48. številka.
Trst, v sredo 28. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'* rhkm <*n-r»t »«:• dan. :nzun ne«iHj 111
ptitznikov. oh ti. uri zvećer.
Narueeiua x«a*a :
Za celo leto........kron
tit pol leta.........12
za ( t*t rt leta........ K
z-L en bmc........ i kroni
Naročnino je plačevati t««;ir«M. na-r'»<*be V»rer prilotme narom , i ne it- tiiirava orir«	_
Po tohakarnah v Trstu prodajejo po--jiiiiezne »tevilke po »i stotink nvć. ; izvrn Tr^ta pa po 8 stotink i4 nvr.l
Telefon »u.
Sd/n os t
(glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računaio t>o vrstah v petitu, ^h vet* kratno naročilo s primernim popustom Posiiina. osmrtnice in javne zahvale <lo ntafi oiriasi it«l. se rariimijo po pogo.lhi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui <li>pini se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oela.se sprejema npraviiištvo. Naročnino in oglase je olačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pravništvo. in sprejemanje tiiseratov v ulici Moliti piccolo Stv. :>. II. natlstr.

Izdajatelj it t dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Dr. Mazzura o reškem vprašanju.
ZAGREB, 26. februvarja 1900.
regni coronae aclnexum corpus«. Te besede, na katere se Madjari toliko sklicujejo, ne morejo imeti v nagodbi drugega zmisla, nego ga imajo v zgodovini. Kadi tega se morajo
Mi smo Vas že opozorili, kako je raz-j
tolmačiti v soglasju z zgodovino ter v zvezi
, z genezo (postankom) in namenom diplome.
prava o reškem vprašanju bila jeden tren	. ,	. .. ' .
...	, ,	,	Manja I erezija je z dekretom od 12. tebru-
glavnih momentov dolge proračunske razprave. Danes pa moremo popolniti to izjavo, da je bila razprava «» reškem vprašanju glavni moment. No, z onim. o čemer smo vas obvestili, ni mogla in smela završiti. Opozicija
ni mogla in ni smela dopustiti, da bi banova izjava ostala brez odpora in reakcije. Opozicija ni mogla in smela, da ne bi reagirala proti govoru ministra Szella v ogerskem parlamentu o reškem vprašanju. (Mi smo že govorili na k nitko o tem govoru. Ured.) Izjave bana in ministra Szella se zlagajo v tem, da
rija Terezija je oarja 1778. določila Reko kraljevini Hrvatski, na temelju državnega prava hrvatskega je namreč Reko povrnila Hrvatski in jo rein-| korporirala. S tem je reško. vprašanje definitivno rešeno. Madjari se nikdar ne sklicujejo na ta dekret, in vendar velja le on jedini. Marija Terezija samo je smela z dekretom rešiti jurisdikeijonarno in teritorijalno pripadnost Reke. To je bila diplomatiška forma, ki ima pravno moč, nikakor pa ne dopis ali diploma. Diploma, na katero se sklicujejo
pravki taki ali taki, on je trdil, da je Reka ogersko-hrvatski teritorij. Seveda to ne more biti, vsakako pa je zašel v protislovje s prejšnjimi izjavami ter z izjavo ministra-predsed-nika. To se banu mora priznati, da ima poseben talent in da za svoje namene izbira najprimerneje izraze. No, to pot je bil očevidno v neprijetnem položaju. A naj bo to kakor-koli, dr. Mazzura je sb svojim govorom storil dobro patrijotiško delo. Obranil je naše pravo; in nadejati se je, da ta obrana ne ostane brez sadu.	Dinko Politeo.
.	.	Madjari in iz katere so izerpljene one besede,
j»* s i; »>»>. nagodlHi teritorijalna pripadnost	. ,	. . .	.„ .	...
