiku 1. 1916 deloma sežgala, deloma razstrelila; niso hoteli, da bi bogate zaloge prišle v druge roke. Med razstrelbo zalog je padel neki vojak v klet; nihče ga ni opazil, in Rusi so pozneje mislili, da_ se je izgubil ali pa da je padel. Poljsira vojna uprava sedaj tam zopet zida in so te dni eno od kleti odprli. In kaj so dobili notri? Človeka, ki je celih osem let prebival tam, sam in zapuščen. Najbujnejša domišljija nam ga ne more opisati; popolnoma je bil poraščen, divja zver, zgubil je bil spomin in vid. Kajti le malo svetlobe je prihajalo v klet skozi majhno zamreženo okence. Njegova obleka je bila seveda samo še cunja. Živel se jie izključno le od zalog in konserv, ki so bile v kleti shranjene. Ven ni bil mogel, ker je bil vsied eksplozije vhod s kamenjem in bruni popolnoma zaprt. Peljali so ga na prosto in mu dali jesti in piti. A ni prenesel soinčne luči in svežega zraka, in je čnez tri dni umrl, ne da bi bil spregovoril besedico. Poljska vlada ga je dala pokopati na pokopališču v Vilni z vsemi vojaškimi častmi. Moč malih živali Moč majhnih živalic je v primeri z njihovo velikostjo večkrat naravnost presenetljiva. Tako se je ugotovilo, da Keber sorazmerno s svojo velikostjo lahko vleče 21 krat večjo težo kot konj, čebela pa kar 30 krat večjo. Silno moč ima ostriga, ki lahko zapre svoje oklop-n.ce s silo 15'kg. Če bi hotel torej človek izvršiti sorazmerno svoji velikosti enako delo, bi moral dvigniti v zrak 80 lokomotiv. Tudi muha ima izredno moč. Ona dvigne s svojimi nogami brez vsake težave n, pr. vžigalico, kar bi odgovarjalo pri človeku, upoštevajoč njegovo velikost, 8.50 m dolgemu tramu. Bolha lahko poskoči, kakor znano, 200 krat Itako visoko, kakor je sama visoka. Človek, ki bi hotel posnemati njen skok, bi mo,-ral torej skočiti nad 300 metrov visoko. Razbojnik in ženske Razbojn k Čaruga je imel obilo če-stilk med ženskim svetom. Še ko so ga obešali, se jim je nasmihal. Naklonjenost teh prismojenih babnic tudi zdaj še ni pojenjala. Na Čaruginem grobu je baje vedno dosti svežega cvetja in pnžganih svečic. V nedeljo je na njegovem grobu bilo polno ljudstva, ponajveč žensk, ki so prinašale cvetlice in prižigale svečke. Marsikatera se je slinila, bogve zakaj. Zan mivo je le to, da so te pri-smuknjene babnice, ki objokujejo obešenega razbojnika, večinoma prav gosposke. O ženski lepoti Da imenujejo 301etna dekleta mnogi že stare device, ni upravičeno; to nam priča zgodovina. V resnici lahko ohrani ženska svojo lepoto in svežost do 50. leta in še črez. Višek svoje lepote doseže ženska med 35. in 40. letom. Starogrška Helena je imela 40 let, ko je nevarno vžigala srca. Kleopatra je prekorači,a 30 let, ko je prvikrat videla rimskega cesarja Antonija, ki se je vanje zaljubil. Ana Avstrijska je s 36. leti veljala za najlepšo ženo v Evropi. Madame di Maintenon je bila stara že 43 let, ko jo je poročil francoski kralj Ludvik XIV. Najvabljivejše :’n najštevilnejše lepote ne odražajo 201etne deklice. Najbolj očarujejo ženske tedaj, kadar je telo dosegjo popoln razvoj, ker lepota ne obstoji samo v obliri in barvi kakor pr' voščenih podobah. Svežost, mladost tei nežna koža se pogosto združujejo v obrazu, ki pa še ni očarljiv, ako nima življenja in izraza. Najlepša ženska leta so med 26. in 40. letom. Zadovoljnos' in veselo razpoloženje je najboljše sred sivo za ohranitev mladosti, Umetna sredstva tu ne zaležejo nič. Še tako lepa žena se postara, ako ni vesela in zadovoljna. Vsaka žena bi si morala postaviti za nalogo, ohraniti svojo lepoto, kar pomeni obenem tudi zdravje' toda ne z zadrgnjevanjem, pudrom in raznimi toaletnimi vodami. Preprosto življenje, zmernost, čistost in gibanje zadostno ustvarjajo zadovoljnost ter krepijo telo in držijo pravilne poteze. Lepota obstoji v živahnosti gibanja ter v zmožnosti mišljenja in izražanja. Vsaka žena sama lahko mnogo pripomore k svoji lepoti in mikavosti. Kov polotok v Črnem morju V bližini Sevastopola se je del strmega morskega pobočja pogreznil r morje. Morska tla so se nato dvignila, na car s.e je pokazal 150 metrov dolg; polotok, v bližini pa več manjših otokov, i Nove določbe za poštne pristojbine j Izšel je kr. odlok št. 196 od 19. febr. t. 1„ na podlagi katerega bodo veljavne počenši z 16. t. m. drugačne poštne pristojbine, kot so bile dozdaj. Pri tem naj bo omenjeno v vednost našim čitateljem, da so se vse poštne pristojbine ! zvušale, in sicer na sledeči način:! Zaprta pisma in zaiepke, ki se odpošljejo v kraj, ki spada pod isto pošlo, stanejo za vsakih 15 gramov ali odlomek 0,30; iste izven okraja, za vsakih 15. gr in odlomek 0.60. Pisma in zaiepke, ki se pošiljajo vojakom na dejanski službi, se frankirajo s 0.30. Odprta dopisnica izven okraja stane 0.40. Odprta dopisnica vojakom stane 0,20. Ako odpošlješ razglednico izven okraja in ako nima ista več kakor 5 besed, se plača 0.20. Ako imajo iste več kakor 5 besed, stanejo 0.40. Če odpošlješ vojaku na službi razglednico, ki ima več kakor 5 besed, plačaš samo 0.20. Za priporočena pisma se plača poleg običajne pristojbine še 0,60. Dodatna pristojbina za ekspresna pisma stane 0.70. Netočna vest Italijanski listi, posebno .Giornale del Friuli», so prinesli 13. t. m. vest. da je bilo sprejetih v deželno bolnišnico in umobolnico v San Daniele pri-bl.žno dvanajst bolnikov, bivših avstrc-ogrskih vojakov, pristojnih v goriški sodni okraj,, ki so se komaj sedaj vrnili v domovino iz ruskega ujetn.štva. Ker je gor-ško uredništvo «Novic» po vsej pravici domnevalo, da se med temi bolniki nahajajo tudi Slovenci, se j« s posebno vlogo obrnilo do ravnateljstva prej omeii; en e bolnišnice, od katerega je dobilo odgovor, da so vsi dotični bolnik. pristojni v občine prejšnje videmske pokrajine. Vest torij, da bi bili to av-stro-ogrski vojaki, ne odgovarja resnici. Toliko v vednost onim, ki so črpali, prebravši vest v italijE-nskih listih, ne-kc’iko upanja glede tega ali onega pogrešanega svojca. