G. fintai*. - r.tcti ogn/ giiovod) ma{f<»a. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ur* /"j r motit**. 7 £2!"™ Novi Ust Fmamazn* ittvilka ‘M not., »tara 59 «tat. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za* inozemstvo 30 L. - Trgovski oglasi po L— L., osmrtnice, poroke, po. slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. "5"H «ee? ŠTEV. 35. V eomci, ČETRTEK 28, AVGUSTA 1930, LETO tl. Tedenski koledarček. 29. avgusta, petek; Obglavljenje Ja neza Krstnika; Sabina, mučenica. — 30., sobota: Roza Limanska, devica: Feliks (Srečko) mučenec. —_ 31., ne* delja: 12. pobinkoštna nedelja. Raj* rnund (Rajko) spozn. — 1., septembra, ponedeljek: Egidij (Ilij), opat; Vere* na. — 2., torek: Jodek, škof; Maksima, mučenica. — 3., sreda: Evfemija, < Tekla, Erazma, Doroteja, tov., device muč.----L, četrtek: Rozalija, devica; Roza Vit. V nedeljo 31. avgusta prvi krajec; jopo. Movtce. I Mussolinijev nečak umrl. , V sredo 20. t. m. zvečer je v mestu j Cesenatico ob Jadranskem morju po j težki bolezni umrl 20*letni Sandro j Mussolini, naj starejši sin Arnalda j Mussolinija, brata vladnega načelni* j ka. Pokopali so ga z velikim sijajem j zadnji petek. Na poslednji poti so ga ! spremljale velike množice ljudstva in ■ najodličnejši zastopniki oblastev in i fašistovske stranke z načelnikom via* j de na čelu. Za prerano umrlim mlade* j ničem žaluje vsa Italija. Načelnik vlade odlikovan. Romunski kralj Karol II. je podelil \ načelniku vlade Mussoliniju najvišje romunsko odlikovanje - red K a* rola I. Prefektov obisk. Goriški prefekt Dompieri je v pe* tek 22. avgusta obiskal Vipavo, Slap Pri Vipavi, Ajdovščino in Lokavec ter se zanimal za škodo, povzročeno po toči. Ogledal si je poškodovane vino* grade in nato odpotoval v Gorico. Polet preko Italije. V ponedeljek 25. t. m. se je pričel v Rimu prvi veliki mednarodni letalski Polet preko Italije. Sedaj v sredo Predpoldne, ko pišemo te vrste, sc drzni roj bliža Gorici, kjer bodo letal* ei za par minut pristali. Iz Gorice gre P°t naprej do Benetk, kjer se polet za danes zaključi. V ponedeljek zjutraj «krog (46 ure je na rimskem letališču dal minister zrakoplovstva Balbo zna* jPnnjc za odhod. Tekom pol ure je Pilo v zraku 52 letal, ki so hitela v smeri proti Neapolju. Prvi dan so le* talci prepluli Neapolj, Brindisi ter Vj? vzhodni obali Jadrana dospeli do Ramini, kjer so v torek počivali. Od letal jih je v Rimini prišlo pravo* easno 43, drugi so iz enega ali drugega j4roka izostali. Pot je bila dolga 1111 'uornetrov. V sredo zjutraj se je dvignilo v Rimini 45 letal, ker sta dva zamudneža dospela pozneje. Pot jih Je Peljala preko Apeninov nad Fio* ^enco in od tam nazaj preko gorskih grebenov nad Bolonjo, odkoder so se* verno od Benetk mimo Trsta, Posto j* ne in Gorice krenili nazaj v Benetke, k jer so se ustavili. Iz Benetk bodo v pe* tek leteli na Poadižje in od tam po sev. Italiji do Turina, kjer bodo zopet po* čivali. S poletom iz Turina v Rim se bo velika mednarodna tekma zaklju* čila. Poleg italijanskih letalcev se ude* iežujejo poleta Francozi, Belgijci, Angleži, Nemci, Čehi in Švicarji. Istrski vodovod. Državni podtajnik Jan dolo je te dni brzojavno obvestil puljskega pr e* fekta, da je vlada odobrila gradbo prvega dela velikega istrskega vodo* voda. Stroški so proračunjeni na 28 milijonov lir. Z delom se bo pričelo najhrže 28. oktobra t. 1. Svetovni kongres živinorejcev. Od 4. do 11. septembra se bo vršil v Padovi pod pokroviteljstvom ital. kralja 11. mednarodni kongres živino* rejcev. Ljudsko štetje. Pomladi 1. 1931. se bo vršilo sedmo ljudsko štetje, kakršno je vsakih de* set let. To pot bodo zaznamovali tudi, h kateri veri pripadajo posamezniki. Cekini. Zadnja številka uradnega lista »Gazzetta Ufficiale« prinaša kr. od* lok, s katerim se dovoljuje kovanje zlatih novcev po 50 in 100 lir. Oboroževanje. Angleški časopisi poročajo, da .gra* di Francija 50 novih bojnih ladij. Med njimi so križarke nove vrste, ki imajo 15 centimetrov debel jekleni oklep. Duhovniška vest. G. Jakob Gian, docent in prefekt v j malem semenišču v Gorici, je Imeno* i va n za župnika v Červinjanu. Časnikarska vest. »11 Popolo di Trieste« je pred par j tedni prešel v last fašistovske stranke. ; Postal je izrecno strankino glasilo v ; Julijski Krajini, vodstvo lista je p re* I vzel tržaški fašistovski tajnik dr. Pe* ; rusino. Sedaj se dogovarjajo, da bi i imela goriška dežela v listu dnevno j eno stran na razpolago. Ko bo ta za* j deva urejena, ho gor iški »L’ Isonzo« | prenehal izhajati, j Važna nova cesta. } Nemška Avstrija je začela graditi j. veliko avtomobilsko cesto, ki bo s Solnograškega preko pogorja Velikih ! Tur šla k Sv. Krvi ob vznožju Velike* ga Kleka (Grossglockner) na Koro* škern. Cesta bo šla preko 2665 m viso* - kegft sedla Pfandlscharte. Z novo ce* sto bo ustvarjena važna nova zveza med severom in jugom preko alpske* ga zidu. Cesta bo tudi za Itali jo in njen promet z Avstrijo odličnega po* mena. Žrtve potresa. Svoječasno smo po italijanskih vi* rib poročali, da je zahteval strašni potres v južni Italiji 2142 človeških žrtev. Ker so nekateri inozemski listi pretiravali in pisali, da je bilo žrtev veliko več — govorili so o 5 do L") ti* sočih mrtvecev — je vlada sedaj iz* dala imenski izkaz vseh smrtno pone* srečenih. Iz tega imenika izhaja, da je potres uničil 1404 življenja. Sv. oče ob Visli. V Loretu so si Poljaki postavili na* rodno kapelico. Zdaj slikajo notranj* ščino. Neka slika kaže silovito bitko ob Visli, v kateri so Poljaki pognali boljševike v beg in s tem rešili domo* vino. Na sliki 'se vidi tudi sv. oče Pij XI., ki je bil takrat papežev nuncij v Varšavi. Prof. Porenta umrl. 12. avgusta je v Št. Vidu nad Ljub* ljano umrl profesor Gašper Porenta. Poučeval je risanje na škofovi gimna* zi ji od 1. 1905. do danes. Vzgojil nam je prvaka naših modernih slikarjev Toneta Kralja. Naši ljudje se ga go* tovo še spominjajo od takrat, ko je bil župnik v Košani. Umrl je nepriča* kovano, saj je bil kljub svojim 60 le* tom vedno čil in zdrav. Smrt v zraku. Na letalu, ki vozi iz Trsta v Zader, se je blizu Lošinja razletel vijak in kos ;e smrtno zadel Emilijo Kozuli* čevo, ki je s teto potovala na Lošinj. Tudi teto je precej ranilo. Ubita de* klica je hčerka kapitana Gvidona Ko* zuliča iz znane družine Kozuličev, ki so prišli z Lošinja v Trst in ustanovili slavno Kozuličevo brodarsko društvo. Po 33 letih. 11. julija 1897. je bilo. Z Danskega otoka, ki je del Svalbardskega otočja, je ta dan odletel v ne vodljivem zra* koplovu (balonu) proti severnemu te* čaju drzni raziskovalec polarnih ta j n švedski inženir Andrče z dvema spremljevalcema. Vrnil se ni več. Ka* kor mnogo drugih je tudi on plačal svojo neutešljivo vedoželjnost s smrt* jo v večnem ledu. Dne 6. t. m. je neka norveška znanstvena komisija na ne* kem otoku Franc Jožefove zemlje na* šla ostanke Andrče* jeve ekspedicije. Andrče*jevo truplo in truplo enega to* variša sta bili zamrznjeni v led in raz* meroraa še dobro ohranjeni. V njuni obleki so dobili še dnevnik z razni* mi zapiski, v bližini pa puško in razne znanstvene instrumente. Od tretjega raziskovalca so našli samo kosti. Tu* di male sani in ladjico ter razno drugo orodje, vse pokrito z debelim ledom, so izkopali v bližini. Junaške* ga raziskovalca severnega tečaja in njegova dva spremljevalca bodo v septembru prepeljali v domovino, kjer jih bodo po 33 letih slovesno po* kupi li v domači zemlji. Poincaré 70*letnik. R. Poincaré, bivši predsednik fran* coske republike ter večkratni ministr* ski predsednik, je 20. avgusta prazno* val svojo sedemdesetletnico. Za manjšinske šole. Čehošlovaška vlada je sklenila vsta* viti v državni proračun za prihodnje leto 28 milijonov kron za gradbo manjšinskih šol. Tak znesek bo vlada dajala deset let. Dosedaj je trosila za manjšinsko šolstvo 17 milijonov letno. Nov rudnik. Blizu Kosovske Mitroviče v Jugoslaviji so odprli nov rudnik za svinec in cink. Neko veliko angleško rudo? kopno društvo raziskuje namreč že nad pet let po Stari Srbiji rudnike izza carjev Nemanjičev. Sedaj je na* letelo v bližini Kosovske Mitroviče na velike sklade svinčene in cinkove ru* de in takoj začelo graditi rudnik. Sa* mo na eni točki so našli toliko rude, da bodo Angleži lahko skozi deset* let j a izvažali vsak dan na desetine vagonov surovega blaga. Društvo je vložilo v podjetje nad pol milijarde dinarjev (okoli 180 milijonov lir) ter zaposlilo 3000 delavcev. Ruda je pr* vovrstna; vsebuje nad 70% svinca. Razen tega je v njej tudi nekaj od* stotkov srebra. Smrtni skoki. Nedavno je neka mlada gospa med kopanjem v Grljanu tako nerodno skočila v morje, da si je zlomila hrbtenico in kasneje umrla v bolnišnic ci. Na Brionih je tržaški študent Ka= rei Schott pri skoku zadel ob skalo in si razklal glavo. V četrtek je 18*letni Bruno Pavlica iz Barkovelj skočil v morje. Ker ga ni bilo iz vode, so ga šli tovariši iskat. Kmalu so ga izvlekli iz vode; bil je že mrtev. Razbil si j c bil lobanjo. Čudna nasprotja. Nedavno so se v Londonu sporazu* mele Anglija, Amerika in Japonska, koliko in kakšne vrste ladij sme imeti vsaka. Radi tega sporazuma bo Ame* rika potopila dve velikanski oklop* niči »Florida« in »Wyoming«, ker bi bilo število njenih oklopnic sicer pre* visoko. Po povratku japonskih odpo* slancev z londonske konference je neki visoki mornariški častnik izvršil harakiri, to se pravi, razparal si je trebuh, da tako protestira proti Ion* donskemu sporazumu, s katerim je bila japonska mornarica prikrajšana. Dečka zamenjal za zajca. V neki vasi v bližini Padove je neki 15 letni Jože Za n on trgal fižol na domači njivi. Nenadoma ga je za* del v desne prsi strel iz lovske puške. Lovec Avgust Tiso, ki je tam okrog zasledoval divjačino, je videl neko premikanje v fižolu in misleč, da je zajec, ustrelil ter mesto zajca zadel nesrečnega Jožeta. Nevarno ranjene* ga dečka so prepeljali v bolnišnico, lovca so prijeli pa orožniki. Nenavadna nesreča. Na letališču pri Olomucu na Mo* ravskem se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Na polju ob robu le* tališča je delala neka ženska. B*ia je sklonjena k tlom in ni opazila, da je pristalo v njeni bližini letalo, ki jo je tako nesrečno zadelo z enim krilom za tilnik, da ji je glavo naravnost od* sekalo. Draga knjiga. Stockton, poslanik Združenih držav na Dunaju, je kupil v samostanu v Št. Pavlu na Koroškem znano sv. pismo Gutenbergove izdaje in v samostanu Sv. Blaža v Celovcu več tiskanih knjig iz 15. stoletja. Te knjige so namenje* ne za knjižnico kongresa (ameriške poslanske zbornice), ki je za nakup dovolil poldrugi milijon dolarjev ali 28 milijonov in pol lir. —- Gutenberg je izumitelj in začetnik tiskarske u* metnosti. Živel je v prvi polovici 15. stoletja. Natisnil je sv. pismo, ki spa* da danes med največje knjižne red* kosti. Nameravan atentat v Egiptu. Egiptovski ministrski predsednik Sidki paša se je v ponedeljek vozil z vlakom iz Aleksandrije v Kairo. Med* potoma je postal lačen in je naročil zajtrk. Sluga, ki je tekel, da ukaz iz* vrši, je na hodniku vagona srečal na* takarja in mu ukazal, naj prinese za j* trk za vladnega predsednika. Natakar je kar obstal. Sluga je začel sumiti, da natakar ni pristen. Zato se je vrgel nanj in ga preiskal. Pod suknjo je na* šel ostro sekiro. Napačnega natakar* ja so zaprli,- Sidki paša pa je ostal la* čen do konca vožnje. Trocki ne gre na Češko. Poročali smo, da se namerava Troc* ki v Franjinih varih na Češkoslova* škem sestati s Či Čerinom in Luna čar* skim. Sedaj prinašajo listi Trockijevo izjavo, da ne bo zapustil svojega se* dan j ega bivališča na otoku Prinkipo ob Carigradu v Črnem morju. Obisk postojnske jame. Postojnsko jamo je 14. in 15. avgu* sta obiskalo nad 37.600 ljudi. Največ obiskovalcev je bilo iz Lombardije in z Beneškega. Pa tudi iz drugih pokra* j in jih je bilo mnogo. 