(Nadaljevanje) Med nartvimi Tistega žalostnega večera je korakal naš stari znanec Samol skozi požgano vas na Muljavi. Krenil je naravnost proti cerkvi. Hotel je videti, ali je med mrtvimi menihi tudi Marko Kozjak. Na pokopališču pred cerkvijo pregleda vse mrtvece, pa ne najde ga med njimi. Zato gre v cerkev. Ne gleda, kam bi stopil, v mlako strnjene krvi ali na človeka. Išče svojo pot naprej, pa tudi tukaj ga ne najde. S seboj ga gotovo niso odgnali, ker je prestar, sklepa cigan; torej je bil ostal v samostanu. Ko ni našel tistega, katerega je iskal, hoče oditi iz cerkve. Tedaj začuje izmed mrtvecev rahel glas. Začuden postoji in gleda, od kod to stokanje. Tedaj zagleda opata, ki je še dajal znake življenja. Dvigne ga in odnese iz cerkve na zrak. Ker je opat od turškega udarca le omedlel, ga čista večerna sapa kmalu predrami. Prosi torej cigana, da bi ga peljal kam na kak grad, morda na Kozjak. »Tam sem se natmenil postaviti novega gospodarja,« pravi pigan in opat strme posluša povest o ugrabIjenem Juriju Kozjaku, ki se nahaja med Turki, ki ao v deželi. Cigan pove tudi, da se hoče s tem maščevati nad Petrom. Zdaj opat cigana prosi, naj gre v samostan. Pove mu tudi za skriven hodnik, po katerem bodo lahko rešUi samostanske drago cenosti pred Turki. (Dalje sledi)