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon“ v Ljubljani praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja. Poleg koncertov, ki jih na-merava prirediti v proslavo tega jubileja, se je odločilo izdajati mesečno revijo za zborovsko glasbo «Zbori», ki bo prinašala na leto 12 zvezkov novih, še neobjavljenih ženskih, moških in mešanih zborov. Letna naročnina znaša za Italijo 10 lir, ki jo je treba plačati naprej. Revija se naroča pri navedenem pevskem društvu v Ljubljani; lahko posreduje naročbo pa tudi Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, ako sg mu obenem z naročilom pošlje znesek 10 lir. Prva številka izide še tekom tega meseca. TEDENSKI PREGLED Italija . Parlament v Rimu deluje brez ministrskega predsednika Mussolinija, ki je še vedno bolan. Zastopajo ga v odgovorih na razne napade s strani cpozicio-nafcev minister notranjih stvari Fe der-zoni. tajnik fašistevske stranke Fari-tta-cci in bivši tajnik Giunla. Pravzaprav ga zastopa le Federzon:, kajti druga dva se omejujeta večinoma le na medklice, v katerih sta se specializirala. Farinacci pa, katerega je opozicionalno časopisje spravilo že ob ves ugled, nima dosti sreče niti v medklicih. Opozicijo v zbornici vodijo fe nekateri liberalci, nekateri fašistovski disidenti in komunisti, kajti ostale stranke se še vedno niso vrnile v parlament, Komunistični poslanci postopajo v tem zasedanju precej odločno in ostro, Posebno ostro j;e nastopil te dni komunistični poslanec Maffi, ki je očital bivšemu podtajniku Finziju, da je tudi denarno izkoriščal, svoj položaj in bivšemu ministru Acerbu, da je gojil prijateljske stike s človekom, si je1 bil obtožen posilstva. Denarno izkoriščanje svojih položajev je očital tudi drugim fašistom. Seveda je njegov govor vzbudil najbolj ogorčene proteste. Finzi je zahteval, naj se uvede proti njemu preiskava in naj. se ugotovi, ali so upravičeni ti in prejšnji očitki proti njegovi osebi, Acerbo je pozval govornika, naj pride z dejstvi in imeni na dan, da ga bo mogel tožiti, Fašistovski poslanci so mu metali vse mogoče psovke v obraz, toda Maffi je vztrajal pri svojih trditvah in je izjavil, da prevzema za nje vso odgovornost. Na splošno očitajo opozicionalni poslanci fašistovski vladi, da je vrgla državo moralno in gospodarsko ob tla. Draginja je zrastla za 20—26%, za eno liro lahko danes kupiš le 14% tega, kar st kupil pred vojno, kajti lira stalno pada nasproti, dolarju in šterlingu, ki sta v zadnjem času zrastla od 12—16%. Na drugi strani pa se plače niso zvišale, pač pa še znižale. Seveda je minister notranjih stvari skušal v dolgem govoru vse te očitke ovreči, poudarjajoč, da vlada v držav: vzoren mir in red1, za kar gre hvala politiki «močne roke». Seveda je zbornica, v kateri prevladujejo po zadnjih «volitvah» fašisti, izrazila vladi — zaupnico. Tako bo torej vlada z navideznim odobravanjem parlamenta nadaljevala s politiko močne roke, ne meneč se za voljo ljudstva, ki v sedanjem parlamentu, katerega so zapustili zastopniki uglednih cpdzicionalnih strank pod vodstvom znanih politikov, ne more priti do pravega izraza, Zmaga, dosežena od vlade v parla«! mentu, je torej bolj podobna porazu kot zmagi. it if * Tudi izven parlamenta se v dveh ve- j levažnih vprašanjih politika fašistovske vlade oziroma stranke ni obnesla. Gre za vprašanje Zveze bivših vojakov in za vprašanje stavke kovinarjev v zgornji Italiji. Nasprotstvo med zvezo bivših vojakov pod vodstvom bivšega fašistovskega poslanca Viole je postalo zadnje čase v sled nasilne vladne politike tako veliko, da je vlada dala razpustiti vodstvo zveze, kateri je imenovala — komisarje. Vlada je upala, da bo s tem raztepla tudi zvezo samo, če se ji že ne bo posrečilo, da ji da fašistovsko lice. Toda zmotila se je. Z vseh strani države prihajajo poročila, da se krajevne organizacije oklepajo starega vodstva in da komisarjev ne priznavajo. Vidi se torej da je pri bivših vojakih, katerim se pridružuje tudi zveza invalidov, fašistov-ska vlada dosegla nasprotno od tega, kar je hotela. Nič bolj srečna ni bila takozvana sindikatna politika fašistovske stranke. Poleg drugih so fašisti po svoji zmagi pritegnili v svoje vrste tudi številne delavske množice, ki so se na ta način skušale zavarovati pred preganjanjem. Fašistovske delavske organizacije (sindikati) so se na ta način številno zelo okrepčale. Toda pri sedanji stavki kovinarjev v zgornji Italiji, ki traja že nekoliko tednov, se je pokazalo, da se pofašistenje delavskih organizacij ni posrečilo v taki meri, kakor se je to skušalo prikazati na fašistovski strani. Kovinarsko stavko so začele fašistovste organizacije. Voditelji stavke so si nadeli že iz vsega začetka za cilj, da dosežejo rešitev, ki bo zadovoljila obe siiani, toda zadeli so nepričakovano na velik odpor industrijalccv. Zdelo se je že, da se bo akcija ponesrečila, kajti na kak ostrejši konflikt z industrijalci voditelji stavke niso nikakor računali, ko je naenkrat stopila na plan še Fiom, Federazione itaiiana operai me-tallurgici, to je zveza kovinarskih delavcev, ki je včlanjena pri protifašistov-s.ri Splošni delovni zvezi. Sedaj je bilo vse delavstvo na nogah, toda za voditelje fašistovskih sindikatov je nastop Fiome prinesel bridko razočaranje: izkazalo se je, da je ogromna večina delavstva sledila tej protifašistovski organizaciji, ki je vsled tega tudi prevzela vodstvo stavke. In fašistu ki so še v soboto grmeli proti industrijalcem, so se lepo z njimi nenadoma pobotali. Takoj po nastopu Fiome je prišel iz Rima v Milan tajnic fašistovske stranke Farinacci in kmalu po njegovem prihodu je bil sporazum sklenjen. Vse velike zahteve fašistovskih voditeljev stavke so se skrčile na zahtevo plače za razpuščena, je sprejel v svoj program — monarhijo angleškega tipa, celotni opozicionalni blok (Radičevci, Hrv. zajednice pod vodstvom Trumbiča, Davi-dovićevci, Koroščeva Slov. ljudska stranka in jugoslovanski muslimanski klub) pa je nastopil v skupščini pod lepo zvenečim imenom, Blok narodnega sporazuma in kmetske demokracije. Z odpovedjo republikanstva s strani Ra-dičevcev je nameraval opozicionalni blok iztrgati vladi iz rok glavni adut. Toda vladna koalicija (radikalci in samostojni demokrati), ki ne zaupa dosti prepogostim, a le navideznim