....	izdane tri leta kasneje. V kateri namen? Da
Reke rešena Ogerski v prilog. Opozicija je
bila dolžna, da ustane proti temu. toliko radi obraml>e hrvatskega prava, kolikor radi sebe in naroda, kolikor radi specijalnih današnjih razmer, iz katerih bi sedalo sklepati, da se glede Keke v en dar nekaj kuha. In opozicija je ustala pri zadnjem paragrafu o financijalnem, oziroma o proračunskem zakonu. Ta J? pravi, da se i vršenje zakona |>overja bana. Predsednik kluba koalirane opozicije je ]>odal izjavo, zakaj da opozicija izvršenja tega zakona ne more poveriti banu. ki je srlede Reke napravil tako izjavo. Izjava
se urede notranje razmere mesta : »in negotio regularni i interni status«. Diploma se torej ne dotika teritorijalnega in jurisdikcijonarnega vprašanja; to poslednje je bilo z dekretom definitivno rešeno. Komu je bila izdana diploma? Na regium consilium croaticum ! I z-d a n a j e bila torej na hrvatsko o b 1 a s t. Ako je bila diploma izdana na hrvatsko oblast za uravnanje notranjih razmer, je to znamenje, da je Reka spadala pod hrvatsko oblast. Po tem treba tolmačiti besede, pisane v nagodbi. Corpus separatum znači po kontekstu diplome, dajje kakor mu-
je bila spremljena iw>jako jedrnati motivaciji, ...	it,,	i
.	, -i nucipij separatu m od Hakra, a a d n e-
kat«*ro je v precej obsežnem govoru oranu	*	.
precej
fn>sl. dr. S i m e M a z z u r a. To vam je jedna najsijajnejih in uajlogičnejih eskspozicij irlede reškega vprašanja: jedna najčvrščejih in naj temelj i tej i h obramb našega prava, jeden najlej>ših govorov, izrečenih v našem saboru. < > Ileki se je že mnogo govorilo in pisalo. UlagojH»kojni dr. Rački je tako razjasni! in ohranil naše pravo z zgodovinskega in naučnega -tališča, da je vse, kar je rekel, neoporečno. Madjarom se ni'posrecilo nikdar, da bi omajali
x u m coronae pomenja a d n e x u m kroni preko Hrvatske. To je dokazano tudi po drugih listinah iu členih zakona. Nagodba, ki reci pira oni izrek, pravi v istem paragrafu, da se glede Reke, njene avtonomije ter ure-jenja njenih upravnih in zakonodajnih odno-šajev mora doseči sporazumljenje med Hrvatsko, Ogersko in mestom. Ako bi bilo teritorijalno vprašanje z onim paragrafom rešeno Ogerski v prilog, bi bila le-ta absolutna go-
. ,	.	i, v, spodanca na Reki m ne bi nagodba dopu-
le lednega samega od argumentov Kaekega. > •	.
«_.,...	„	, a	, „ scala Hrvatski d
\ kolikor je mogoča prispodoba med naučno- . .
zgodovinskimi razlogi in kakim parlamentarnim govorom, moremo reči, da po delih
rugega umešavanja. Zakaj jej dopušča tako umešavanje ? Zato, ker ni res, da je teritorijalno v p r a-sanje rešeno Ogerski v prilog!
Račkega je Mazzurin govor brez dvoma naj-	*	&	1	6 *
,	,	, .	i ,,	J' ga menenja so luli vedno vsi hrvatski sa-
Injlie uspela obramba našega prava do Keke.	.......	,. v	..
.	.	.	bon, ki so vsi k dar stali na čvrstem temenu,
In ako smemo tako reci, je bit govor dra.	.
vdarjal z neko svečanostjo, ko je volil regni-kolarno deputacijo, ki jj imela doseči spora zumljenje glede Reke.
. , ,	da je Reka po državnem pravu hrvatska in
Mazzure tudi z umetniškega gledišča uprav	*; r . 1 . - ,. .
ri .. . it i • li	da bb nagodbe 111 najmanje ne preiudicira
dovršen. Preeitajte tra. I v«mI mu je podoben	r_ . , .. , , ' : , .
... .."-iii- i li-	temu. lo je hrvatski sabor v letu ISS^. jm>-
sijajnemu atnjumu, in bali bi se skoro, da b	, . 1 , ^ . t., 1 .