7. septembra bo pevski zb or milanske opere »Scala« priredil v jami dva koncerta. Poznajo pomen oglaševanja. Trgovci v Združenih državah ame* riških so lansko leto izdali za oglase po časopisju 50 milijard ali 50 tisoč milijonov lir. Ameriški trgovci potro* sijo za oglaševanje petkrat več kakor evropski. Krvav boj. V majhni dalmatinski vasi Brstano* vo se je pred nekaj dnevi vršil krvav in hud boj, katerega se je udeležilo okoli 400 kmetov. Kje je vzrok? Na Jelovo se je steplo nekaj kmetov iz Brstanovega in iz sosednjih vasi. Po* raženi so bili Brstanovci, ki so obl ju* bili maščevanje. Jeli so brusiti nože in srpe, čistiti puške ter kopičiti kame> nje na pripravnih točkah. Nasprotni* ki so to zvedeli ter so se začeli pri* pravljati tudi oni. Ko so bile priprave končane, se je začel boj, v katerega so s krikom in vikom posegle tudi žen* ske, otroci in starci. Bitka je trajala dolgo v noč ter se nadaljevala še dru* gi dan. Končno so zvedeli zanjo' orož* niki, ki so pretepače razpodili. Ran je* nib je bilo več, mrtev ni nihče. Sedaj vlada v Brstanovem mir. Tako se je maščeval. V San Paolo v Južni Ameriki se je mladi Manuel zagledal v lepo in boga* to Lavro. Tudi dekletu je mladenič ugajal in kmalu sta bila srečno žaro* čen par. Toda dnevi sreče so kmalu minili. Manuel je namreč z bridkostjo opazil, da je Lavrina zvestoba hitro spremenljiva, kajti rada je z zaljub* ljcnimi pogledi lovila tudi druge. Ko jo je nekega večera zasačil v ljubezni* vini razgovorom z nekim drugim, je njegova žalost prempela. Toda ni pia* nil na nezvesto zaročenko in njenega e ruga, temveč odšel domov, vzel se* kiro in si odsekal prstanec, na katerem je nosil zaročni prstan. Oboje je potem zavil v lep zavojček in ga poslal svoji nezvesti. Na Japonskem — latinica. Na Japonskem se je pričelo Živah* no gibanje, a b; se sedanja težka ja* po k a pisava nadomestila z latinico. Zlasti v trgovskih in šolskih krogih je našla, misel vesel odmev. Ker j-e ja* ponska pisava samo posnetek kitaj* ske, ne vežejo Japonce na njih pisavo nobena ozka, srčna čustva, ki jih na* reku jejo zgodovinski spomini, zato ne kažejo proti latinici nobenega po* sobnega odpora. Milijonska globa. Neka seJmograška lesna družba v Lomašu je deset let sleparila pri dav* kih. Zdaj so prišli goljufijam na sled in naložili družbi približno 30 milijo* nov lir globe. Družba se je pritožila, a s pritožbo najbrž ne bo nič, ker so medtem odkrili nove sleparije. Enoletna vojaška služba. Na Španskem so skrajšali vojaško službovanje na 1 leto. Mednarodna tatica. Nr tržaškem glavnem kolodvoru je elegantna dvojica vzbudila pozornost nekega policijskega agenta. Ogledal si j e zato za nimivi par od bliže in v »gospej« takoj spoznal iz Trsta izgna* no mednarodno tatico lepo Ivanovo iz Leningrada. Seveda jo je takoj pova* bil s seboj. Tudi njenega spremieval* ca, ki se je izdal za bogatega milan* skega trgovca, so zaprli. Ponarejevanje denarja je že silno stara reč. Letošnji avgust j so na otoku Gotland blizu Švedske j izkopali zelo stare človeške naselbine. ! v izkopanih hišah so našli mnogo sre* j i brnih novcev iz časov rimskih cesar* ; jev. Ti novci so pa vsi ponarejeni, i kajti srebru je primešanega mnogo j svincu. Učenjaki menijo, da so denar I ponarejali rimski trgovci, ki so slepa* rili svoje severne odjemalce in tako ! bogateli. Pozneje so se tega dobička* ! j nosnega opravila naučili tudi sever* j njaki, a bili so manj spretni kot njih i učitelji. Najstarejši ponarejeni novci so stari skoraj 2000 let. Čebele na gosi. , k bližini Budimpešte se je prigodi* i lo, Pred čebelnjak se je prigugalo h1 I prigagalo devet gosi. Čebele so sc yznevoljile in razdražile ter v hipu : izr c j ile iz vseh panjev naravnost n» i goske. V par minutah ni bilo več vi* i deti gosi, ampak samo še 9 črnih ulopčičev. Niti misliti ni bilo, da bi se ' dale razdražene čebele odpoditi od ' gosk. Šele z ročnimi brizgalkami i6 j bilo mogoče razgnati čebelne roje-Radi neštetih pikov, ki so jih dobile-so gosi seveda poginile. Štev. 33. ».NOVI LIST« 1MC-XK» . ^v^it3tt>»«MrHn>aiWaMCTaWMB da jo v najkrajšem času razbremenim za polovice bremena, ki je pretežko za njen nežni telesni ustroj.« »Delal bo-m zate, kraljevič, kakor zvest pes. Pri s e g^m ti na svojo maščevalnost!« je odgovoril pisar in sc Priklonil. , Ko ise je Tutmes vrnil k nosilnici, je Antef začu= on° ugotovil, da kraljevičevo obličje žari od radosti in Ponosa. Zaman 'si je belil glavo, da bi uganil vzrok te izpremembe. Ko 'sta se vrnila v palačo, je Tutmes pri; orzai svojega čuvarja ter se pogovarjal z njim. Da bi j’ je zbadljivo govoril o kraljici, njeni naklon je; oosti do tujcev im o njenih svetovalcih. 'Antef pa je lrn° prenašal kraljevičeve žalitve. Tutmes je umolknil in uprl zamišljeni in raziskujoči pogled v bledo, a mirno obličje mladega častnika. »Da, ta človek je bolj pre* kanj en, kakor sem mislil. Morda veruje v globini svoje duše žrecem, da se jim posreči vzdigniti me na prestol, zato se boji, da bi se mu potem ne maščeval.« Pri tej milsli se je Tutmes glasno zasmejal. Vstal je in prijateljski potreptal Antefa po ramenu. »Imeniten dečko si. Kar občudujem te, kako izpol* njuješ svojo težko nalogo Rad bi imel tvoj mir, ker vem, da tvoje stališče med menoj in mojo božansko sestro ni zavidanja vredno.« »Če to veš, kraljevič, zakaj nisi bolj velikodušen na* pram meni in se ne vedeš tako, kakor se mora vesti kraljevski sin napram vojščaku, izpolnjujočemu svojo dolžnost?« je odgovoril Antef. »Tvoje besede so resnične. Toda če bi vedel, kako mi je dolgčas. Pripelji mi kako lepo dekle, da se malo pozabavam. Kaj ti nobene ne ljubiš?« »Ljubim in sem ljubljen, kraljevič,« je rekel Antef. »V Memfi-su imam nevesto, s katero se čez leto poročim.« »Ali je lepa, iz dobre družine in bogata?« »Imenuje se Nefti-sa. Štirinajst let ji je, a po mojem mnenju je očarujoča. Živi v Memfisu pri nekem svojem 3. Kosmač Nikolaj, Petaros Stani* slav, Marušič Alojzij in Žerjav Aloje zij radi poskušenega umora na Ivanu Curetu. 4. Fortunat Franc, Marušič, Bidovec, Miloš, Žerjav Alojzij, Škrjanec Stane ko, Španger Alojzij, Rupel Karel, Ukmar Anton, -Obad Ivan, Valenčič in Vadn j al, radi požiga javnih pošlo* pij z namenom, ogražati varnost dr* žave. 5. Vsi obtoženci, ker so v Julijski Krajini in drugje v letu 1930. in preje med seboj in z drugimi neznanimi ose* bami napravili naklep, da izvršijo de* jan ja, s katerimi so hoteli postaviti del naše države (Julijsko Krajino) pod tuje gospostvo, poslužujoč se pri tem oboroženega upora, rušitev, pomo* rov, tajne organizacije z vojaškim ustrojem, da bi v slučaju vojne delo* vala za hrbtom italijanske armade in proti njej. Slednjič poživlja komisija 27 odsot* Cileno v sve Monopol za posojilo. Veliki kapitalisti delajo tako. Drža* j vi dajo posojilo, država pa jim mora : dati monopol na kak predmet. Največ takih posojil je dal švedski bogataš Ivan Kreuger, za protiuslugo pa je do* bil monopol na žveplenke. Danes ima monopol skoraj v vseh evropskih dr* žavah. Na podobno pot se je sedaj spravi* la ameriška družba Standard Oil Com* panv, ki ima v rokah glavne vrelce pe* troleja, torej tudi bencina, ki je danes v dobi avtomobilov in motorjev dra« gocena tekočina. Gospodar te družbe je ameriški milijarder Rockefeller. Ravnatelj družbe je sedaj ponudil Španski posojilo v znesku 100 milijo* nov dolarjev (= 1900 milijonov lir), in sicer brez vsakih obresti, a za nro* tiuslugo hoče imeti monopol na petro* lej, bencin in nafto, kar se pravi, da ne bi na Španskem nihče smel prodajati teh dragocenih tekočin razen družbe Standard Posojilo bi bilo brezobrest* no, dokler bi imela družba monopol. nih obtožencev, da se v teku 10 dni predstavijo, sicer bodo sojeni v kon* tumacu. Proces se začne v ponedeljek 1. septembra v veliki dvorani prizivne* g"a sodišča v Trstu. Najprej se bo morala zagovarjati skupina 14 obtožen* cev, ki so obtoženi udeležbe pri aren* tatu na »Popolo di Trieste«, in sicer: Marušič Franc, Miloš Zvonimir, Rido* vec Ferdinand, Spanger Lojze, Štoka Vladimir, Rupel Karel, Čač Lavrendj, Zahar Marij, Kosmač Nikolaj, Kos* mač Josip, Obad Ivan, Per tot Mi* roslav, Valenčič Franc, Širca Leopold. Med zagovorniki se nahaja pet znanih tržaških odvetnikov, in sicer gg. Con* treras, Giannini, MatoseLLoriani, Pue* cher in Zennaro. Sodni dvor je sestavljen iz pred* sednika posl. Cristinija, generala mi* lice, in sedmih članov, ki so vsi kon* žuli milice. Obtožbo zastopa glavni državni pravdnik Dessy. til *# Španska bo ponudbo skoraj gotovo sprejela, ker je njena pezeta (denarna enota) v zadnjem času začela sumljivo zgubljati na svoji vredno-ti. Pred le* tom dni si dobil za pezeto skoraj tri naše lire, danes pa ne dobiš niti 'veh. Nemški volilni boj. Na državozborske volitve, ki se bo* do vršile 14. septembra, se Nemci ži* vahno pripravljajo. Vse stranke so svoje kandidate že postavile. Za po* slanske sedeže se poganja tudi par ge* nera lo v, med njimi načelnik nemške vojske po prevratu Seeckt. Temu e o očitali, da namerava nasilno vpeljati diktaturo. Seeckt je pa v volilnem go* voru povedal, da imajo socialni demo* kratje pravico do sodelovanja pri via* di in da odklanja vsako nasilno rese* vanje državnih zadev. Volilni govor je poleg drugih politikov imel tu 'i znani Treviranus, in sicer v Kasselu. Rekel je. da bo vlada razpustila tu Ji novoizvoljeni državni zbor. a ko ne bo zmožen delati. — Ministrski pred sed* ni k Briining namerava izpremeniti v o* lilni red in znižati število poslancev na 400. Zadevni zakonski načrt bo pred* ložil prihodnjemu državnemu zboru. — V Šleziji je prišlo ob volilnih s no* dih - :o krvavih spopadov med komu* nisti in policijo. Bilo je več mrtvih. Hrvatje sodelujejo. Bled je sed:J središče Jugoslovan* skeg političnega življenja, kajti tam je kraljevski dvor, mnogo ministrov in diplomatov. Pretekli teden se je te : mudil ministrski predsednik Živ* kovič. Asili so se važni razgovori z bivši ni poslanci in političnimi vodi* tel ji. Kralj in Živkovič sta sprejela med drugimi tudi bivšega podpred* sednika Radičeve seljačke stranke Kovačeviča. Ta je potem sklical v Za* greb sestanek bivših zaupnikov stran* k e in jim razložil, da bi bilo treba ži* vahneje podpreti delo vlade za dvig gospodarstva in utrditev države. Zbo* rovalci so Kovačevičeve predloge o* dobrih ter sklenili, da bodo prišli k takim, sestankom še večkrat. Sestan* ku pripi ujejo precejšnjo važnost, ker mogoče znači preokret v zadržanju hrvatsuih kmetov nasproti državi in vladi. Stavka v Franciji. Dolgotrajna stavka v severni Fran* ciji še ni končana. Minister za delo Lava! je izdelal posredovalne predloge za poravnavo spora. Zdelo se je, da bo uspe’, a v nedeljo 24. avgusta so vsi predilniški in kovinarski delavci okro* žij Roubaix (izg. Rubò) in Tourcoing (izg. J! urkuen) Lavalove predloge so* glasno odbili in se izjavili za nadalje* vanje stavke. Kako se bo stvar rta-da* 1 je razvila, je negotovo. Odstop poljske vlade. V soboto 23. avgusta je poljski mi* ulstrski predsednik Slawek odstopil in z njim vsa vlada. Predsednik republi* ke je sestavo nove vlade poveril mar* šalu Pilsutiskemu, ki je nalogo spre* jel in izvršil. Sebi je poleg predsed* s tv a pridržal še vojno ministrstvo. V novi vladi so vsi prejšnji ministri. sorodniku. Ta je zelo bogat in nima otrok. Meni pa je njena lepota dražja od vseh zakladov,« je pristavil mladi častnik. XII. Rdeča roža. Duša je skrita luč. Če je ne neguješ, ugaisne. Ko ji pa priliješ sveto olje lju* bežni, gori kakor nesmrtna baklja. Hermes. Bila je noč. V ulicah Memfisa je polagoma nastopala tišina in mir. Šum, ki je od jutra napolnjeval velikansko mesto, je končno utihnil. Druga prestolica Egipta je tó* nila v spanju, da nabere novih moči, ki jih je potrebovala za svoje mrzlično delavnost. V veliki krasni hiši, stoječi v eni izmed najživah* ne j šib ulic, je vladala že globoka tišina. Gospodarji in sluge so počivali po dnevnem trudu in samo v majhni sobici v prvem nadstropju je še gorela slabotna luč. Na stolčku pri oknu je sedela globoko zamišljena mlada de* klica nenavadne lepote. Ta hiša je bila last bogatega in uglednega moža, ki mu je bilo ime Hor. Deklica je bila njegova sorodnica Neftisa. Bila je to mlajša Noferurina sestra. Živela je pri Horovih že od smrti svojih roditeljev. Dekličina mati je bila mlajša Horova sestra. Neftisa je bila manjše po* stave kakor Nofentra, toda nežnejša. Gosti zlato* kodrasti lasje so jo v tem trenotku obdajali kakor plašč. Posebno dražest so dajali njenemu pravilnemu obličju. Pogled ji je bil v navadnem življenju skromen, toda po* stal je pronicav in krut kakor pri tigru, če se je v njej razvnela strast ali srd. Misli, ki so jemale dekletu spanje, so morale biti silno težke. Mrzlična rdečica jo je spreletala po obličju, prša so se ji naporno dvigala, a roke, objemajoče kolena, so se tresle. Hipoma se je vzravnala in z obema rokama odgrnila z glave kodre vojih dolgih svilnatih las. Nato je iztegnila roke in rekla : »Kaj naj napravim? Oh, bo* govi, kaj naj napravim? Ne morem več prenašati tega trpljenja! Oh, da bi ga mogla vsaj enkrat videti; umirila bi se in bila bi srečna!