menjavanjem pro-grama na strani Radičeve skupine, se ni dala ugnati. V skupščini je prišlo med vladno kotlicijo ian opozicijo do zelo ostrih spopadov, ko je šlo za ptrditev mandatov. Do najhujših spopadov pa je prišlo v verifikacijskem odboru, ko je šlo za potrditev mandatov Radičeve stranke. V krogih vladne koalicije so se vršile dolge debate, Zato je pa seveda tolmačenje o re-kvizicijah od stra.ni finančne inten-dance zadelo na tak odpor pri našem in italijanskem ljudstvu teh pokrajin. Odgovor od strani vlade ali se mora, prijaviti same rekvizicije izvršene po izrecnem povelju vojaških poveljstev ali pa na splošno vsa škoda ki ni bila povzročena po obstreljevanju in direktnih vojnih dogodkih, mora prispeti. Dokler pa ne prispe, rajši čakajmo pa če treba do konca tega meseca in pa še prtve dni aprila. Rajši bomo takrat delali prijave po moči kot pa da bi sedaj s kakci prezgodnjo izjavo kompromitirali našo pravico do vojne škode. Eno je pa jasno! Prijavijo naj se že sedaj, ne da bi čakali nadaljnih odredb, vse pravilne in nepravilne rekvizicije, to je škode. ali naj se potrdijo mandati poslancev te stran- ^ liro (industrijalci so bili sami ponudili j ke, proti kateri je bila zaradi njenih | izvršene icld vojaških oddelkov na iz-60 stotink!) Spričo take politične reši- zvez s komunistično nacionalo progla- rečno povelje vojaških komand, daljo tve tega gospodarskega spora je Fiom šena Obznana in katere voditelji so še naj se pojavi vse ono, kar se ni še proglasila, da s svoje strani ne sprejme sedaj z Radičem vred v zaporu oziroma te rešitve in da bodo njeni člani — na- pod policijskim nadzorstvom. Kcnčno Ije prevladala struja, ki je zastopala , , mnenje, da sc ti mandati ne smejo po-! Jfv^naj se tudi seveda jsa taka ško-trditi, dokler sedišče ne izreče svoje daCjevali stavko. Voditelji fašistovskih organizacij so vložilo v vojno škodo bodisi iz pozabljivosti bodisi iz nemarnosti. Pri- malni plam i zahtevo po revidiranju ^ri tdb" v kMerlm LL vTadna delovne pogodbe : zahtevo po sklemtvi koaljcija večino, 0-vest, da se zvečer snidemo na oddih in pouk v društveni sobi. Komaj en mesec po ustanovitvi našega društva smo priredili društveni zabavni večer z zelo pestrim in zabavnim sporedom. Deklamacije naših vrlih deklet, podane z globokim umevanjem in resnično srčno toploto, so vzbujale krepkih odmevov v dušah poslušalcev. Salve smeha, zbujene po lepo podanih šaljivih prizorih, se kar niso mogle poleči. Razšli smo smo se vsi zadovoljni, z zavestjo, da pomeni da pomeni ustanovitev društev za našo vas važni zgodovinski dogodek — pomemben ne le za one, ki so delavni člani, marveč za vso vas. Čitalnica z našimi časopisi, je naše zbirališče in zatočišče. Zadnje čase smo opustili dramatične vaje, in smo se lotili z vso vnemo petja. Na pomlad in čez poletje, ko se mnogi porazgubimo po' planinah, po poljih, naj bo vsepovsod odmevala lepa naša pesem. Uredili smo si tudi malo knjižnico, ki nam je poskrbela «Zvezo prosvetnih društev». Čitamo, da je veselje. Četrt ure časa — pa knjigo, knjigo v roke. IZ KOBARIDA, V sredo, 11. t. m., smo se zopet enkrat zbrali stari čitalničarji na sestanku v začasnem društvenem prostoru. Dobri dve leti smo prisiljeno spali. Zlokobni krnski dogodki, in njim sledeči pogromi so nas pokopali. Čeprav še ni posijalo ravno pomlađuje solnce, vendar vsaj divjajoči viharji ne rušijo več. Kot drugod nas je to zatišje predramilo. Vstajamo k novemu delavnejšemu življenju. Predavanje, ki je zapolnjevalo večji del večera nas je tudi seznanilo z važno našo prosvetno ustanovo «Zvezo prosvetnih društev», ki smo ji bili sicer že včlanjeni, vendar je nismo še dovolj poznali. Utrdilo nas je v veri o nje potrebnosti; da bodo odnošaji z njo čedalje tesnejši, ter v čim večjo društveno korist, bomo gotovo skrbeli z veliko vnemo. Prvi korak je storjen, upamo, da bomo kmalu mogli poročati tudi o drugih. Kobarid mora zopet prevzeti prvenstvo tudi v društvenem delu. Ostati mora središče društvenega prosvetnega gibanja v gornjem delu Soške doline. IZ TOLMINA. Pred kratkim je naše «Rokodelsko bralno društvo» položilo svoj letni obračun, o svojem delu na rednem občnem zboru. Ogromno udeleženstvo je pokazalo, da naši tržani znajo ceniti svojo najvažnejšo prosvetno napravo, ki je vedno visoko držalo svoj prapor prosvete, Lei mu ga je dal v roke naš nekdanji prvak in prvoboritelj dr. Lavrič. Vsi naši boljši, večji so delovali in duševno ras tli pod njegovim okriljem. Več kot polstoletni obstoj našega društva ima zaznamovati krasnih uspehov v svojo zlato spominsko (knjigo. Letni obračun je pokazal, da sta najbolje delovali naša bravnica ter knjižnica. Stopamo v novo leto svojega delovanja. Številen obisk občnega zbora nam jamči, da se letos, sedmo leto po zaključku svetovnega rušenja, dvignemo na predvojno višino, ter zavzame staro častno mesto —- vzgojevalca odrastlih in doraščajočih. Naše društvo, ki je polstoletja oblikovalo duševni obraz naših tržanov, hoče vršiti zopet to častno in odgovorno nalogo. IZ PRVAČINE. Zganili smo se koncem koncev tudi mi v Prvačini. Pretekli četrtek je imelo ustanovni občni zbor naše .«Prosvetno društvo». Ne misliti sicer, da do sedaj prav nič nismo prosvetno delali. Naš delavni «Dramatični krožek» je bil teden dni pred ustanovitvijo društva nastopil z dobro naštudirano igro «Nebesa na zemlji», ki jo je na splošno željo ponav- PODLISTEK Kuga (Po Grudnovi zgodovini slov. naroda.) Dandanes si težko predstavljamo, kako Strašna morilka je bila nekdaj kuga ali črna smrt in kako so ljudje zatrepetali ter obledeli, ko so zaslišali to besedo. Lahko rečemo, da je kužna kosa spravila po Slo venskem veliko več ljudi pod zemljo kakor sovražni meč. Ne stoji zaman v litanijah prošnja: Kuge,.— reši nas o Gospod! Z imenom kuga pa so nekdaj zaznamovali celo vrsto nalezljivih bolezni, ki jih danes strogo ločimo, na pr. črne koze, legar (tifus), razne vrste mrzlice in drugo. Vendar so se ljudje najbolj bali one kuge z oteklinami (buboni), ki jo še dandanes nazivamc s tem imenom in kateri so nekdaj zarad črnih peg na koži rekli tudi «črna smrt» Prikazovala se je pod raznimi znamenji Navadni začetek je bil, da je bolnika za čela boleti glava, v prsih in trebuhu p: žgati, kakor ogenj. Vnele so se mu oč jezik in grlo, in marsikdo je besnel od žeje , Bolnik je postal ves pobit, ne le od strahu pred grozno smrtjo, ampak tudi, ker se je vse kuhalo po njem, kakor bi gorele čut-nice. Kmalu so se izpustile pod pazduhama, za ušesi, na vratu, pod kolenoma po-dolgaste, temnovišnjevc in zelo boleče otekline, iz katerih so se razvnele velike bule (buloni), ki so se navadno po smrti odprle. Drugi bolniki so bili naenkrat po celem životu obsuti z belimi mozolji, ki so v kratkem počrneli in žgali kot žareče oglje. — Kuga pa je napravljala še drugačne učinke. Eden sc je dolgo krvavo potil, drugi se je zgrudil, kakor od strele zadet in umrl na poti, zopet drugi je izdihnil dušo, ko je hudo kihnil, in odtod je navada, da 5e zdaj pravimo pri kihanju: «Bog pomagaj!» Primerilo se je tudi, da so komu noge otekle in odgnile. — Pa naj so znamenja še tako različna, nasledek je bil skoraj vedno isti, namreč gotova smrt, ki je prišla čez nekaj dni ali pa celo v malo uran po neznanskih mukah za ubogega bolnika. Prebolel je le malokdo, če so se mu kužne bule za časa srečno pregnojile. Kužen mrlič je bil strašen videti. «Črna smrt» inu je pustila ostudne črne maroge na truplu in ga vsega izpremenila. Iz nosnic in ust mu je vrela črna kri in iz odprtih bul se mu je cedila smrdljiva sokrvica. Kmalu je začelo meso kipeti kakor kvas in razširjati tako grozen smrad, da živa duša ni mogla ostati blizu. Domači so brž najeli takega pogumnega moža za pogrebca, ki je Drišel z dolgim železnim kavljem na drogu, i njim potegnil mrliča iz hiše in ga vlekel do jame, katero so izkopali na vrtu za. 'nišo ali na bližnjem polju zunaj vasi. Mrliča :e potresel z živim apnom m zagrebel. Včasih pa celo za drag denar ni bilo dobiti loveka, ki bi pokopal smrdljive mrliče. 3olezcn je bila tako nalezljiva, da je ne-edko za enim mrličem izumrla vsa hiša. -ato so kužna trupla večkrat ležala nepo-copana na polju in po goščah, da so jih rgali psi in divje zveri, ali pa so gnila edne in mesece po zapuščenih hišah. Včasih so take izmrle koče s človeškimi trupli vred kratkomalo zažgali, da je vse skupaj zgorelo. O vzrokih kuge so imeli zdravniki, zvez-doslovci, modroslovci in tudi navadni ljudje zelo različna mnenja. Vsi, ki so o njih razpravljali, pa so navadno na čelu svojih razprav napravili prepričanje, da je kuga, kakor tudi lakota in vojna, pred vsem strašna šiba, ki jo Bog pošilja, da kaznuje trdovratnost grešnikov in jih prisili k pokori in poboljšanju. Isto tudi navadno čitamo v vladnih odlokih. «Kužni red», ki ga je izdal nadvojvoda Karol II. 1. 1584., se na primer ričenja z besedami: «Kuga je očitna kazen, atero nam vsemogočni Bog pošilja v svoji praviCni jeei zaradi naših neprestanih pre- reh. Najboljše zdravilo bi bilo torej, ako i s spokornim življenjem odvrnili šibo božjo.» Zelo razširjeno je bilo tudi mnenje, da je kužne bolezni pripisovati čarovnicam, ki z vragovo pomočjo povzročajo pomor pri ljudeh in živini. O začetku kuge pri Cmu-reku na Štajerskem (1500) pripovedujejo sledeče: Nekoč je prišla stara, revna ženica v vas Gosdorf in prosila prenočišča, pa je nikjer niso hoteli sprejeti. Hodila je od hiše do hiše, dokler ni prišla do zadnjega kmeta v gorenjem delu vasi, kateremu so navadno rekli «Gracar». Ta ji je dovolil prenočišče. Drugi dan je izbruhnila kuga, ki je pobrala 200 ljudi. Le pri Gracarju ni bilo nobenega bolnika. Še bolj čuden je dogodek, ki se je baje zgodil 1. 1691. nekje na Spodnjem Štajerskem in o katerem je poročal štajerski zdravnik dr. Lebenwaldt dunajski cesarski akademiji. Po nekem hudem nalivu so ljudje naenkrat opazili na drevesnih listih vtisnjeno podobo kače. Kmalu potem so zaprli nekega čarovnika, ki je priznal, da je z vragovo pomočjo napravil dež in hotel po vsej okolici zanetiti kugo, hudo kakor kačji pik. Bog je sicer preprečil te nakane, čarovnik pa je bil vendar obsojen na grmado. Zdravnik je priložil svojemu poročilu slike treh listov z vtisnjeno kačjo podobo. Nadzemeljskemu, dasiravno ne nadnaravnemu vplivu so pripisovali kugo tisti, ki so učili, da jo povzročajo zvezde. Tega mnenja je bila večina učenih mož, zlasti zvezdoslov-cev. Zato so razni koledarji in pratike vedno že ob začetku leta iz sestave zvezd napovedovali slabo ali dobro letino, vojno, bolezni in kugo. Med planeti je bil zlasti Saturn na slabem glasu zaradi svoje blede svetlobe, češ da izhlapeva škodljivo soparo. Še nevarnejše je bilo, kadar se je Saturn združil z Martom, ki je učinjal gorke, škodljive vetrove, grmenje, točo, vročinske bolezni in kugo. Nad vse pa so bili ljudje prestrašeni, kadar se je na nebu prikazala zvezda repatica z dolgim repom, in sicer ne le preprosti ljudje, ampak tudi izobraženci in učenjaki. O repaticah so trdili, da s svojim repom zastrupljajo zrak, da se tudi od drugih zvezd navzamejo škodljivih plinov in jih potem izžarjevajo na zemljo. Tako je veliki pomor 1. 1349. pariško vseučilišče pripisovalo vplivu zvezd. Enako jc bilo tudi pozneje mnogokrat. L. 1599. je napovedal graški astronom Kepler iz kvar-Ijive zveze planetov Saturna in Jupitra kužne bolezni, ki so bile v imenovanem letu pri nas res zelo razširjene. Tudi veliko kugo 1. 1680. je napovedal preje velik komet. — Mnogo zdravnikov, ki niso iskali nadzemeljskih vzrokov, je pripisovalo kužne bolezni skvarjenemu zraku, ki se napravi vsled človeške in živalske gnilobe, slabega in nezdravega vremena, podzemeljskih so-parov, stoječih voda, močvirij in drugih sličnih reči. Po teh splošnih besedah o učinkih in vzrokih kuge preidimo zdaj k posameznim kužnim dobam, kakor so nam jih zabeležili stari zgodopisci in arhivske listine. Ako bi bilo verjeti Varvasorju, je prvič nastopila kuga v naših deželah že leta 792. Potem je zopet strašila I. 883. in 1. 