« Pokrila si je obličje z rokami in začela ihteti. »Noč in lan me zasleduje njegova podobà, njegov pogled me privlačuje k sebi in me žge kakor ogenj. V spanju ga vidim, kako e sklanja k meni. Ko ga pa hočem objeti, se prebudim, zavedajoč se. da je bil to samo sen, in srce mi hoče razpočiti.« (Dalje.) Kaj nam pišejo iz idrijskega kotla in okolica. Kje je re d? — V predzadnji številki je nekdo ograja! kolesarjenje po Rakah. Pametno! Pisec pa bi moral opomniti še na druge pešpoti, ki se jih brezštevilni kolesarji poslužujejo brez» skrbno in v veliko nevoljo meščanov. Vzemimo n. 'pr. le lepo pot ob dre» voredu od sv. Križa do žgalnice. Pot je ozka, tik ob nji vozi še rud. elektr. železnica in letos so napravili na spod» nji strani primerne ograje. Kako lah» ko se tu prav radi kolesarjenja pripeti nezgoda. Sploh pa, zakaj se ne bi ko» lesarji, zlasti mnogi mlečezobniki, ki ves dan po nepotrebnem dirkajo sem in tja, posluževali lepe vozne poti, ki pelje tik ob pešpoti? Take brezobzir» n osti kolesarjev do- uporabe pešpoti, kot jo vidimo in dostikrat tudi obču» tirno v Idriji, ne najdeš niti v večjih vaseh, kaj šele v mestih. To izjemo pa odklanjamo kljub dejstvu, da smo »svet zase«! Opozarjamo mestno ob» čino- in rud. ravnateljstvo, da to- ne» rednost -s strogimi ukrepi prepreči na vseh pešpotih. Obisk. —■ V torek 19. t. m. je obiskalo Idrijo 80 gojencev zrakoplov» ne akademije s par višjimi častniki. Ogledali so- si tudi nekatere obrate našega rudnika. No v g rob. — V ponedeljek 18. t. m. je umrla 84»letna Frančiška Poljan» škova, vdova pred 47 leti umrlega rud. paznika in bivša posestnica na Brusovšu. Naj ji sveti večna luč! Vrsnik. — (Popravil o.) — Zvo» nik naše cerkve je dobil novo ploče» vinasto streho. Bila je res zelo potreb» na. Letos so se izvršila popravila na vseh štirih cerkvah ledinske župnije, kar priča o delavnosti č. g. župnika in ključarjev ter naklonjenosti vernih žu pl j ano v. — O letini se še ne bomo hvalili, čeprav sm-o v župniji še s k or o najmanj prizadeti po toči. Bomo po» vedali, kadar bo vse v kašči! Podrateja. — Pri zadnji povodnji bi se bila kmalu zgodila nesreča. Več delavcev tukajšnje žage je šlo h Kobili, da bi splavili nekaj hlodov. Zvezali so jih deset -skupaj, nato- pa šli nanje in vse je lepo nesla voda. Koda pa je naraščala in delavci so le nitro zgubili oblast nad splavom. Kjer Je bilo le kaj primerno, je skočil kak» |'e-n doli, zadnji je priveslal skoro do Idrije. Rešili so se vsi delavci, hlode Pa je neslo. , Zavratec. — Vsak teden beremo v o opisih, koliko- krajev je grozna toča pC popolnoma uničila. Pri nas, hvala bogu, vsaj do-sedaj še ni bilo hude reči 2 n!jo, pač pa je na senu naredil pr e» ?®j škode dež. V splošnem se pričaku» Jo srednje dobra letina. — Uredništvo p1 P.r°sih, da o priliki opiše, ali in pod kakimi pogoji : e danes kmet zavaruje zoper točo? Godovič. — (P o ž a r.) — V pone» deljek 25. t. m. je v prvih jutranjih z dežele? urah na nepojasnjen način izbruhnil požar pri gostilničarki im posestnici Mariji Bratuševi v Baraki. Goreti je začelo zunaj, odkoder se je požar hitro razširil na o-grod j e hiše, ki je komaj par metrov od tal. Uničeno je vse, kar je bilo- lesenega. Rešili so le nekaj po» hiš t va, kar se je pač v naglici dalo. Na pomoč so prihiteli sosedje in go» doviški gasilci, toda radi osamljenega kraja je bila izdatna pomoč o-težkoče» na. Škoda je velika im le deloma krita z zavarovalnino. Iz 'Vipavske doline« Osek. — Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici dne 23. avgusta g. Anton Kožuh, mesar v Oseku. Pred par m'eseci mu je začel gniti palec na desni nogi. Ker se je pritaknila še sladkorna bolezen, se mu rana ni hotela zaceliti. Radi tega so mu morali odrezati vso nogo nad sto» paloni. V soboto proti večeru ie pa za vedno zaspal. Poznan je bil daleč naokoli po svoji močni in veliki po» stavi. Pred vojno je bil več časa v obč. starešinstvu in do zadnjega časa odbornik pri oseški posojilnici. Bil je vesten in skrben gospodar in zaradi Lega zelo ugleden pri domačem ljud» stvu. Truplo pokojnikovo so pripel j a« li v torek iz Gorice v Osek, kjer so ga pokopali na tukajšnjem pokopališču ob obilni udeležbi domačega in hi j ega občinstva. Na grobu so mu domači vevci zapeli ganljivo žalostinko »Ja» mica tiha.« Na j v domači zemlji v mi» ru počiva, duša pa večni raj naj uživa! Selo na Vipavskem. — 16. t. m. nas ie toča ponovno obiskala ter ne» usmiljeno oklestila, kar je prvikrat pustila, tako da so vinogradi z redki» mi izjemami čisto goli. Pridelek ie uničen, koruza je - večinoma razcefra» mu Dva dni prej je Vipava poplavila polja ter posebno škodila krompirju, ki sedaj radi vlage gnije. Radi dežev» ja so tudi poti razdrte; dobre volje bo treba, da jih popravimo. — V nedeljo 17. t. m. smo imeli cerkveno slavje sv. Roka s slovesno procesijo-, katere se je udeležilo razen domačinov tudi mnouo okoličanov. Tudi pri blagoslo» vu jih je bilo mnogo. Poteklo je vse mirno, tudi pri kozarcu vina iz doma» če zadružne kleti, ki je res izborna kapljica. Zalošče. — Tudi letos smo sloves» no praznovali praznik sv. Lovrenca, ki je bil ravno v nedeljo. Bil je krasen dan. Obiskat nas je prišlo mnogo oko» ličano-v. Posebno iz Prvačine jih je bilo dosti. Sv. mašo je daroval č. g. župnik iz Prvačine. Med službo božjo ie prav lepo- prepeval mešani zbor. Odlikovala se je zlasti solistrnja, ki je prišla k nam iz Trsta na letovišče. Zahvaljujemo se rojakinji gospe Bu» dihu a, ki je darovala krasen prt sv. Lovrenca. Zahvala gre tudi po-žrtvo» vidnim dekletom za okrasitev cerkve - Toča je obiskala tudi na-s že večkrat in napravila tu in tam mnogo škode. — Običajni ples je bil v nevarnosti, da se ne bo vršil. Domači fantje niso imeli poguma, zato so priskočili na pomoč sosedje. Vrabče. — (Divjak. — Uboj.) — Pretekli teden se je priklatil tam od Trsta nekje v našo vas mož, ki se je izdajal za sodarja. Bil je kot Judež. V gostilni na Polji je pokazal nekega dne -svojo visoko izobrazbo s tem, da je javno zasramoval križ. Navzoči vojaki so fanta javno prisilili, da je -dal zadoščenje, in Boga naj bi zahvalil, da jo je še tako poceni odnesel. Vsa čast vojakom! — V petek je pa na meno» ja-snjen način ubil na senu spoštovano gospodinjo Nabergoj. Najbolj pr e» drzno je bilo- pa še to, da je mirno po» čakal in javil sam domačim, da je go» spodinja ubita. Skoraj gotovo ni prav čiste pameti. Ljudje, ne sprejemajte pod streho, kogar ne poznate! Mož je po naših krajih že večkrat strašil. Rihenberg. — (Neurja, — Cer» k v e n o petje.) — Dne 13. t. m. zvečer nam je hudo neurje prineslo toliko dežja, da braniškd struga ni mo» gla požirati vse vode, zato nam je Bra» niča preplavila njive in travnike ter pri za dj al a občutno škodo. Potem je toča uničujoče oklestila nekatere p re» dele naše občine. Vse to nam dela težke skrbi, kako bomo živeli ! —• Ka» ko je pa -s cerkvenimi pevci? Kaj je vzrok, da ne slišimo več tistega kras» nega petja s kora? Nam se ne zdi vseeno, ako proizvajate svoje koma» de poleg zaklenjenega cerkvenega kora. Gradišče nad Prvačino. — Čeprav nam je toča vinograde precej potol» kla, vendar se še zabavamo. Pleše» mo skoraj vsako nedeljo. — Veliki Šmaren smo prav lepo obhajali. Zju» tra j je bila sv. maša precej obiskana. Ob nedeljah pa že pazimo, da nismo v cerkvi preveč v gneči. — Kaj pa na» še poti? Prosimo g. občinskega načel» nika. naj si jih pride ogledat, kakšne so. Kupe gramoza so nam že davno pripeljali ob ceste, a le v zabavo otro» kom, ki se igrajo z njim. — Most oz. brv čez Vipavo so nam zadnji nalivi čisto pokvarili. Kdor hoče čez z vo= zom, si mora pripeljati hlode ter na» rediti zasilen prehod. Renče. — Vogersko. — V našem uredništvu se ie zglasila mati ne» kega dekleta, ki prejema od raznih strani grozilna in svarilna pisma. Iz pisem izhaja, da se hoče nad dekletom maščevati neka druga žen» ska. Po materinih izjavah zasledujejo njeno hčerko- tudi sumljivi postopači, ki so barn v službi omenjene mašče» vaine ženske. Ljudi, ki so vpleteni v (o zadevo, opozarjamo, da se ne igra» io s takim ogrnem. Če gre za, šalo, je taka sala vse obsodbe vredna. Če pa je stvar resna, bodo krivci prej ali sle’ padli v roke Pravice. Col. -— Pretekli mesec smo dobih novega občinskega komisarja v osebi g. Springer ja. Ker je naš rojak, upa» mo, da bo znal vpoštevati razmere na» še občine. — 10. avgusta je prvič pri» stopilo k mizi Gospodovi 28 malčkov. G. župniku smo za trud, ki ga ima z otroki, dolžni zahvalo. Bog mu stotero povrni! — Na praznik Marijinega vnebovzetja smo zopet imeli ples. Na» 3 slednji dan pa je toča plesala po naših majhnih vinogradih in njivah. Paska# kovala je prav tako veselo kot prej; šnji večer razposajeni plesalci po br« jarju. Ust je. — (Pretresljiva n e ; sreča.) — Zadnjo sredo 20. t. m. sta v zgodnjih jutranjih urah šla lovski čuvaj Alojzij Čermelj in tovarniški delavec Franc Fakuč na lov na jaz; beca. Nesreča je hotela, da se je Čer; melju spodrsnilo. Pri tem se mu je sprožila puška in strel je zadel Fakti; ča v levo oprsje. Težko ranjenega so takoj prepeljali v goriško bolnico, toda. vsaka pomoč je bila izključena: še tisti popoldan je umrl. Rajnki je bil zaveden naš mož, ki je svoj čas vneto sodeloval na prosvetnem polju. Bil je tudi član Apo-stolstva mož. Zapustil je plakajočo ženo in tri otročiče. Po; koj njegovi blagi duši, čast njegovemu spominu! Osirotelo družino pa naj to; laži Vsemogočni. Iz goržške okolice, Štandrež. — Zadnjič smo čitali v »Novem listu« o požaru v Mirnu, ki je vpepelil Brankovičev senik. Radi točnosti povemo, da Brankovičev se; nik ne spada pod Miren, ampak pod Štandrež ter leži na tako imenovanem Jeromitišču nasproti novemu pokopa; lišču. Brez pomoči letalcev in njihovih brizgalk bi bila zgorela vsa štiri krneč; ka poslopja, ki stoje na tem kraju. žz Brd. Gor. Cerovo. V noči od srede na četrtek so neznani zlikovci vdrli v sta; novanje tukajšnjega g. učitelja. Na krik sosedov in domačih so brez sle; du in plena izginili. — Krompir smo izkopali; pridelek je srednje zado; voljiv. Pšenice je pol lanskega pridel; ka. — V oktobru dobimo elektriko. Medana. —- Letošnjo rožnico smo prav lepo praznovali. Slovesno mašo in lepo pridigo je imel naš rojak g. dr. Mihael Toroš. Petje je bilo krasno. Pohvala zboru! Popoldne smo imeli procesijo s kipom Matere božje. Pri procesiji je svirala biljanska godba. Fantje in možje bi se morali procesije udeležiti v večjem številu. — Od 18. do 21. avgusta smo imeli duhovne va; je za Marijino družbo. Vodil jih je g. dr. Brumai iz Gorice. — Letina kaže slabše kot lani. S Krasa» Kostan jevica. — Pri nas je umrl po; sestnik Franc Trampuž. Bolehal je več časa. Imel je šibko srce. Pokojni je bil trden gospodar. Pokoj njegovi duši ! Dane pri Sežani. — V naši vasi je med nekaterimi sosedi prišlo do neso; glasja radi električne razsvetljave. Sprva je naročilo luč precej posestni; kov. Ko pa je bilo treba, vse napeljati, so se nekateri skesali. Sedaj imamo v vasi samo tri javne svetilke. — Leti; na je bila pri nas srednja; obeta se nam ajda in oblica. Vinska kapljica bo tudi dobra, če Bog da. Doberdob. — Letina ni nič kaj pri; da. Sirka bomo imeli res dosti in sena več kot druga leta, toda krompirja, pšenice in fižola bo malo. Toče dose; daj, hvala Bogu, nismo imeli. iz Istre., Škrljevec — Glem pri Kopru..Na Veliki Šmaren smo " imeli v Ulemu sveto mašo in po sv. maši procesijo. Slovesno mašo smo imeli že od nek; daj, procesija pa je V navadi od leta 1927. Udeležili so se je tudi ljudje iz sosednje fare. Bil je zelo lep dan. — 17. avgusta smo imeli pa.ples, in sicer na Škrljevcu. Škrljevec in Glem sta majhni vasici, oddaljeni kakih pet mi; nut druga od druge. Stalne gostilne pri nas ni, pač pa je enkrat na leto osmi; ca. — V juliju smo imeli tudi točo, ki je v nekaterih krajih napravila pre; cej škode. — Grozdja bo manj kot lani, krompir se tudi ni obnesel, tur; ščica gre dobro in sena je tudi bilo, samo sadja ni. S Pivke. Trnovo. — (3 0 1 c ( n i c a Mar L j i n c d r u ž b e.) 17. t. m. je naša Mar. družba praznovala 30 ; letnico svo; jega obstoja. Udeležba je bila velika. Nanovo je bilo sprejetih okoli 80 dc>-klet. Vidi se, da smo še živi. \7sem, ki so tako lepo opletle cerkev kakor tudi Marijinim družbam, ki so ta dan pri; hitele k nam, iskreni: »Nebeška Mati Vam plačaj!« Šembije. — Letina je pri nas sred; nja. Včasih so ljudje kaj zaslužili z vožnjo iz Šenburgovih gozdov. Zdaj pa jje lesna trgovina v težavah in še tega zaslužka ni. Ob nedeljah pa pie; šemo, da je kaj. Iz Gor, Tolmin. — (P r v o sv. o b h a j i ; lo. — Slovo. — Nerodni k o 1 e ; sar. — Nov grob.) — V nedeljo so naši 1 malčki praznovali na j lepši dan življenja — dan prvega sv. oblia; jila. Okrog 60 jih je med prvo sv. ma; šo prvikrat pristopilo k mizi Gospo; dovi. Č. g. kaplan jim je naprav iskren nagovor, deklice iz Marijinega vrtca pa so jim zapele polno lepih pesmic. — V nedeljo se je poslovil od nas naš kaplan g. Fortunat Jeklin. Premeščen je v Solkan. Tako malo ča; sa je bival pri nas, pa že mora dru; gam. Priljubil se je bil našemu ljud; šivu, delal je z vso požrtvovalnostjo in vestno vršil vse dolžnosti, ki mu jih nalaga težki poklic. Želimo mu na novem mestu mnogo božjega blago; slova. .Na njegovo mesto bo prišel g. Matija; Fortuna iz Ledin nad Idrijo, kjer je letos v mesecu juniju pel no; vo mašo. -— V preteklem tednu je spet nekdo v bližini cerkve povozil z motornim kolesom majhnega fantka, ki se je na kolenih precej potolkel. Čas bi že bil, da bi postali taki kole; sarji previdnejši, in bi ne dirjali po cestah s tako naglico, da se vedno in vedno dogajajo nesreče. — Prejšnji četrtek so pokopali Nežo Tutovo iz Žabč. N. p. v m.! Sv. Lucija. — (To in ono.) —- Ra; I di zadnje povodnji 14. t. m. je bil jez pri elektrarni v Bači močno poškodo; j vati, tako da 'smo bili par dni brez : električne razsvetljave. Sedaj pa je že toliko popravljen, da imamo zopet luč. Upati je, da bo v kratkem vse v redu, tako da bomo z našo elektrarno lab; ko vsi zadovoljni. — Tudi letos je prišlo veliko letoviščarjev, ki so na splošno zadovoljni in se prav dobro počutijo; posebno pa zadnji čas, ko imamo tako krasno vreme, da človeka kar sili v naravo, kjer si lahko ogleda lepoto naših gora. — Umrla je pred kratkim 78 let stara Marija Gabrščc; kova, p. d. Toncovka. Bila je skromna in skrbna gospodinja. — 16. t. m. pa je umrl Rijavec Matevž, p. d. Bovt; na v jev stric, v starosti 72 let. Pokojni je bil vseskozi vzgled en in značajen krščanski mož, tako da ga je vsak spo» štoval, kdor ga je poznal. — N. p. v m.! L-evpa. — (P o r o k a. — S m r t. Letin a). — 18. avgusta sc je poročil Andrej Gorjup z Jožefo Lcvpušček. Takoj drugi dan sta odpotovala v Ar; gentino. Daj jima srečo, ljubi Bog! — 20. avgusta je umrla Jug Marija, dobra krščanska mati. Imela je lep pogreb. Vsem, ki so ji v dolgi bolezni večkrat priskočili na pomoč in jo spremljali na zadnji poti, gre zahvala. — Letošnja letina je slabša kot lanska. Krompir je slab, žita je pol lanskega pridelka, fižola bo komaj za seme, sadja ni nič, grozdja tudi ne. Čezsoča. — (Resen opomin.) V predzadnji številki smo priobčili dopis, ki je bil od prve do zadnje vr; stice neresničen. Nekdo si je dovolil grdo nepoštenost, da se je s potvor; jenim imenom po »Novem listu« ma; ščeval, ker so mu dala dekleta brco. Tak pobalin tudi drugega ni zaslužil. Povemo samo, da bomo vsakega ta; kega zavajalca naznanili pristojnemu oblastvu. Tudi krivo ime mu ne bo po; magalo. Uredništvo. Lokve pri Trnovem. — (Požar.) Prejšnji teden smd imeli pri nas ve; lik požar. Ko so šli še pred zorom ne-; kateri nabirat maline, so opazili, da je hiša Štefana Makuca štev. 68 v ognju. Hiteli so k hiši in začeli buditi domačine, ki so mirno spali v pod; strešju, in spodaj ležeče letoviščarje. Ker je bilo v podstrešju mnogo sena, se je ogenj zelo hitro širil in takoj za; jel vso hišo. Ko so vzbujeni domači vsi prestrašeni hoteli po stopnicah na prosto, so iste že gorele. Sosedje so jim morali prinesti lestve, da so se re; šili. Hiša je popolnoma zgorela. Ško; da znaša okrog 25 tisoč lir in je le deloma krita z zavarovalnino. Hiša je biia nova, zato je udarec, ki je zadel Makučevo družino, tem težji. Sedlo. -— (N avdušeno delo z a božjo m u z i k o.) — Za našo vikarijsko cerkev sv. Križa je tvrdka »Cecilija« v Gorici postavila nove, le; po doneče orgle. Zelo se veselimo njih prijetnega glasu. Združili smo se v Sedlu gospodarji in gospodinje, fantje in dekleta; tudi vsi naši mutasti so bili zraven v lep zgled drugim. Pridružili so se nam v lepem številu naši dobro hoteči soobčinarji iz vnanjih vasi, med njimi šest 16 letnih fantov seno; sekov iz Stanovišč, ki so s svojimi no; vimi kosami prvačili pri košnji. Tako smo, hvala Bogu, v lepem vremenu posekli travo na naših cerkvenih se« nožetih, in sicer za »božji Ion« ter ne« kaj pripomogli v kritje stroškov za Premog in njega važnost. Pred davnimi časi so se po naši zemlji razprostirali širni gozdovi. Znanstvo je dokazalo, da so v teh gozdovih rasla drevesa, ki jih danes ne najdemo več na zemlji in ki so bila najbolj podobna današnji praproti, ki je torej neznatni pritlikovec v pri« meri z nekdanjimi orjaškimi oblika« mi. V svojem spreminjanju, to je v tvorenju gorovij in dolin med veli« kanskimi potresi in povodnjimi, se je zemlja na te gozdove zrušila in jih po« krila. Do razpadajočega lesa ni imel zrak dostopa in napravil sc je premog. Pokrij kup sveže trave s ped debelo plastjo zemlje in ugotovil boš, da se bo trava spremenila v par tednih v ogljeni prah; če pa boš hotel dvigniti zemeljsko plast, sc ti bo trava vžgala. kjer so odkrili velike in bogate za« loge premoga, tam se je razvila velika obrt, industrija. Tako je bilo in je v Nemčiji, v Angliji, na Francoskem, v Belgiji, v Zedinjenih državah arae« riških, tako na Češkem, tako je v so« sednji Jugoslaviji, posebno v dravski banovini (Slovenija), tako' se razvija danes velika obrt na Kitajskem in mo« gočc se bo razvila v bližnji bodočno« s ti tudi na južnem zemeljskem tečaju, kjer so baje Amerikanci odkrili ve« lika skladišča premoga. Blizu sever« nega tečaja, in sicer na Svalbardih (Spitzbergih) že kopljejo ta črni di j a« m ant, kot premog tudi imenujemo. Kjer je premog, tam je velika obrt, kjer je velika obrt, tam je zaslužek in tam je prebivalstvo gosto naseljeno. Premog v Italiji: Na vsem svetu sc je izkopalo mili« j on o v kvintalov premoga leta 1800. okoli 200 leta 1850. okoli 1000 leta 1900. okoli 7000 leta 1913. okoli 12000 leta 1929. okoli 15000 Od navedenih 15 tisoč milijonov kvintalov premoga se skoplje v Italiji letno le 9 dol 10 milijonov kvintalov, ali na vsakega državljana komaj 20 do 25 kg. V celoti pa potrebuje Italija letno približno 150 milijonov kvinta« lov premoga, torej krije domača pro« izvodu j a komaj 6 do 7% potrebe in vseh ostalih 93 do 94% premoga je treba Uvoziti večinoma iz Anglije in Nemčije, nekoliko tudi iz Poljske, V-eške, Francije in Zedinjenih držav. Premog v Julijski Krajini. Kot rečeno se izkoplje v Italiji letno približno 9 do 10 milijonov kvintalov Premoga, in sicer iz 70 različnih pre« niogovnikov. Trcnotno preiskujejo še kakih 50 drugih premogovnikov, ki pa Se za sedaj še ne izplačajo. Mogoče Pa jih bodo izrabljali kdaj pozneje, če bodo našli bogate plasti oziroma žile Premoga. cerkvene orgle. Po končanem delu smo skupno zapeli in se vsi zadovoljni podali domov k počitku. Bog živi tako navdušene delavce in delavke za delo v čast božjo in vsem stotero povrni ! Od navedene proizvodnje premoga v Italiji odpadeta nad 2 milijona k vi n« talov ali več kot petina vse proizvod« nje na Julijsko Krajino. Ker je pre« mog iz Julijske Krajine v splošnem boljši kot iz ostalih pokrajin (pred« vsem iz Sardinije, Sicilije in Toskane), dosega vrednost v Julijski Krajini iz« kopanega premoga nad eno tretjino vse proizvodnje v Italiji. V celoti je v Italiji zaposlenih pri premogovnikih v srednjem 6 do 7 ti« soč delavcev, ki izkopljejo letno za približno 80 milijonov lir premoga. V Julijski Krajini je zaposlenih v premo« govnikih nekaj nad 2200 delavcev, vrednost izkopanega premoga pa zna« ša okoli 30 milijonov lir. Domači premogovniki. V Julijski Krajini so važna tri pre« mogovna ležišča, in sicer v okolici La« binja v Istri, tako imenovani Raški premogovniki, potem premogovnik v Vremah in premogovnik v Pontabelju. Raški premogovniki: Raški premogovniki leže v Raški in Krapanjski dolini v južno«vzhodni Istri blizu Lahinja. Glavni rovi so v našel jen jih Vines, Kunj in Krapanj. Premogovniki so bili, znani že pod Francozi, važni pa so postali predvsem pod Italijo. Premogovniki so last družbe »Arsa«, ki ima svoj sedež v Trstu in ima 40 milijonov lir delni« škega kapitala (15 milijonov do leta 1920). Pri »Arsi« je trcnotno u službeni h skoraj 2000 delavcev in drugih nastav« ljencev, ki se pa ne bavijo samo s pro« izvodnjo premoga, temveč vedno več tudi s proizvodnjo boksita, iz katere« ga delajo aluminij. »Arsa« izkoplje letno skoraj 2 milijona kvintalov tako imenovanega libumskega premoga in nad pol milijona kvintalov boksita. Vremski premogovniki. Tudi vremski premogovniki so bili v obratu že v francoski dobi, to je prod 120 leti. Potem pa je delo zaspa« lo. dokler niso začeli 1. 1881. čistiti za« su tih rovov in je premogovnik začel zopet obratovati. Število zaposlenih delavcev je rast lo vse do leta 1913., ko je 8. decembra vdrla v premogovnik voda in 12 delavcem zaprla izhod iz rova. Rudniška uprava je takoj orga« nizirala reševanje in poklicala v po« moč 'premogar j e iz raških premogov« nikov, rudarje iz Idrije ter izvežbano os ob j e in pripomočke iz Trsta. Po osmih dneh trudapolnega dela so pri« šli do treh ponesrečencev, od katerih je bil eden mrtev, dva Romuna pa živa. Oba sta v bolnici kmalu okreva« la, četudi sta bila v rovu 204 ure brez vsake hrane. Kmalu pa je bilo jasno, da od ostalih 9 delavcev ni nihče več živ. Komaj po preteku 7 mesecev so mrtvece prinesli iz jame. Med temi de« votimi je bil po eden s Cerkljanskega, iz Godoviča in iz Famelj, po dva pa iz Britofa, Škofelj in Gor. Vrem. _ Po nesreči je bilo delo prekinjeno za polnih devet let in komaj 1. 