10C6. ugrabila v Ljubljani okoli 12,000 prebivalcev. Toda vsa ta poročila so nezanesljiva, kar priča že veliko število prebivalcev, ki se pripisuje Ljubljani, pa jih mesto takrat gotovo ni imelo. Leta 1195. so priletele na Kranjsko, Koroško in Štajersko velike trume kobilic. Počepale so v vodo, ki je vrgla mrtve na suho. Začele so gniti, delale grozen smrad in zasejale kugo. Štirinajsto stoletje je postalo znamenito za vse prihodnje čase vsled strašnega pomora I. 1348., ki so ga nazivali «črna smrt», Bila je prava kuga z oteklinami, ki se je silno naglo širila. Furlanijo je skoraj izpraznila, po_ Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pa je pobrala več ko polovico ljudi. Iz 15. stoletja nimamo o kugi zanesljivih poročil; vemo le, da se je večkrat oglašala tudi pri nas. Celjska kronika jo omenja L 1449. — Natančnejše so vesto o njej iz naslednjih stoletij. Ijäl na Ajševici z izvrstnim moralnim uspehom. Tudi naše tri godbe, znane daleč naokrog, dokazujejo, da je v naši vasi mnogo,, mnogo umevanja za prosveto. Zadostuje poznati le naše mladeniče, pa bi bili uverjeni kako željno da so pričakovali, da tudi oni vstopijo v živo tekmo z drugimi društvi, za izobrazbo in napredek. Prvačina kaže voljo, da zopet stopi v prve vrste med našimi društvi. Krasni nastop prvaških telovadcev v Ko iškem je že tik po vojni spravil v začudenje tudi one, ki so poznali tudi nastope izpred vojne. Vse te sile so se uedinile v okrilju novega društva, — z veselo voljo do prosvetnega ustvarjanja. Uspehi zato pač ne bodo izostali. Novice z dežele IZ BILJ. V nedeljo je uprizorilo «Tamburaško in: pevsko društvo» v Biljah Anzegru-berjevo dramo «Krivoprisežnik». Drama je bila v splošnem dobro igrana, kar nas je presenetilo. Igralci so večinoma mlade, pa mnogo obetajoče sile, ki so rešili častno svojo nalogo kljub številnim tehničnim zaprekam pomanjkljivega odra. Udeležba je bila naravnost impozantna, kar se ni niti najmanj pričakovalo. Mnogo občinstva jc moralo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. Predstave se je udeležilo veliko število. Goričanov, nekaj odličnih tržaških gostov in tudi občinstva iz okolice. Splošna želja je, da se igra v kratkem času ponovi, da se da prilika tudi tistim, ki so morali praznih rok oditi. Ta predstava dela čast «Pevskemu n tambur, društvu», ki si je vzgojilo take pridne in nadebudne člane. IZ AJŠEVICE. Padel pod korijero. 23-ietni voznik Marij Kumar iz Goriče je vozil po cesti skozi Ajševico. Iz daljave se mu je bližala po cesti težka korijera, ki je dajala varnostne znake, katere pa je mladi fant preslišal. Šele v zadnjem hipu se je umaknil, a bilo je že prepozno. Usodna korijera je butnila ob voz s tako silo, da je nesrečni voznik padel z njega naravnost pod korijero, kjer je obležal težko poškodovan. Fant k sreči ni v nevarnosti za življenje, a čutil bo, žalibog, hude posledice te nezgode, ker ima zlomljeno desno piščal, razb to koleno in več malih ran na obeh nogah. IZ VOLČ. Uboj na Dolini v občini Ajba. V mali vasici Dolina blizu volčanskih Rutov se je dogodil v nedeljo zvečer ob 10. uri zločin, ki je pretresel najprej domačo vas, a kmalu nato vso okolico. V hiši Gerbca Antona, p. d. pri Tomaj-šču, sta se nahajala 20-letni Lovišček Franc iz Rutov št. 30 in njegov bratranec Hvalica Ivan iz Ajbe, približno enake starosti. Iz malenkostnega vzroka sta se začela prepirati, beseda je dala besedo1; kar je eden trdil, je drugi zanikal, besedni boj se je bolj in bolj ostril, dokler ni potegnil Hvalica iz žepa samokres in sprožil tri strele na svojega bratranca, ki je bil pri zadnjem strelu takoj mrtev. Ročinjski brigadir Peria in orožnik Amadori sta bila kmalu nato na licu mesta, kjer sta po ugotovitvi dejanskega stanu, odšla takoj v hišo ubijalca, ki pa ga ni bilo več doma. Zdelo se je, da je odnesel pete. Pri hišni preiskavi se ni našlo nič posebnega. Mnogi v teh krajih, posebno v Ajbi, sc še spominjajo precej nasilnega nastopa ubijalca Hvalice pri zadnjih državnozborskih volitvah, vkljub temu se mora priznati, da je nosil samokres, v kolikor se je do sedaj ugotovilo, brez oblastvenega dovoljenja. Kakor smo izvedeli, se je Hvalica javil že v nedeljo ponoči, t. j. po uboju, kanalskim kara-binerjiem. IZ PODBRDA Vse sc. prob uje, oživlja k novemu, vedrejšemu. življenju, kot zunaj v naravi, tako v društvenem življenju. Le pri nas se vse spi. Zdi se, da je «Gorska vila» iz-gin.la, nas zapustila, užaloščena nad zaspanim redom naše vasi. Kakšno življenje je bilo v vasi, ko so večer za večerom hiteli mladeniči k pevskim vajam ali k igralskim, ali pa v kak drug društveni namen. Pravijo, da svet povsod napreduje, povsod vedno več delajo, kot prej. Pri nas pa narobe: še. kar je bilo, smo vrgli za plot. Fantje, dekleta ali res prav nič ne zmoremo? Domačin. Z BOVŠKEGA Bovec se je zopet vzdignil iz razvalin. Lep, skoraj lepši jesedaj kakor je bil tačas, ko se je vspostavljal pp onem silovitem požaru. Slikovita lega, lepa okolica ti vtisneta Bovec tako globoko v spomin, da ga ne pozabiš tako '.analu. Zato pa obiskuje te kraje vedno več tujcev in tudi domačini že računijo z naraščajočim tujskim prometom. Veliko skrb goje za olepšavo tega gorskega trga in posebni nasadi in drevoredi pričajo, kako ljubijo Bovčani svoj rojstni kraj. Ali vsi Bovčani? Žalibog, ne! Dobe se med njimi posestniki, ki nalašč in iz nekake trme, kaprice sečejo drevesa iz lepega drevoreda proti Logu. Petdeset takih kostanjev je že posekanih. Potnik, ki gre tod mimo i opazi vrzeli v lepem drevoredu, se povprašuje začuden, kako to, da se uničujejo na tak vandalski način lepi nasadi, ki bi bili črez par mesecev prava privlačna sila za tujce, ki ljubijo gorski zrak, ki ljubijo pa tudi opoldanske izprehodc pod senčnatimi drevesi. Odgovori nikakor ne zadovolje potnika. Čudne, prečudne stvari! Upam, da se bodo tedaj, ko bom zopet potoval skozi Bovec, spametovale prizadete osebe, da ne bodo več nadaljevale svojega škodljivega početja, sicer niso vredne, da se njihovo ime zamolči. Potnik. IZ PLAV, Konj ga je ubiL Človek ne ve, kje ga čaka smrt, da mu prestriže nit življenja. Še manj pa je mislil o tem mladi in veseli fant Ant. Drnovšek iz Flavij doma. Bil je zaposlen z vozom in konji, s katerimi je vozil pesek, ki mu je bil potreben za gradbo domače hiše. Privozil