1922. so zopet začeli delati. Rudnik je obra« toval pod vodstvom družbe »Società Anonima Miniere Carbonifere« s se« dežem v Trstu. Starejši premogovnik je v Vremskem Britofu, pred dvema letoma pa so začeli kopati novega^ v Zaverhku. Pri začetku je delo v Za« verhku lepo napredovalo, v zadnjem času pa je voda delo zelo otežkočila in trcnotno je tu delo ukinjeno in so tudi sesalke že dvignjene iz jame. Naj« višje število zaposlenih delavcev je znašalo pri obeh premogovnikih 150 do 180, trcnotno pa jih je zaposlenih le kakih 30. Mogoče se bo (želeti bi bilo) število zaposlenega delavstva po« višalo, posebno ker je prešlo sedaj tudi to podjetje baje v roke družbe »Arsa«. Glavni rov v Vremskem Britofu je 76 m globok, najgloblje pa pridejo po« ševni rovi, namreč do 150 m. Dnevno lahko izkopljejo v Vremskem Britofu do 200 kvintalov precej dobrega pre« mo ga. Drugi premogovniki. Premogovnik v Pontabelju je bil od« krit žc pred par stoletji. Takrat je moralo biti v Kanalski dolini tudi več drugih rudnikov, saj so vasi Nabor jet, Lužnica, Katrajn in celo Ovčja vas bile prvotno naselbine rudarjev in ko« vinskih delavcev. Trcnotno premo« govnik v Pontabelju ni posebno va« žen, a zaposluje vseeno približno 50 delavcev. Drugih premogovnikov, vsaj dose« daj znanih, v Julijski Krajini ni, pač pa so marsikje najdišča premoga. Marsikateri Bric je pri kopanju svo« joga laporja tu pa tam naletel na koščke premoga. Tvrdka Vigano je pred leti čistila bivše rudnike srebra na Slapu ob Idrijci in istočasno vrtala za premogom v dolini Hotenje v Spod« nji Tribuši, pa je delo opustila, četudi je našla precej premoga. Pridobivanje bi bilo predrago in se pri današnjih gospodarskih razmerah ne bi izplača« lo. Tudi drugod se najdejo blizu vrha majhne plasti premoga, in iz tega lab« ko sklepamo, da morajo biti v globini večje zaloge premoga. Domneva se, da so velika ležišča premoga pod go« riškimi Brdi, pod Vipavsko dolino, no« sebrio v trikotu med Sv. Križem, Do« bravljami in Skriljami; premog mora biti v Braniški dolini, posebno od Dolnje Branice do Manč, premog je tudi v okolici Ilirske Bistrice in dru« god, ker je skoraj izključeno, da bi sc jugoslovanska ležišča premoga k o n« čala pri Kočevju in da bi bili premo« govniki v Britofu in ob Rasi v Istri ozko omejeni otoki. Samo Bog ve, ka« ko globoko je premog, tako imenovani črni dijarnant, ki pa danes ni tako drag kot pravi di j amanti in sc zato danes za iskanje ljudje mnogo manj brigajo. Bližnja ali dal j n ja bodočnost bo pokazala, ali je pri nas in kje je premog; kdo ga bo kopal, to pa ve sa« mo Bog. Premogovniki v Julijski Krajini. Ivan Cankar: Zbrani spisi. X. zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Ljubljana, 1930. Založila Nova za* ložba. Str. XVI+370. — (Cena: broš. Din 68; pol platno vez. Din 80.—; celo platno vez. Din 8ti.— ; v pol usnje vez. Din 110.—.) Po daljšem prčstanku jel zopet izšel zvezek Cankarjevih zbranih spisov. Ta zvezek obsega ciušeslovno črtico »V samoti«, »Smrt in pogreb Jakoba Nesreče«, »Aleša iz Razora«, »Marto« in »Črtice«, nastale od 1. 1905. do 1906. Poseb» no zanimiv jci odlomek nedokončanega roma* na »Marte«, ki je tu prvič objavljen. To je hvalnica poguma, dela, radostne žrtve in trp* 1 jen ja. Škoda, da ga Cankar ni dovršil. Gotovo ni bil nikdar več v tako veselem, upa polnem duševnem razpoloženju. — O božiču izide enajsti zvezek zbranih spisov. Ferdo Piemie: Zadnji lutrovci na Vipavskem. Povest iz minulih časov. Trst, 1930. Knji* ževna družina »Luč«. Tiskala Tiskarna »Edi* n o st« v Trstu. Str. 119. Pisatelje, ki so pri nas pisali povesti iz pro* testantske dobe, delim v dve skupini: v prvi so Jurčič, Tavčar, Pregelj, v drugi pa Koder in sedaj še Plemič. Prvim trem so se leta slo* venskega protestantizma zdela zelo važna, ker so nekaka junaška doba, v kateri se je naš na* rod prvič duševno zdramil, in sicer v vseh pia* steh; zato so jih, čeprav vsak poi svoji načelni usmerjenosti, resno obdelali. Koder je pa oko* ren in neresen pisatelj. Temu je že rajni Men* cinger po »cmokavzarsko« posvetil. Plemiču o, kornosti ne moremo očitati, gotovo pa je, da je njegova povest ponesrečena. Imel je dobro vo= Ijo, manjka mu pa zmožnost kompozicije in dosledna završitev značajev in položajev. Ko prebereš povest do konca, nisi gotov, ali je bil pisatelj sam s seboj na jasnem o pomenu pro* testantizma za Slovence in ali ima o njem lastno, utrjeno mnenje. Najbolj posrečena, če* prav v začetku in koncu neskladna postava je gotovo vitez Jamarski, ki ti prikliče v spomin Sienkiewiczevega Zaglobo ali pa Murnikovega viteza Ahaca (Hči grofa Blagaja). Tudi sen* tcnciozni pater Vinicij ni slabo risan. Pred* nost povesti je še, da je snovno vzeta iz zgo» dovine naše ožje domačije. V obče pa je Pie* oiič šolsko poučen (n. pr. str. 6, kjer opisuje Vipavo po Valvazorju) ali pa nepotrebno pa* tetičen. — Lessing pravi nekje, da je treba naj* večje umetnike soditi zelo strogo, manjše pa manj strogo. Mislim, da sem sodil milo. a k. Cerkovnikovo opravilo v zvoniku. Te dni j c izšla tako naslovljena drobna knjižica (8 str.), ki stane 70 stot. v Katoliški knjigarni. Že naslov sam bo večini bravcev »Novega lista« povod, da čitanje tega sporo* čila kar preidejo, meneč: Ta ni zame, jaz ni» ■vem cerkovnik. Toda knjižica nima tako orne» jenega pomena; nje pomen ni samo oseben, ampak tudi splošen. Knjižice pouk ne velja le cerkovniku, njen pouk sega v varnost in ohra» nitev zvonov in stolpne ure, kar vse tvori glavno imetje 'vse cerkvene občine, torej tudi vsakega posamnega duhovljana, ki ima vzroka dovolj, ca sc pobriga za to, kar knjižica uči. V povojnem času se je vzbudilo in naraslo zanimanje za naše zvonike in kar je v njih. O tem je vladala doslej splošna nevednost. Po» trebovali smo torej prav pričetnega pouka in ta potreben pouk podaja ta knjižica. Doslej mnogi naši cerkovniki niso niti vedeli, kako nadzorovati zvonove in oskrbovati uro, in marsikateri g. cerkv. predstojnik jih ni mogel v tem poučiti. Zdaj je vse potrebno napisano in olajšano bo tudi gg. dekanom vsakoletno' to* zadevno vizitaeijsko poročevanje, kot jim je naročeno z nadškofijsko naredbo, izdano v »Cerkvenem listu« predlanskega meseca marca. Morky. (Združene države), sredi avgusta: Kakor slišim je mnogo ljudi, ki mislijo, da je v Ameriki sam med in da- se denar pobira kar po tleh. Zelo sc motijo. Tukaj delamo samo dva ali tri dni na teden. Dosti jih je, ki ne zaslužijo niti za živež. Na tisoče jih je pa brez dela. Iz časopisov razberemo, da je v Ameriki več lačnih kot v Evropi. — Meseca novembra bodo pri nas volitve guvernerja in poslancev. Stranke so kandidate že imeno» vale. Pozdravljam vse bravce in bravke »Novega lista«, listu pa želim obilo1 novih naročnikov. — Albin Slavec. Oakmont, 9. avgusta 1930. (Združene drža* ve): Tukaj pri nas je huda suša, ki je uničila vse poljske pridelke. Brezposelnost je velika. V premogovnikih delajo dva ah tri dni na teden. Pri nas je osem tvornic. Nekatere delajo m al O', druge nič. Revščina je velika. Nas Slovencev še ni tako pritisnilo, ker smo or» ganizirani za slučaj bolezni ali smrti. Drugo leto bomo mogoče lahko prišli malo domov pogledat. — Stupar Anton, Janez Jagodnik. Las Palmas, 18. avgusta 1930. Slovenski izseljenci na parniku »Belvedere« na poti v Južno Ameriko pozdravljajo starše, prijatelje in znance. — Germek Josipina in Kocman Marija iz Trsta; Anton Ušaj, družma Kraljeva iz Trebč; Vida Ferjančič, Kljun Ru» dolf, Ivan Ivančič iz Mislič pri Vipavi; Eliza« beta Rebula, Gulič Antonija, Kos Marija iz Štanjela; Ivan Feletič iz Doberdoba; Svetina Rudolf, Poropat Jožef, Kovačič Rudolf iz Pa* reda; Cotič Ciril iz Sv. Križa; Colja Ivana, Čuk Stanislav, Širca Marija, Trobec Marija, Kovačič Milan, Širca Ernesta, Širca Veronika, vsi iz Pliskovice; Rozina Grgič iz Padriča pri Trstu ; Marija Čehar iz Barke. Cherotte, 23. avgusta 1930. (Belgija.) Fantje z Bovškega, zaposleni v rudniku »Ha» sard« v Cherotte, pošiljajo najiskrenejše po* zdrave staršem, sorodnikom, fantom ter de* kletom, ki naj se nas vendar spomnijo s kako razglednico, katera bo neštetokrat prečitana. Zaslužek je vedno manjši, delo vedno trše. Tudi brezposelnost se že pojavlja. Zato svetu* jemo vsakomur, naj ostane rajši doma. — V rudniku je Matiju Hosnerju iz Bovca odtrgalo dva prsta. Na isti roki je že v vojni izgubil dva. — V kratkem se bo poročil Franc Ber» ghie iz Žage z neko Poljakinjo. Bilo srečno! — Kravanja Ciril, Franc Čopi, Stanko Komac, Fric Bizjak, Albert Hrovat, Mirko Gasperčič, Josip Mlekuž, Alojzij Zornik, bratje Kaus, Peter Berginc in Ivan Klavora, vsi iz Čezsoče ; Ivan Berginc, Franc Berginc, Ferdinand Ber» ginc iz Žage pri Bovcu. V 50 letih. V letu 1980., — talco je izjavil ruski ) inženir Igor Sikorsky, graditelj brzih j letal, — bo postala svetovna obla pre* | majhna. Letala bodo tedaj rezala j ozračje s hitrostjo 650—700 milj, okrog 1000 kilometrov, na uro. Človek bo lahko zajtrkoval v Njujorku, kosil v Švici in večerjal v Afriki. Ako bo Njujorčanu v poletnih mesecih pre* vroče doma, bo napravil enodnevni po* let na severni tečaj in se ohladil. Z železnico in ladjo bo potoval malo« kdo. Ves promet se bo vršil po zraku. Opravi j l li ga bodo velikanski zrako* piovi in letala. Kdor bo šel na poročno potovanje, bo napravil polet okrog sveta, ki bo trajal 4 do 5 dni. Tako ruski inženir. Upajmo, da bo* do ljudje v 50 letih tudi bolj dobri in človekoljubni kakor dandanes. Smrt najdebelejše žene na svetu. Pretekli teden je v Raveni umrla 21 letna Dominika Zanzi. Tehtala je 251 kilogramov. Ko ji je bilo 15 let, je imela ravno en kvintah Shodnica, v Kafamavmu. Kafarnavm, majhno mestece na obali Genezaretskega jezera, je bil najljubši Odrešenikov kraj. Tam je Jezus naredil mnogo čudežev, po Ge* nezaretskem jezeru se je vozil in na njem je pomiril vihar ter priredil obilni ribji lov. V teku stoletij po Je* ziro vi smrti pa so mesto porušili in prebivalstvo ga je zapustilo, tako da ni ostal od njega več niti sled. Dolgo niti kraj ni bil znan, kje je stalo. Leta 1905. je nemško vzhodno društvo pri* čelo preiskovati, Začeto delo so na* daljevali frančiškani, ki so dosegli tudi uspeh. Odkrili so namreč shod* nico, v katero je zahajal Jezus in v ka* tori je tolikokrat učil. Iznajdljivi zdravnik. Slavna italijanska igralka Eleonora Duse je bila večkrat živčno bolna. Zdravnikov pa ni mogla. Vsakega, ki j se je prikazal v njeno sobo, je precej j nevljudno odslovila. To je slišal neki j norveški zdravnik. Ponudil se je, da ! bo igralko ozdravil. Vzel je s seboj i gosli, na katere je igral izvrstno, in j vstopil igraje v bolničino sobo. Duše | je bila presenečena. Začela je z violi* ; nistom pogovor, med katerim se je | pokazalo, da je umetnik na gosli po ! poklicu zdravnik. Bolnica se od ta* ; krat zdravnikov ni več bala. Amerikanska izvršitev razsodbe. ; V Los Angelesu v Ameriki je bila 1 neka velika slovesnost, katere so se l udeležile nepregledne množice ljudi. ! Žepni tatovi so imeli izvrstno priliko ; za izvrševanje svojega poklica. Enega I izmed njih so prijeli policijski straž* niki v civilu ter ga peljali pred sodni* ka, ki mu je takoj prisodil 50 dolarjev \ globe. »Gospod sodnik,« pravi nato j stražnik, ki je tatu aretiral, »globe I najbrž ne bo mogel plačati. Preiskal i sem namreč njegove žene in našel j samo 30 dolarjev.« — »Spustite ga to* j rej zopet med množico, toda ne izpu* ; stite ga izpred oči. Čez eno uro ga i pripeljite nazaj. Globa 50 dolarjev i ostane,« je odvrnil sodnik. Kadar joče, se smeje ... j V mestu Bordeaux (izg. Bordò) na i Francoskem živi gospodična, ki je na* Strti od bridke žalosti javljamo vsem prijateljem in znaaccm. :i in soproga danes 27. avg. ob štirih popoldne po daljšem bolehanju mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek 29. t, m. ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na Komu na mirensko pokopališče. Gorica, 27. avg. 1930. Žalujoči: Josip Bitežnik, soprog. Zala, Ela, Milko, Nada in Rajko, otroci. mm pravila zdravnikom že mnogo preglas vic. Kadar joče in zalivajo njena lica potoki bridkih solza, se njene oči sme* jejo kakor v največjem veselju; kadar se pa smeje, izražajo njene oči najglo* bokejšo tugo. Zdravniki menijo, da so nekateri živci na obrazu »zame« n j ani.« Naveličal se je Amerike. Pred časom smo pisali o naj s tarejo šem človeku na svetu, ki je 156*letni Turčin Žaro Agha. Ta mož je pred nekaj tedni odšel v Združene države ameriške. Povabili so ga tja, da bi s svojo osebo doprinesel živ dokaz, ka* ko je zauživanje alkoholnih pijač, ki se v »suhi« Ameriki skrivaj zelo širi, škodljivo. Agha je namreč izjavil, da v vsem svojem življenju ni pokusil niti kapljice alkohola in da je najbrže zato dosegel tako izredno starost. Se* daj javljajo iz Carigrada, da je starec sporočil svoji družini, da je utrujen in da ne more več prenašati ponižanja, ki mu ga prizadevajo njegovi gospo* dar ji. Boli ga, da ga oblečenega v tur* ško narodno nošo vozijo iz kraja v kraj in razkazujejo kakor redko žival. Zato želi domov. Eden njegovih si* nov, ki ima samo 90 let, je hotel iti po njega, a ga oblastva niso spoznala za sposobnega za tako dolgo pot. Sedaj se je odločil 60*letni vnuk, da odpotu* je po nesrečnega starega očeta v dalj* no Ameriko. Ubogi zet je. Pred kratkim se je v Londonu osnovalo »društvo tašč«, ki ima na* men, varovati koristi svojih članic. Povod za ustanovitev tega nenavad* nega društva je dala sodna obravna* va. Zet gospe Folers je lepega dne po* tisnil svojo taščoi iz stanovanja. Raz* dražena gospa je zeta tožila in zahte* vala odškodnino v znesku 5 tisoč šter* linov —- skoro pol milijona lir. Njen odvetnik je pred sodiščem zgovorno branil pravice tašče in med drugim rekel: »Ta gospod zet je težko ranil materino sre in nogazil njene najsve* tejše pravice. Odškodnina, ki jo moja varovanka zahteva, je malenkostna v primeri z žalostjo, ki jo je povzročil svoji tašči.« Sodniki so priznali, da je bila gospe Folers res prizadjana bridka bol, ker ji je bilo zabranjeno obiskovati lastno hčer. Po drugi stra* ni pa so tudi naglasili, da so pravice zakonskega moža večje kakor pravi* ce tašče. Sodni dvor je zato zeta opro* stil. Naložil mu je samo, da mora do* voliti tašči, da trikrat na teden obišče j hčer. Vsakokratni obisk pa ne sme trajati več kakor eno uro. Ta razsod* : pa je silno ogorčila vse londonske ta* j ‘-če, ki so zato ustanovile Zgoraj orne* j njeno društvo. Ubožice! Vidi se, da j nuna j o nujnejših opravkov, kakor de* j lati preglavice zetom. V Logu pri Vipavi bo 30. in 31. avgusta, to je v soboto in nede* JO, pobožnost za može in fante. Ponovno opozarjamo može in fante na to velevažno rersko priložnost in jih vabimo, da se je udeleže v obilnem številu. V Mariji je naša tolažba. Kmetijska šola v Pazinu javlja, da se bo v novembru začelo novo šol* sko leto. Prošnje za sprejem je treba poslati do 15. oktobra na ravnateljstvo (Scuola di pra* tiča agricola, Pisino — Istria), ki daje tudi na* tančnejša pojasnila. Natečaj za vložitev prošenj za 64 podtajniških mest v upravi notranjega ministrstva je podaljšan do 15. septembra 1930. Tako poroča kr. pre* fektura v Gorici. Učne ustanove. Goriška prefektura opozarja ponovno, da morajo vojne sirote, ki hočejo dobiti kako učno ustanovo, vložiti prošnjo najkasneje do 31. avgusta 1930., in sicer na: Comitato pro5 vinciate orfani Guerra presso R. Preftetura — Gorizia. Ta urad daja tudi natančnejša po* jasnila. Preklici in osmrtnice. Če naročiš v listu »preklic«, pošlji istočasno ti.di denar, ker drugače ne bo priobčen. Obja* va navadnega preklica stane najmanj 45 lir za enkrat. Če naročiš osmrtnico ali zahvalo, sporoči a edno velikost. Najbolje storiš, da pošlješ mero po kaki žq priobčeni zahvali ali oglasu. Izgubljeno. Na poti iz Gorice do Ajdovščine je nekdo zgubil listnico z važnimi osebnimi papirji. Kdor jo je našel, naj jo proti povrnitvi stro* škov pošlje na naslov lastnikov, ki je v list* niči. Listnica uredništva. i Dopisnikom. Vsi dopisniki naj se razločno podpišejo. Podpis »Vaš naročnik« ne zado* stuje. Dijaški zavod »Alojzijevišče« v Gorici. Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem šolskem letu 1930=31 sprejel v zavod proti plačilu: I. učence, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred ljudske šole in ki se želijo pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katerekoli sred-nje šole z italijanskim učnim jezikom [gimnai zije, realke, učiteljišča in pripravljalne šole za praktične poklice (scuola di avviamento al lavoro)]. V ta namen bomo tudi prihodnje šol* sko leto otvorili v zavodu pripravnico za. sred* nje šole, t. j. 5. razred ljudske šole, v katerem se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pri« dejo v poštev pri sprejemnem izpitu za 1. raz« red srednjih šol. Prošnji za sprejem v zavod naj prosilci pri* ložijo sledeče listine: 1. krstni list (na kolkovanem papirju); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o cepljenju koz (na nckolko* vanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vc* denju prosilca. II. Sprejeli bomo tudi določeno število vzor-ni h lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obi« skovati tukajšnje javne srednje šole. Tudi ti bivši gojenci morajo vložiti prošnjo, kateri naj priložijo spričevalo dušnega pastirja o obna* šanju med počitnicami. Prošnje s predpisanimi prilogami je treba poslati do 31. AVGUSTA t. 1. na naslov: Od* bor Alojzijevišča (Aloisianum), Gorizia, Via Don Bosco 3. Ustna pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nede« lje in praznike. ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO KI MSN j E OHRANI, OMEČI = IN OSVETLI. tielet tirih „SID0L COMPANY“ - Trst, $ia 5. Zaiurii ! Trg talili prideita. 7>.s/, 26. avgusta: Sadja: grozdje žlahtnimi 120 do 130, 200 do 280, breskve 160 do 280, smo» kve 120 do 160. Zelenjad: radie 50 do 200, zelje 60, solata 50 do 80, solatica 200, jajčevec (mclancane) 80. fižol v stročju 50 do 30, za kozico 100 do 120, bučice 80, ku» mare 50, špinača 50, paprika 100 do 120, blitva 50 do 60, paradižniki 60 do 80, lubenice 60, meloni 70. Krompir 45. Gorica, 27. avgusta: Sadje: grozdje žlatnina 120 do 130, Palestinka 200, m-oš-kat 160, hruške vrtolainjkc 230 do 240, jabolka 80 do 120, češplje 160, breskve 120 do 400, smokve 100 do 120. Zelenjad: fižol v stročju za solato 25 do 30, za kozico (kljukec) 40 do 50, paradižniki 15, kumarice 10, bučice 25, paprika 40, špinača 40 do 50, solata endivija in glavnata 40 do 50, kapus 50 do 60, jajčevec 40. Krompir 35, maslo 11 do 12. jajca 45 do 50. Opomba: Češpelj je zelo malo na trgu, zato pa je večina lupilcev iz Brci odšla v Jugoslavijo. V Vremski dolini nimajo nobenega sadja, ne jabolk in ne češpelj. V Trstu so paradižniki precej dražji kot v Gorici, ker jih je začela tovarna v Izoli konservirati. Rdeča detelja ali inkarnatfea. To deteljo imenujejo naši krneto» vaici tudi laško, svinjsko in pomladno deteljo. Korist te detelje tiči predvsem v tem, da jo sejemo med strniščno ajdo, med činkvantin pri osipanju, lahko pa tudi še po zgodnji koruzi septembra meseca in nam da velik pridelek iz» borne krme zgodaj spomladi. Poleg te» ga pokosimo- inkarnatko že tako zgo» daj, da še vedno lahko sejemo koruzo. Detelja inkarnatka je tedaj vmesna rastlina, nekak navržek. Zato pa seje» jo naši kmetovalci vedno več inkar» natke, posebno kjer je bila letina krme slaba. Letošnje leto je del Julij» ske Krajine pridelal mnogo krme, drugi del pa zelo malo. Ta del si z in» karnatko lahko še vedno oskrbi nekaj krme za zgodnjo pomlad, ko bodo za» loge izpraznjene. Inkarnatka ne zahteva ravno naj» boljših zemelj, ne prenese pa dolgo» trajne zimske vlage, posebo ne stoje» če vode. Zato- jo moramo sejati na ta» ke njive, kjer se deževnica kmalu od» teče. Pri gnojenju je inkarnatka hvaležna — kot vse detelje — predvsem za ka» lijeva in fosforava gnojila. Zelo ji ko» risti tudi pesek iz obcestnih jarkov, ki ima v sebi predvsem obilo apna. Kali» j e ve soli raztrosimo na vsakih 100 šti» ri jaških metrov po 2 kg, superfosfata pa 6 kg. Seme inkarnatke prodajajo v trgo» vini golo in oblečeno. Vedno je bolj prikladno golo seme, katerega poseje» mo na vsakih 100 štiri jaških metrov po približno 30 dkg. Inkarnatko lahko sejemo tudi med žito; v tem pogledu je najprikladnej» ša redko sejana rž. Najprej poseje» mo rž, šele potem deteljo. Posojila v prospeh poljedelstva. Prejemamo na kupe vprašanj, kako bi kmetovalec prišel najlaže do poso» j ila za prospeh poljedelstva, to je, do- tako imenovanega agrarnega krc» dita. Naj slede tu pojasnila: Dajanje agrarnega kredita v Julijski Krajini odvisi od Zveznega zavoda beneških hranilnic (Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Vene» zie) s sedežem v Benetkah. V posa» rneznih deželah (prefekturah) zastopa imenovani Zvezni zavod posebna lira» nilnica, tako v Gorici Mont, v Trstu Tržaška hranilnica (Cassa di Rispar» mio Triestina), v reški deželi Reška hranilnica (Cassa di Risparmio- di Fiume). Imenovane hranilnice imajo v zakupu skoraj vse izterjevalnice dav» kov in zato dobi. lahko vsakdo po» trebna pojasnila pri glavnem sedežu hranilnice v Gorici, Trstu, Reki, Pulju, Vidmu, lahko- pa tudi pri podeželskih izterjevalnicah in podružnicah imeno» vanih denarnih zavodov. Pojasnila se dobe tudi pri Kmetijskem uradu (Cat» te-dra ambulante d’Agricoltura) toliko v -središču kakor tudi pri podeželskih oddelkih. PoLsojila so dveh vrst, in sicer: 1. Obratovalna posojila: za obrat in obdelovanje zemljišč, žetev, izkori» ščanjc in preosnovo pridelkov; za na» bavo živine, poljedelskih strojev in orodja, ki jih rabi kmetovalec. Ta po» soj ila je treba vrniti v treh letih (trije letni obroki), obresti na je treba pia» čati 5.75% . 2. Posojila za zboljša ve: za napravo nasadov (vinogradov, sadovnjakov itd.), za spremembo obdelovanji, n. pr. travnika v njivo, itd., za napra» vo poti do zemljišč in po zemljiščih, za gradnjo in popravo gospodarskih poslopij, gnojniko-v, vodnjakov in na» makalnih naprav, za splošno ureditev, osuševanje in namakanje zemljišč, za gradnjo svinjakov, napajališč, mejnih zidov in plotov ter oskrbo vseh takih naprav, ‘s katerimi zboljšamo kmečko gospodarstvo in dvignemo- proizvod» njo. Te vrste posojila trajajo 5 do 15 let. Za vsa posojila za zboljšave je da» nes mogoče dobiti pomoč od države, ki plača en -del obresti, in sicer 2.5%, tako da je poljedelec obremenjen le ■s 4%. Prošnji za posojilo za zboljšavo mo» ra biti priložen stroškovnik (proračun) onih del, ki jih je izvršiti; priložen mora biti tudi načrt del. Prošnje za posojila morajo biti spi» sane na posebnih vzorcih, ki se dobijo pri središču imenovanih hranilnic ali pa pri njih podružnicah in zasto-p» stvih. Kunč jega mesa se v Italiji použije vedno več. V Turi» n v so 1. 1921. pojedli 206.000 kuncev, j 1. 1925. pa 499.000. Enako se je zvišala poraba kuncev tudi v drugih mestih, predvsem v Bologni in v Florenci. Pravtako se vedno bolj širi ljubezen do kunčjega mesa v Franciji, Nem» čijii, Belgiji in tudi drugih državah. V zadnjih letih se goji mnogo kuncev predvsem radi kožuhovine. Pridelek vina v Franci ji je znašal: 1. 1924 hi 67.312.236 1. 1925 hi 62.411.166 1. 1926 hi 40.564.101 1. 1927 hi 48.899.024 1. 