je s težkim tovorom v klanec, kjer sta se upehana konja ustavila. Da bi ju pognal 'kako dalje, je mahnil z bičem po njih. Eiden od teh se je vzpenil in ga brcnil s tako silo v desno oko, da jc obležal težko ranjen na cesti. Prihitelo je par ljudi, ki so ga za silo obvezali. Kmalu se je pojavil «Zel. križ» iz Gorice, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je Drnovšek kmalu nato umrl. Vaščane jc tragična in nenadna smrt nesrečnega fanta zelo potrla. IZ KOMNA, Dne 1. t. m. je kolovratil po našem zavednem Krasu neki agent za ajdo, iz Gorice doma. Jemal je vzorce boljše kakovosti. Kupčija, mislim, se mu ni dobro obnesla, ker Kraševci so trdi. Na več krajih je namigaval, naj se naši zavedni Kraševci včlanijo v goriško strankarsko «Prosvetno zvezo» in nts v «Zvezo prosvetnih društev». Za enkrat so ga naši Škrbenci dobro obdelali. Gospodom, ki mislijo med nami delati razkol, ne priporočam hoditi okoli nas po ajdo. Pr, ur, - Zadnjega dela Vašega dopisa nismo razumeli in prosimo, da nam sporočite bolj natanko njegovo vsebino, IZ SALEŽA. Že leta 1912. se je ustanavljalo pri nas kulturno društvo «Bratska sloga». Bili smo žc gotovi, da nam pridejo pravila dan na dan potrjena, (lakratni naš voditelj je bd nadučitelj Anton Baša, kateri se je neumorno trudil za to stvar, za kar mu tudi danes izrekamo srčno zahvalo). Mesto pravil je prišla — svetovna vojna. Precej po vojni smo se zgoraj omenjenim gospodom zopet oprijeli dela ter delovali s prireditvami. Imeli smo mešani in moški zbor z nad 30 dobrimi glasovi, a vsled takrat cvetočega komunizma bi se bila vsa stvar skoraj razpadla. Mi pa smo vkljub temu vztrajali, in dobili med tem časom tudi pravila potrjena, Zdaj pa nas je še tretja doletela: da smo izgubili pre- Ijuhljenega voditelja g. nadučitelja Antona Bašo. Med tem časom, ko smo mi premišljevali, kaj bo z nami, je naš neumorni in požrtvovalni član Ivan Obad šolal svojega sinkota Janka za bodočega voditelja, kateri je že s svojim osemnajstim letom, nastopil s poučevanjem narodnih pesmic, dokler ni obolel. Bolehal jc celih osem mesecev. Bolezen in počitnice pa so vendar potekle in vrnili smo se Vnovič na delo. Na pustno nedeljo smo si izvolili nov odbor, ki bo, upamo, neumorno in neustrašno delal na tem kulturnem polju. Izrekli smo, da se priklopimo «Prosveti» v Trstu, da bi potom nje vzbudili pri naši mladini zmisel za Čitanje in sa-moizobrazbo. Upamo, da bomo na ta način deležni tudi marsikaterega gospodarskega in kulturnega predavanja. Pričakujemo torej od novega odbora, da se bo z vnemo lotil dela in takoj napravil potrebne korake za uspešno napredovanje društva v bratski slogi društvenih članov. Pripomba: Odgovorite nam, prosimo, kaj nam je narediti, ko nam «Mali list» naprej pošiljajo, čeravno smo ga že večkrat odvrnili, — Več Občinarjev. P r i p. ur.: Pišite dotičnemu uredništvu, naj ne trosi zastonj denarja; če pa Vam bodo vkljub temu še pošiljali list, bo to znak, da imajo dovolj denarja na razpolago in Vam vsled tega lista ne bo treba plačati. IZ SEŽANE Dne 12. marca t. L je bilo prignanih na trg v Sežano 1725 glav živine in sicer: Goveje živine 627 glav, cena po 5 do 510 k v. žive teže, prašičev 734 glav cena 5—7 tedenskim prašičem od 100 do 130 lir glava; konj 364 glav, cene različne od 1500-—3500 glava. Kupčija dobra. Razen živine se prodajajo na trgu tudi vprežna oprava, vrvi, kotlovina, železnina, usnje, vsakovrstni čevlji iz Mirna, Trsta, Sv. Križa itd. Steklena, lesena, porcelanasta, železna in Aluminijeva posoda vsake mere. Napravljene vsakovrstne obleke, manifalktura, klobuki, sukno, in druga vsakovrstna drob-nina ki jo potrebuje skoro vsaka družina na deželi. Prodaja se sadno drevje, murve itd. (Bodi omenjeno, da se radi nove odredbe trte bilfe ali cepljenke ne smejo prodajati po trgih). Prodaja se tudi dober in okusen kraški in brški kruh. Potrežba po gostilnah izborna; točijo se prvovorstni kraški terani kakor tudi bela vipavska in istrska vina. Sežanski krčmarji imajo nad 16. hlevov za živino, kamor se lahko spravi nad 500 glav živine. S kratka: toliko kupcem kakor, tudi prodajalcem se nudi vsestranska prilika za nakup gospodarskih in družinskih potrebščin kakor tudi vsakovrstne živine. Obiskovalci sejmov imajo lepe železniške zveze na vse Strani. Avtomobilska zveza z Vipavo, Trstom in Postojno. Vozne zveze z Bazovico in Opčinami. Sežanski sejmi so najbolj obiskovani v celi Julijski Krajini. Na ta trg se pri-važajo konji in goveja živina (ki ,je prav lepe pasme) iz Jugoslavije, Istre iz goriške in tržaške pokrajine. Sejmi se vrše vsakega 12. in 22. dne v mesecu. Ako pade na ta dan praznik ali nedelja, se vrši semenj naslednji dan. Prihodnji semenj bo dne 23. marca 1925. 1. Radi velikonočnih praznikov, ki bodo 12. in 13. aprila se bo vršil sežanski semenj dne 14. aprila. IZ KOPRIVE NA KRASU Pred meseci se je ustanovil tu v Koprivi odsek Ženskega dobrodelnega udruženja, v katerega je vstopilo mnogo pridnih članic, tako da smo takoj lahko otvorile tečaj ročnih del. Imamo do sedaj že dobre uspehe, V nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri pa se naše ženske pokažejo s prireditvijo ki bo obsegala obširen in lep spored. V sporedu prireditve je igra «Zenski ctello», potem klamacija Gregorčičeve «Kmetsiki hiši», kuplet s spremljevanjem gliasovarja in razne zabavne točke. Upamo da se naše ljudstvo v čim večjem številu udeleži te prve prireditve, ter nas vzpodbudi k vztrajnejšemu deki za prospeh naše [stvari. Po velikem potresu 1. 1511. se je kuga prikazala na Kranjskem in je najbrž prišla v goste tudi 1. 1529., ko je razsajala po bližnjem Štajerskem. Takrat je hotelo ljudstvo v Loki pri Radečah postaviti cerkev v čast sv. Roku in sv. Boštjanu, priprošnjikoma zoper to strašno šibo, pa je zadelo na hud odpor svojega tedanjega dušnega pastirja — Primoža Trubarja, ki je ostro obsojal tako «malikovanje». Ko je Trubar kmaiu potem odšel v Ljubljano, so cerkev vendar sezidali. L. 1532. je obiskala grozna morilka Tolminsko, in deset let pozneje je pravični Bog, kakor pravi Valvasor, zopet spustil dvojno orožje svoje jeze nad Kranjsko: lakoto in. kugo. Priletela je neizmerna jata kobilic, ki so pozobale vse, kar je bilo zelenega. Obrale so vso deželo. Spravile so se potem na kupe, začele gniti in smrdeti. Ker ni ničesar zraslo, so ljudje trpeli lakoto in kobiličji smrad je povzročil kugo, ki je davila še leta 1543. Na Goriškem so je bili že prosti in zato so dobro zavarovali mejo proti Kranjskemu. Pričela pa je vnovič svojo košnjo 1. 