1928 hi 57.890.686 L 1929 hi 62.901.443 Francija izvozi letno okoli 3 milijo» ne hi vina. največ v Nemčijo, v An» glijo in v Švico, uvozi pa predvsem iz svojih afriških kolonij okoli 8 milijo» nov hi. Torej ga Francozi, katerih je nekaj manj kot 40 milijonov, prav po» štcno cukajo. Jalove krave. Po Julijski Krajini je zelo mnogo jalovih krav in večina je jalova radi bolezni na spolovilih. Ta bolezen pa je razširjena tudi po vsej Italiji in -strokovnjaki računajo, da se rodi v Italiji letno radi 'bolezni 400.000 telet manj, kot bi se jih moralo po številu krav. Letno izgubo računajo strokov» njaki na .300 milijonov lir. Da se temu zlu odpomore, je not ra» nje ministrstvo v Rimu izdalo okro-ž» nico na vse prefekte, ki morajo orga» nizirati v posameznih deželah resno borbo proti bolezenski neplodnosti krav. Neumna razglednica. Protialkoholno tajništvo v Pellestri» ni j-c založilo neko razglednico, na ka» ten je naslikana steklenica z vinom, ki ima na svojem trebuhu mrtvaško glavo z napisom »nevarnost za življe» nje«. Podtajnik v poljedelskem mi» nistrstvu Maresclachi je ugovarjal in dosegel od notranjega ministrstva, da je razprodajo gornje razglednice pre» povedalo. Stara umetna gnojila. Včasih ostane kmetovalcu črez leto vreča umetnih gnojil in kmetovalci ne vedo, ali je umetno gnojilo dobro ali ne. V tem oziru velja sledeče: Vsaka vlaga i-zluži iz umetnega gno» j ila nekaj hranilnih snovi in iste se tu» di izgubijo, če postane umetno gnojilo radi vlagei trdo. Če pa je umetno gno» jilo shranjeno na suhem prostoru, je vedno dobro in ni izgubilo na svoji vrednosti ničesar. Zato je treba umet» na gnojila hraniti vedno na suhem. Sodi od zavrelke. Take sode popraviš, če najprej do» bro oddrgneš grampo z dog (v velike sode zlezeš sam, majhne čistiš z veri»1 go).^ potem pa najprej sod iopereš z vročo vodo, nato še enkrat z vročo vodo, kateri si dodal na vsakih 10 H» trov po 1 kg živega apna in končno o» plakneš parkrat z navadno, mrzlo vodo. V splošnem je- treba vsak bolan sod najprej očistiti gramne; šele potem zli jemo vanj vode oziroma tekočine. Prvo suho, potem mokro. Nove postave. POSTAVNO DEDOVANJE NEZAKONSKIH OTROK. Čl. 743. civ. zak. določuje: Neza» konski otroci nimajo pravice do de» do vanj a po svojih roditeljih, če jih ni* so prostovoljno ali prisiljeno (na pod; Ligi sodnij ske razsodbe) priznali. Iz tega sledi, da imajo nezakonski otroci pravico do dedovanja le tedaj, če so jih roditelji postavno, to je na pred; pisan način priznali. Nezakonski otro; ci, ki jih roditelji niso na postaven način priznali, imajo pod določenimi pogoji pravico le do alimentov od ro» dite!jev in njihove zapuščine, (če je bilo njihovo nezakonstvo ugotovljeno na eden izmed treh načinov čl. 193., kar smo omenili v poglavju o neza; konskih otrocih!) Le;to pravico imajo vedno tudi nezakonski otroci, ki so bili rojeni v zakonolomstvu ali od oseb, med katerimi je zakon po po; stavi sploh nemogoč. Kakšne dedne pravice imajo torej priznani nezakonski otroci? Če sodedujejo priznani nezakonski otroci skupno z zakonskimi otroci, imajo pravico le do polovice zapušči; ne, ki bi jo dobili, če bi bili zakonski. Pod zakonskimi otroci je treba razu; meti tudi pozakonjene in posinovljene otroke (adoptirane). Ko sodedujejo torej nezakonski otroci skupno z za= konskimi, pozakonjenimi in posinov» ličnimi otroci, dobijo vedno- le polovi; co dediščine, ki bi jim pritikala, če bi bili zakonski. Isto pravico imajo ne; zakonski otroci tudi tedaj, ko sodedu; jejo s potomci zakonskih in pozako; njenih otrok svojega nezakonskega očeta; ne morejo pa sodedovati s po; tornei nezakonskih in posinovljenih otrok svojega nezakonskega očeta, l em namreč sploh ne pritiče pravica do dedovanja po starem očetu ali po stari materi, marveč le po očetu ali po materi, ki jih je priznala in po osebi, ki jih je posinovila. Kako se izračuna polovica, ki pritiče nezakonskemu otroku? Ker imajo nezakonski otroci pravi; co do polovice zapuščine, ki bi jim šla, če bi bili zakonski, m treba v število zakonskih otrok všcea tudi nezakon; ske in potem določiti delež, ki odpade na vsako glavo; polovico deleža dobi nezakonski otrok, druga polovica pa Pripade zakonskim otrokom ali njih o® vini potomcem. Recimo, da se ima razdeliti dedišči; na rned dvema zakonskima in dvema nezakonskima otrokoma. Delež na Slavo znaša v tem slučaju tri dvanaj» Hine; toda nezakonski otroci smejo «obiti le polovico tega deleža. Zato dobi vsak nezakonski otrok le po eno ln Pol dvajsetino, a vsak zakonski otrok dobi štiri in pol dvajsetin. Kako se izračuna delež, ki pritiče nezakonskemu otroku. ee je eden izmed zakonskih otrok nevreden za dedovanje ali če je od< solen ali če se je odpovedal zapušči; ni? Če je zakonski otrok nevreden za dedovanje, se sploh ne vpošteva pri določevanju števila dedičev, ker ne; vredni ni pozvan na dedovanje. Če je kdo odsoten, priraste njegov delež de; ležem njegovih sodedičev. Če osta; nemo pri zgornjem primeru (dva za; konska in dva nezakonska otroka) in če je eden izmed zakonskih otrok, ki nima potomcev, odsoten, iniamo štiri sodediče; delež znaša eno četrtino- za vsakega ; nezakonski otrok pa sme do; biti le polovico, torej eno osmino; če; trtina, ki odpade na odsotnega, se raz; deli na polovico med enim zakonskim in dvema nezakonskima otrokoma. Končno torej dobi zakonski otrok 10 šestnajstin in vsak nezakonski otrok dobi po 3 šestnajstine, skupno 6 šest» naj stin. Ako pa ima nevrednež in odsotni potomce, dedujejo ti namesto svojih roditeljev in si delijo zapuščino skup» no z nezakonskima otrokoma tako, da ostane število sodedičev isto. Če se pa eden izmed zakonskih otrok odpove zapuščini, ga pri do» ločevanju števila dedičev sploh ni vpoštevati, pa naj ima potomce ali ne. Njegovi potomci ne morejo v tem slučaju sodedovati ne na mesto svojih roditeljev ne iz lastne pravice. Če se kdo odpove zapuščini, smatra posta» va, kakor da bi ne bil sploh pozvan na dedovanje. V našem primeru bi se torej zapuščina takole razdelila: De» lež je ena tretjina. Vsak nezakonski otrok dobi eno šestino. Drugi dve tretjini dobi zakonski otrok, ker se zakonski otrok, ki se je zapuščini od« povedal, pri razdelitvi sploh ne v po« števa. Če bi se v danem primeru od; povedal zapuščini eden izmed neza» konskih otrok, dobi drugi nezakonski otrok vseeno enot šestino in 5 šestin dobita oba zakonska otroka. Rekli smo že zgoraj, da smejo ne» zakonski otroci sodedovati tudi z za» konskimi in pozakonjenimi otroci svojega nezakonskega očeta, bodisi če ti dedujejo na mesto svojih roditeljev ali pa iz lastne pravice. Če sodedujejo na mesto svojih roditeljev, sc razdeli dediščina med potomci po rodovih in ne na glavo, kar smo že prej omenili. Nezakonski otroci in postavni dediči druge vrste. C e ne zapusti pokojnik otrok in nji» hovih potomcev, pač pa očeta, mater, ali deda in pradeda ali ženo, dobi ne= zakonski otrok dve tretjini zapuščine po svojem nezakonskem očetu, osta» nek pa pritiče roditeljem ali ženi. Do» ločbe »ne pusti otrok in potomcev« ni treba vzeti dobesedno. Isto velja nam» reč tudi za slučaj, če se je otrok odpo» veda! dediščini, ali če je nevreden za dedovanje in odsoten. Nezakonski otroci dobijo torej dve tretjini dediščine, če sodedujejo z ro» di tel ji ali dedi ali pradedi ali z ženo pokojnikovo. Če pa sodedujejo isto» časno z roditelji ali dedi ali pradedi in ženo, dobijo roditelji eno tretjino, eno četrtino žena in ostanek pritiče neza» konskemu otroku ali nezakonskim ot rokom. NAZNANILO. P odpisani Anton Pečirer v Gorici, zastopnik tvrdke »Bratri Baar, Hranicia« v Moravskih Cerkvenicah, naznanjam cenj. občinstvu, da glede moje osebe ne odgovarja resnici objava g. A. Jeretiča v 34. štev. »Novega lista«. Sporočam občinstvu, da zastopam na lastno roko ne samo omenjeno tvrdko, tenis več še druge prvovrstne češke tovarne. Za; gotavljam cenjene odjemalce, da bodo pri meni točno in pošteno postreženi. Gorica, 26 avg. 1930. ANTON PEČIRER. Preklic. Podpisani Čotar Josip iz Škrbine 59. obža» lejem in preklicujem vse neresnične slabe vesti, ki sem jih razširjal o g. Antonu Bitež; niku iz Škrbine 6. Smatram imenovanega za poštenjaka, ter- se mu zahvaljujem, da je od; stopil od kazenskega postopanja proti meni. Škrbina, 14. avgusta 1930. JOSIP ČOTAR. SE JE OTVORILA flHHHUM TRGOVINA eEVLIEV - - A : V';V’ -■ . :y ‘ (25) „COMCOFmERSZ& CALZATURE,” (25) (TEKflSA ČEVLJEV), Nekaj primerov našega HI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH, PRVENSTVA V ZNIŽANJU: Moški čevlji, zelo močni, šivani, iz črne telečje kože lir 39._par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.- par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, zi črne kravje kože lir 44, par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.- - par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45. — par ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir; 29." -, 33.—, 35.— par. Hazveu lena imamo v zalogi veliko izbero čevljev za otroke po cenah, ki pobijajo vsako konkurenco. DNE 24 AVGUSTA v TRSTU, VSA RIBORGO 25, igrala ji in odpon. Vprašanje št. 594: Ali mora plačati mati samski davek za svojega polnoletnega in po» polnoma zdravega sina? — Odgovor: Samski davek mora polnoletni sin sam plačati, če živi preč od matere. Če pa živita skupaj, je mati odgovorna za samski davek. Vprašanje št. 595: Ali sme kdo prisiliti mladoletnega, da podpiše važno reč za odsot» nega očeta? — Odgovor: Ne more prisiliti. Podpis mladoletnikov nima nobenega pomena in nikdar ne obvezuje očeta Vprašanje št. 596: Po možu imam malo njivico. Ali jo lahko prodam sinu, ker sc bojim, da bi mi jo. firma odvzela? — Odgos vor: Če gre za vojno odškodnino, Vam tvrdka zemljišča ne more zarubiti. Svojemu sinu predaste lahko zemljišče, kadar hočete. Vprašanje št. 597: Ali sme biti glavni dedič tudi tuj državljan? — Odgovor: Dedič je lahko italijanski ali pa tuj državljan. Postava ne dela glede zapuščine razlike med domačimi in tujimi državljani. Vprašanje št. 598: Ali je veljavna oporoka, če jo spišem sama brez notarja? — Odgovor: Po italijanski postavi je veljavna tudi tako z vana lastnoročna oporoka. Tako oporoko mora oporečnik v celoti sam napisati, podpi» sari z imenom in priimkom ter napisati tudi dan, mesec in letu, ko je bila napravljena. Vprašanja št. 599: Zadnjič ste pisali o oglejskih znamenitostih. Kako pridem naj; laže v Oglej iz Gorice? — Odgovor: Naj» krajša pot je, da sedete na potniški avto, ki odhaja iz Gorice, via IX. Agosto, vsak dan ob, 7. uri zjutraj. Potnina tja in nazaj stane 20 lir. Vprašanje šl. 600: Ali ima več redilnih snovi seno, pokošeno pred odcvetenjem ali otava? — Odgovor: Prvovrstno seno ima 12 % be» Ijakovin, 3% tolščobe, 40% škrobovin, 23% vlaknin, 7% rudniških snovi in 15% vode. Otava vsebuje navadno 11% beljakovin. 3% tolščobe, 40% škrobovin, 22% vlaknin, 8% rudniških snovi in 15% vode. Iz navedenih številk sledi, da je pri redilnih snoveh razlika zelo majhna, Ker smo pa tu primerjali seno najboljše vrste in navadno otavo, sledi, da je pri nas v splošnem otava vedno nekoliko boljša kot seno. Vprašanje št. 601: Ali bi dobil 25 do 30.000 državnega posojila za , sezidan je obširnega in modernega hleva? Sem nezadolžen. Posojilo želim vračati v letnih obrokih skozi 15 do 25 let. Kje ni zaprosil in kakšne obresti bi plače» val? — Odgovor: Obrnite se najprej na Kmetijski urad (Cattedra ambulante d’Agri« coltura). Ker ste vi iz tržaške okolice, se obr« nite na sedež v Trstu, via della Ceppa 21. Tja predložite načrte za hlev in če bodo načrti odobreni, dobite posojilo od Tržaške hranil« niče (Cassa di Risparmio Triestina). Obresti so okoli 4.5% (2% plača država), posojilo pa boste mordi vrniti v 15 letnih obrokih. Za daljšo dobo Vam posojilo ne bo dovoljeno. Vprašanje št. 602: Ali bi lahko pogozdil svoje parcele na Krasu na državne stroške ali s kakšno podporo? Odgovor: Ker ste iz Tržaškega, se. obrnite na poveljništvo gozdne milice v Trsta (Milizia forestale), Trst, pre» fekturna palača. Tam dobite najboljša poja« snila. Ni izključeno, da Vam bo ustreženo. Vpršartje št. 603: Kakšna zdravilna rastlina je podlcsek, kje raste in zakaj se kot zdra« vilo rabi. Odgovor: Podlesck raste spomladi in v jeseni predvsem na močvirnatih, travni« kih in ga je po naši deželi vse polno. Cvet« Vse blago poletne dobe prodaja po razprodaj ni ceni tvrdka m Economia fbsiblime Trst - Piazza Ponterosso W, 5 Mušola od . mušola volnena . creton .... perkal, dvojne višine blago za površnike . blago za obleke . gobasto blago za madapolam jajčna kožica moške nogavice ženske nogavice gobaste brisače l inone brisače obleke od L 1.70 naprej, od L 8.50 naprej, od L 2.90 naprej, od L 3.50 naprej, od L 14.50 naprej, od L 9.50 naprej, od L 3.50 naprej, od L 1.90 naprej od L 2.70 naprej, od L 1.20 naprej, od L 0.95 naprej, od L 1.75 naprej, od L 2.80 naprej. Bogata zaloga korenin, maje, »pul iovverjev« po konkurenčnih cenah. Samo par dni! Izkoristite priliko! Zelmi zdravnik dr. Robert Hlsest» * TOSTO, SE JE PRESELIL v ulico CMmucos io/ii. 8!« sredah la sobotah srtffeks * POSTOJm VZORČNI VELESEJEM "v Ljubljani -%■. GOZDARSKA in LOVSKA RAZSTAVA. 31. avgusta — 15. septembra 1930. Znižanja: v Italiji 30%, v Jugoslaviji 50% na običajnih železniških listkih. Konzularni vizum dinarjev 20.—. Stanovanje preskrbi posetnikom na željo odbor. Cena izkaznice Din 30.—. Izkaznica je na prodaj v Trstu, Pubblicità G. Čehovin, Viale XX Settembre 65/1, — tel. 83—34. želo važno m skrbne gospodinje in krčmarice! Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg. Zelo znižane cene Po nera vnosi smešnih cenah razprodajamo nomo vrstno kuhinjsko proodo ir. druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) RUDOLF KOLI, zobozdravniški atelje, ustanovljen 1. 1892. odlikovan z najvišjimi odli* kovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in St. Louisa, sprejema V O ORSO, via Arcivescovado 1, vsak dan od 9.—12. in od 14.—17., v KOBARIDU na od 1. do 8, septembra. Hišo najboljše milo za pi'aaje. Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode. Lin 10.000 jamstva asa pristnost. ■“ŠPTJ Tovarna Pollitzer - Trst. m b®b B@a sa® ms 'ms sisss sm ®as srn s m m» ?. 1 Tvrdka Teod, Hribar « Genica, I H CORSO G. VERDI št. 32, % gj priporoča svojim starim odjemalcem domač? in inozemsko blago vseh §£•; vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in gjtš platno znanih tovarn Regenhart & Raymann z e cerkvene prte, Jg fj®' Perilo za neveste od najnavadnejših do najiinejšlh vts* m vse P? ootrebno za njihovo popolno opremo. gg BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE. || lica je 10 do 15 centimetrov visoka, zvonaste oblike, bele do plave barve. Zakaj jo v zdravil» stvu rabijo, ne vemo, ker je nevarna rastlina in so vsi njeni deli strupeni. Vprašanje št. 604: Ali morajo napraviti gnojiščno jamo tudi taki, ki imajo samo eno kravo? — Odgovor: Zakon ne pozna izjem. Vprašanje št. 605: Sin je pri vojakih. Ali lahko dobi dopust, da bi pomagal pri poljskih delih? — Odgovor: Lahko. Vložite od župan» stva priporočeno prošnjo na poveljništvo polka, pri katerem služi. Vprašanje št. 606: Kupila sem premoženje, napravila notarsko pogodbo in plačala vse pri» stojbine. Sedaj me pa terja registrski urad za neke pristojbine, ki bi jih moral plačati prej« šnji gospodar. Ali sem dolžna plačati? - • Odgovor: Zemljišče vedno jamči za stare davke in registrske pristojbine. Zato morate plačati stari dolg. Vi pa imate pravico zahte» vati, da Vam prejšnji lastniki povrnejo plačani znesek. Vprašanje št. 607: Moj oče je že pred 30 leti prodal sosedu kos zemljišča, a davek je pisan še vedno name. Kako naj rešim zadevo? — Odgovor: V prvi vrsti zahtevajte od sose« da, da Vam povrne, kar stei Vi plačali za zem-Ijiški davek namesto njega. Če noče kupec pristati na oddelitev kupljenega zemljišča, ga lahko prisilite k temu s tožbo. Če ne gre za več ko 400 lir, izročite zadevo lahko ljudske« mu sodniku. Ko dosežete oddelitev, morate zadevo urediti še pri katastralnem oddelku na davkariji. Vprašanje št. 608: Sem letnika 1911. ter na« meravam iti v Ameriko. Ali lahko grem brez ozira na vojaško dolžnost? — Odgovor: Mo« g oče, toda le z, dovoljenjem vojaškega oblast« va; dovoljenje pa boste težko dobili. Vprašanje št. 609: Posestvo je vredno 50.000 lir. Smo trije otroci. Oče je izplačal sestri 34.000 avstrijskih kron, bratu 12.000 lir, a nima v rokah potrdila, ali imata ta dva še pravico do nujnega deleža? — Odgovor: Ne moremo točno odgovoriti, ker ne vemo, kdaj je oče izplačal sestri 34.000 avstrijskih kron in koli« ko so bile vredne. Nujni delež za vsakega iz« računate, če prištejete k vrednosti premoženja (manj dolgovi) vse kapitale ter sestri in bratu izplačane zneske in celotno svoto delite skozi šest, oziroma polovico premoženja s tremi. Vprašanje št. 610: Iz moje strehe in dvori« šča sc odteka voda po jarku. Ker pa je sose» dova klet nižja kot jarek, leze voda po malih luknjicah v njegovo klet. Voda teče tako že nad 30 let. Ali sem dolžan jarek odstraniti ali popraviti, da ne bo več voda tekla v sosedovo klet? —• Odgovor: Vi morate odvodnico tako popraviti, da ne bo delala škode sosedovi kle; ti. Čeprav traja to stanje že več kot 30 let, ne morete priposestvovati pravice, da bi komu škodovali. Vprašanje št. 611: Sem star 66 let, nezmožen za delo. Imel sem 20 otrok, 12 je mrtvih, 8 ži« vih. Ali bi bil lahko prost davka? — Odgo» vor; če je od osmih otrok šest še nepreskrblje» nih (mladoletnih), imate pravico do oproščenja od nekaterih davkov, občinskih in deželnih doklad, šolskih pristojbin in prispevkov za sin« dikate. Prošnjo za oproščenje od državnih davkov je treba vložiti na davkarijo, za oproščenje od občinskih davkov na županstvo, deželnih doklad na deželno upravo, sindikat» nih prispevkov na prefekturo, šolskih pristoj» bin na šolsko vodstvo. V Prašanje št. 612: Ali ima posinovljenec enake pravice do posinovnikove zapuščine, ka« kor pravi sin do očetove? — Odgovor: Na» sproti posinovniku ima posinovljenec iste za« puščinske pravice kakor posinovnikovi zakonski otroci. Vprašanje št. 613: Imam namen kupiti hišo, ki je bila last sedaj razpuščene občinske uprave. Kdo mora "kupčijo potrditi, ali notar ali prefekt? — Odgovor: Preden kupite hišo, prepričajte se, da je prefektura prodajo odo« brila. Potem šele napravite pri notarju kupno« prodajno pogodbo. POSIKIMIUIIKI H OD O z; H ti ti © Olii: za 65 litrov na uro 418'— L, za 120 litrov na aro 510*— L, JUST IJŠAj, ÉM1, Piam della Vittoria 4. 50 NAJBOLJŠIH KLJUB TEMU MMJCENEJŠ! VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki S. LESI, Trieste, «is S. Lczari i. Madapolam........................ài. 1.80 Platno »Madonna« . . . '. à L 2.— Platno »Irlanda« . . . . à L 2.50 Širting »Milano«.................ài. 2.50 Širting »Sposa«..................à L 2.90 Platno za rjuhe visoko 150 cm . . à L 3.90 Dcvlas za rjuhe visoko 150 cm . . à L 4.40 Dovlas težji.....................à L 5.80 Svila za perilo..................à L 1.90 Svila za obleke . . . od L 3.30 naprej Prtenina na meter . . . .ài. 4.— Prtiči............................. à L 0.90 Brisače platnene na meter . . . à L 2.90 Popclin za srajce . . . od L 3,— naprej ! clika izbera perila za neveste Posteljna pogrinjala . .od 1. 11.— naprej Cajh za moške hlače . . od L 6.— naprej in vse drugo po zelo nizkih cenah. Za krojače so posebni popusti. Pazite m številko? •e® T €$ L m 1 Fl Zdravnik - tirare - zoba! travnik dr. P, Ugo Netzbandt, Izvežban na klinikah naDnr ajuir. v Mcitakctvem industrija pohištva Štefan Gornišček, Solkan j 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa j po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Trgovski pomočnik, vešč knjigovodstva in , dopisovanja, s šoferskim patentom, išče sluz« ! he. Naslov je pri upravi. Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver« di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga). Naznanjam krojačem, šiviljam in nešivi« ljam, da bom otvoril koncem meseca scpteni; bra v Vipavi krojni tečaj. Poučevalo se bo vsakovrstno najmodernejše krojenje po zelo lahkem in zanesljivem sistemu. Ravnokar sem se vrnil iz večmesečnega potovanja, kjer sem proučeval modne novosti in bil diplomiran v Rimu, na Dunaju, v Nemčiji, Jugoslaviji in na Češkem. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se zglasi pri Ernestu Krapežu v Vipavi. Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat. Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Posnemalnik »Vega«, najboljše vrste in p in jo »Astra«, uboje malo. rabljeno, prodam po nizki ceni. Gorica, via Formica 1 (Koren). Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via deli' Istria 7, tel. 64—85. Iščem delovodjo, veščega vseh poljskih del, za večje posestvo. Naslov pove uprava. Proda Se tovorni avto (kamjon) 18 H P v najboljšem stanju. Gorica, via Dante 24. Rabljene avtomobile, tovorne in luk« suzne, v popolnem stanju, prodaja tudi na ob« roke, — Sežana 30. Naznanilo: dne 5. septembra t. 1. ub 16. uri se bo vršila pri tolminski preturi dražba posestva hiše štev. 162 v Volčah, ki obstoji iz nove, po vojni sezidane hiše, obširnega vrta in dvorišča. Vse je ob deželni cesti. Cenilna vrednost: Lit 18.000, najmanjši ponudek Lit 9.250. Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica, Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonijo že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500. - lir, •ventilatorje za orgle za 2500. - lir. — Za h te» vaj to cenik! Posestvo četrt ure oddaljeno od Po« stojne, z vsemi gospodarskimi poslopji, last« n im vodnjakom, 8 oralov njiv, 9 oralov travnikov in 3 gozdovi prodam. Naslov pove uprava lista. Neveste pozor! 2 pinari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in n ramorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet« nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova ili Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po« družnici v Postojni, zraven cerkve. Vreče vsakovrstne kupuje in prodaja U. Margon, Trst, via Solitario 21, telefon 74 -67. Radi Selitve razprodajam po znižanih cenah šivalne in kmetijske stroje: stiskalnice (preše), grozdne mline, pluge, brane itd. Vrane Saunig — Gorica, via Carducci 25. Župna uprava v Sv- Križu Pri Trstu, išče organista. Istočasno je lahko tudi cerkovnik. Gospodična — praktikanti« j a, s trgovsko šolo, vešča slovenščine, italijanščine in deloma nemščine, strojepisja in italijanske stenografije išče službe. Naslov pove uprava. Kupim ročno mlatilnico, rabljeno, a dobro ohranjeno. Ponudbe na »Novi list.« Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE KILE BRE2Ž OPERACIJE!. Bolni na kili se fahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav« 1 jen je. Nova izvirna izjava. V odpisani se je prepričal, da je zdravljenje z ortopedičnimi aparati N. BECCHI iz Turina zelo dobro in uspešno. Vsaka kila, še tako velika in navidezno neozdravljiva, se odstrani in se niti deloma več ne pojavi po rabi aparata BECCHI. Podpisani bo vedno predpisoval omenjene aparate, ker jc prepričan o dobroti in splošnem uspehu, ki ga imajo pri bolnih na kili. Dr. KARL BORTOLOTTI, Trsi. 4. julija 1930. (Vlil)- Opozarjamo, da bodo ortopedi N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje: v TRST: v soboto 30. in v nedeljo 31. avgusta v hotel »Europa«, Piazza Oberdan. v POREČ: 1. septembra v hote! »Venezia«, v PAZIN : 2. septembra v hotel »Koma«, v PULJ: 2. septembra od 16. do 19. ure in 3. septembra od 8. do 16. ure v hotel »Mira« mare«, v BUZET: 4. septembra v hotel »Alla Fontana«, v BISTRICO: 5. septembra v hotel »Novak«, v OPATIJO: 6. septembra v pension »Moster«, na REKO: 7. in 8. septembra v hotel »Rojal«, v PORTOCRUAKO: 9. septembra v hotel »Bompan*.