1533. v Kranju in jo nadaljevala po Krasu. Ljudje so cepali, kakor bilke pod koso. Spomladi istega leta (1586) se jc začela širiti po Spodnjem Štajerskem, zlasti po Dravskem polju in v Mariboru. Mnogi ljudje so zbežali v svoje zidanice ali vinske hramove in jo tako zanesli v vinske gorice. Vlada je izdala stroge odredbe. Vsi semnji Najljuteje je napadla strašna morilka slovenske pokrajine okoli leta 1645. Vse avstrijske dežele južno od Donave so takrat izgubile mnogo prebivalstva, tako Ogrsko, Hrvatsko, Goriško, Tčranisko, Koroško in Štajersko. Na Štajerskem je samo v celjski okolici spravila okoli 10.000 ljudi pod zemljo. Zanimiv je bil pojav kuge na Goriškem 1. 1682., ker je izpričano, da je ena oseba okužila mesto in deželo. Neki hrvatski trgovec z živino je prišel iz Vidma v Šempas in ondi lovili med šmarnimi mašami, češ da ta žival posebno dobro vleče nase kužni strup. Natikali so jih na količke, posušili na solncu, potem pa dobro stolkli. Prah stolčenih krastač so gospoda in kmetje nosili v svilnatih mešičkih na srčni jamici. Nekateri so si obesili tudi cele krote okoli vratu. Drugi so jih kuhali na mleku ali kisu in vse skupaj pojedli ali pa na obližih namazane de-vali na kužne rane. 1 Zaradi hude nalezljivosti kužnih- bolezni pa je veljalo ob času kuge glavno pravilo: amrl nagle smrti, ne da bi se bila ugotovila Ogni se prej ko mogoče okuženca in beži iz oolezen. Ko je par dni pozneje neki Goričan prenočil v isti postelji, je naenkrat zbolel in kmalu potem v Gorici umrl. Krčmarjeva rodbina, ki je bila prvega popotnika spreje-.a, je skoraj vsa izmrla, in domača hči je zanesla kugo v Prvačino. Kmalu so opetovani slučaji bolezni in smrti pokazali, da je tudi Gorica okužena. Najhuje je morila kuga meseca julija in avgusta. S strogimi odredbami pa so jo proti koncu leta. popolnoma zatrli. Po kratkem pregledu kužnih časov naj še navedemo, kakšna zdravila so ljudje rabili jroti tej strašni bolezni. Dasiravno jih je žalostna izkušnja vedno iznova poučila, da proti kugi ne izda nobeno sredstvo, so se vendar oprijeli raznih zdravil, izmed katerih 30 nekatera celo dobila velik sloves, ki pa '.am tudi kažejo, na kako nizki stopinji je bila tedaj zdravilska veda. — Za bule so so bili na Štajerskem prepovedani. rabili različne obliže in priporočali piti ter- L. 1598. se je kuga najprej pojavila na Ko- jakov ali podleskov čaj. V neki zdravniški roškem, od koder jo je neki dijak zanesel ' — —:J------—---------:---- v Ljubljano. Drugo leto so jo imeli ne le v glavnem mestu, kjer je pobrala 350 ljudi, ampak tudi drugod po Kranjskem, Goriškem in mnogih krajih Štajerske. Tudi naslednja leta so bila kužna. Na Koroškem je zlasti trpel Velikovec. V Gornjem gradu je dal škof Hren v teh kužnih časih vliti zvon z napisom: «Spomni se o Gospod svoje svete obljube in reci morilnemu angelu: Zadosti je. Zadrži svojo roko, da ne bo opustošena zepllja.» (1603.) knjigi 16. stoletja pa najdemo celo zapisane sledeče pripomočke: Na tešč? pij svojo vodo, ker to prežene iz želodca gnilobo in odpre jetra in čreva. Ako čutiš, da jc zrak okoli tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki hudo smrdi, ali pa pojdi duhat zrak na stranišče. Zelo čislano zdravilo je bilo «zlato jajce» ali «kraljevo jajce» imenovano, ki se je napravljalo iz rumenjaka, terjako-vega čaja in žafrana. Nekaj časa so kot najboljše sredstvo zoper kugo slovele krastače alt krote. Zdravniki in drugi ljudje so jih okužene hiše. Vsled tega je nastal med ljudstvom pregovor: Če kuga pride v deželo, kupi si par novih čevljev in beži tako daleč, da se ti strgajo podplati. Plemiči so jo res brž potegnili iz mest in se pozaprU na svojih gradovih, kamor niso zlepa pustili tujca. Ce se je gradu približal berač prosit milodara, so ga s streli prepodiH. — Kadar se je prikazala kuga v mestu ali vasi, je prišla naglo straža in nihče ni smel več stopiti iz okuženega kraja in nikdo čez prag hiše, kjer je bil na vratih narejen z apnom bel križ, znamenje, da notri že roji morilka. Zaprli so vsakega, kdor je le količkaj prekršil «kužni red». Po sobah in ulicah so ukazali pridno snažiti. Hiše so prekajali z brinjem in na dvoriščih so kurili grmade. Za verne kmete je bilo najbolj žalostno, da so bili ločeni od župne cerkve, če se je kuc ga lotila vasi. Take okužene soseske so, dobile včasih svoje dušne pastirje, ki so kon-tumacovanim pri kaki podružnici ali pa kar na prostem opravljali sv. daritev in delili sv. zakramente. Ko se je leta 1599. pojavila kuga v ljubljanskem šentpeterskem predmestju, so ogradili ves njegov gornji del od špitalskega mostu do vboda y «Kravjo dolino» z močno leseno steno. Preje so pa ljudem naznanili, da sme vsakdo oditi drugam, preden se zapora dovrši. Vendar se zdi, da se jih je fe malo poslužilo te pravice, pač pa so zaporo zelo težko prenašali! Večinoma so namreč v šentpetežskem predmestju prebivali me- sarji in usnjarji, katerim je bil dohod k Ljubljanici odrezan. Celo k trem mlinom, ki so bili pod špitalskim mostom za škofijo, niso mogli donašati svojega žita. Zato so Šentpeterčani že med postavljanem plota odločno ugovarjali pri mestnem magistratu. Pa njihovi ugovori so bili zaman. In kaj se zgodi? Razsrjeni mesarji in usnjarji že prvi dan zapore izrujejo kole, podero komaj napravljeni plot in se tako sami rešijo iz neprijetnega položaja. Kazen za ta upor pa ni izostala. Pet kolovodij je bilo obsojenih v ječo in dvajset drugih Šentpeterčaonv kaznovanih z denarnimi globami. Šentpetersko predmestje pa so iznova «zaplankali». Najhujša je bila zavest popolne onemoglosti nasproti strašni morilki. Sredstvo, ki je na videz v eni kužni dobi pomagalo, se je gotovo izkazalo drugič brez moči. Zato je ljudem v teh strašnih stiskah preostalo le zaupanje v božjo pomoč. Za kužne patrone so si izbrali Marijo Devico, sv. Roka, sv. Boštjana, sv. Rozalijo, sv. Barbaro, sv. Jožefa, sv. Frančiška Ksaverija in še mnoge druge. Po raznih krajih so postavljali tem svetnikom na čast oltarje in nove cerkve. Mnogokrat so postavljali ljudje v spomin na grozno šibo božjo na grobišča kužnih žrtev one kamenite križe ali stebrasta znamenja, ki jih še danes vidimo semtertie -.tati sredi samotnega polja. Razlikujejo se od navadnih znamenj po svoji zgradbi. Na okroglem ali oglatem stebru čepi mala štirioglata kapelica s slikami kužnih patronov. Na vrhu ima navadno križ sv. Benedikta z dvema prečnima tramovima, kakršnega so ljudje nosili tudi okoli vratu. Vdolbena letnica nam včasih razodene oni strašni čas, ko je na kraju nastalo grobišče. Videti so še taka znamenja pri Ljubljani, pri Srednji vasi blizu Kranja, ob poti med Rodico in Mengšem ter na neštevilnih drugih krajih po Slovenskem. Leta so že izbrisala med ljudmi vsako sled na njih postanek, vendar so nam častiti spomeniki na nekdanje hude čase. IZ GRAHOVEGA ljamo v svet ne z b*oimi in ne s t rob en- imenujejo v bilanci «reeskomptne iz naše vasi, ki je tami. S trudom smo se^ poganjali naprej obresti». Tudi za ta davek so odgo- davčnim oblastim za-i druge, ki ga pa smejo zvaliti na vlagatelje. To pa je mogoče na ta način, Nikdar ni glasu1 središče in sedež velike občine, — ene naj večjih na Goriškem, kot bi se pri nas nikdar nič ne zgodilo pomembnejšega. Vendar temu ni tako. Pred nekaj meseci še je ^ vladal in prvao6asno opazili, strahoval pri nas m še daleč naokrog društvenih ono zloglasni marescialo. Lepo število naših ljudi nosi spomin nanj na svoji koži, v črnih lisah. Tudi nekatero naše društvo .ga ne pozabi tako naglo zaradi šikan, Vi jih je utrpelo. Strah, ki ga je utepel v kosti vaščanom, še sedaj ni popolnoma prestan. Seveda ne smemo ob priliki pozabiti tudi sodelovanja' tukajšnje finančne straže, kr je imenovanega ma-resciala podpirala v vsem njegovem * k alter onostvu ». po trnjevi poti. S trudom pravim, leer vorne nćiprćim je bilo mnogo mlačnežev med nami in | druge, ki stara komedija — tudi takih, ki vti- 1 ' kajo polena med kolesa. Kljub temu se , r je našlo lepo število naših fantov, ki so jda )lm a)l ze v začetku računajo da se dela plcsenj Tods ti niso edini, kiso vzrok strahovlade v naši vasi. Ne! ti so bdi le orodje v rekah nekaterih drugih. Najbolj žalostno je pri tem to, da ti drugi niso drugorcdci, marveč naše Riinnč. Hcjstorejši slcvcn. denorni zavod registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca štv. 19, i.n. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. ♦♦♦♦ Dratine are za stranke od 9 do 13. Ob’.nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□»»□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ □ □ □ □ □ □ □ Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO-GODINA msr NEPREKOsuivo Izdeluje dobroznana I f Via Scogiio 316 domača tvrdka J« a» VlUUlilUy llM Telefon štv. 18-78 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□[»□□□□□□□□□□□□□□□□□D ■?.•;• ❖ <• •> •> •> •> -m i •!» •> •> •> •• ■> □. I 8 BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commereio Vedno sveže Dre» POSTREŽBA TOČNA. Točim najboljše isirsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine iid. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRiMC. I Novo pogrebno podjetje (HilOViUHPRESA) - Trst, Corso V. E. III. M (pri trgu MM) Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inšpekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02 IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne petebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti Itd . CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 ftBaufiuaaaasBBaBaaa KNJIGARNA IN PAPIRNICA ! J. ŠTOKA-TRST ® Via Milano 37 a se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim g uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. k LASTNA KNJIGOVEZNICA. a Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. -■ slov., slov-italijanskega in ital. - sloven-g skega slovarja. — Ima v zalogi vse _ najnovejše slovenske knjige. g SBSBBBnaBBBaaaaaaaa Tržaška kmetij, družbo v irstn ulica Raffineria št. 7 Semena: Zelje zgodnje in Jozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Eckendorf, cvetoči karfijo! snežna kepa, špinačo, redkvico, grah, seme salatine, salate, radiča, Čebulček, ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Detelje: inkarnatno, domačo lucerno: Vsa semena so preiskušena in zajamčena, bodisi glede kalivosti, kakor tudi glede vrste. Kmetijsko orodje: škarje za obrezovanje trt in drevja, šape okoličanske in istrske itd. Univerzalni plugi znamke Sack št. 7. in št. 8. Umetna gnojila, superfosfat kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Krompir za seme: zgodnji amerikanski in Ida. Bisulin zdravilo za na spolovih obolelo govejo živino. j Sadna drevesca breskve, hruške, jabolka j itd. Naša semena in umetna gnojila — vse 1 zajamčeno — imajo v razprodaji: V RODIKU naš zastopnik g. Ivan Čeh, V SEŽANI gospa Karolina Goljevšček. Tržaška kmetijska družna v Trstu ulica Raffineria št. 7 Čevljarska Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“ TRST - Via Giuseppe Caprin Stav. S pri Sw. Jakobu • TRST Kdor Išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1 In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . Čeviii za delo L 48*- Ljubijcmkö kreditna banka ÄPodružnica u Trstu: Via XXX Oilobre 11 BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A Telefona 5-18; 22-98; Podružnice; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split H Centrala, v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : _____60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ler jih obrestuje z 4-0/o, a vloge na tekoče račune z 4- Va °/0 neiio. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem —------------------- varnostne pušice (SAFES) ----------------- Blagajna je odprta od 9V2 do 12-50 in od l4‘/2 do 16 ure.