l»o tudi notranja uredba, dali lx» tudi vsa arhitektura v soglasju s tem atrijumom. Kadar ste p reč i tali govor, ste zadovoljni. Ves
govor je jeden kos, harmoničen v celoti,	To je naj izraziteje izjavila ista deputacija,
harmoničen v njega delih, kakor kaka pa-	koje obvestila sabor o tem, da pogajanja
lača Pitti ali palača Strozzi v Florenei. L'ver-	niso dovela <lo sporazumljenja. Ob jedni in
jajo nas, da je bil govornik dobro razpoložen	drngi |>riliki je bil vsprejet sklep, ki določa,
ter da je s roj govor zaključil s posebnim	da je Reka hrvatska in da ij nagodbe ni
zra/ »m čutstva. Ni se čuditi torej, da je na-	najmanje ne prejudicira hrvatskemu pravu,
pravil najgloblji utis v vsej zbornici.	Čudno, da je dr. Pliverie v svojem deseturnem
Ali vsa arhitektura govora, vse govor-	govoru, v katerem je kakor mravlja nabral
niške sposobnosti — in naj so napravile še	toliko citacij, mimoišel te važne sklepe,
tolik uti> — bi bile kratkega vspeha, ako ne	Kar je danes na Reki, je po kršenju prava
bi bil govor nepobiten po svoji vsebini, p«	in nagodbe. Hrvatski sabor ni nikdar privolil svojih argumentih. V tem leži največa vred-! v današnji privizorij, hrvatska \ lada ni nikdar
nost njegova. Dr. Mazzura je najvspešneje	| imela mandata za privoljenje v ta provizorij,
pobil bana in dra. P1 iverića in ministra Szella.	Hrvatski sabor se je marveč z soglasnim za-
Najprej je dokazal, kako jj <'»<>. v sedanji re-	ključ kom od leta 1SŠ4 po predlogu reguiko-
dakciji svoji nima pravne, nima zakonske	larne deputacije zavaroval proti današnjemu
moči, ker ni bil nikdar predložen saboru,	provizoriju. Dr. Mazzura je dokazal vse to z
kajti sabor ga ni nikdar odobril. Po konsti-	j nepobitnimi listinami in eitacijami ter z lo-
tucijonelnerfi pravu ta £ ni zakon, ker ni	giko, proti kateri ne more biti prigovora. V
prešel skozi ustavne forme, kakor bi moral,	njegovem govoru je vse najjasneje in najpre-
da postane zakon. No, govornik seje vendar	cizneje izkazano ter dokazano. Po govoru se
postavil na stališče večine, na stališče tega	je dvignil ban, da odgovori, ali bil je oči-
paragrafa, ter je preiskoval, da-li ta paragraf res rešuje vprašanje o teritorijalni pripadnosti Reke v prilog Ogerske. Ta paragraf recipira (vsprejema) besede diplome Marije Terezije od aprila 1779. »separatum sacrae
vidno v zadregi, ter je — \zlic spretnosti, s katero se zna vleči iz škripcev — trikrat popravil stenogram in je vrhu tega dal brzojavno v službenem listu v Budimpešti popraviti poročila v časnikih. Ali naj si bodo po-
Poljaki nismo Slovani!
«Mi nismo Slovani; pustite nas v bodoče v miru s takimi rečmi*. Tako so baje odgovorili poljski vseuči lišeni ki na vabilo na Prešernovo slavnost, došlo jim od čeških in slovenskih akademikov.
Poljaki so res čudni l judje. Zgodovina je učiteljica narodov. In če ima kdo vzroka, da svojo prihodnost uravnava na podlagi minolosti in sedanjosti, je to gotovo ravno narod poljski.
Zakaj je bilo razkosano nekdaj mogočno in slavno kraljestvo Poljsko ? Seveda: V prvi vrsti radi nesloge, katera je vladala mej poljskimi plemenitaši 18. stoletja, a še več zato, ker si narod poljski ni znal nikdar pridobiti pravih prijateljev ! Kakoršnji pa so bili nekdaj pradedi, taki so, žal, praunuki. Odbijajo prijatelje. one juijatelje, kateri jim stezajo roko v prijateljstvo, iskreno prijateljstvo, pripravljen tudi na žrtve, a na prsih si gojč gada, kateremu na ljubo izdajajo brošure, v katerih dokazujejo, da niso Slovani, ker so Poljaki, Poljaki in zopet Poljaki in še enkrat Poljaki.
To bi bilo smešno, ako bi ne bilo pre-žalostno. Smešno, v resnici smešno je, kako se morejo akademično izobraženi ljudje po-vspeti do tako gorostasnih trditev, a je še bolj žalostno, ker taki izreki dokazujejo, da je tudi mej akademično izobraženimi ljudmi takih, ki so brez — kriterija.
Poljaki niso Slovani! Za Božjo voljo, kaj pa so potem i Romani niso, Grmani menda tudi ne ! Mar so Kelti ? ! Kolikor je pa dokazano dozdaj, so potomci starih Keltov edino le Irci in menda Baski v Španiji, a Poljakov se dozdaj kakor takih še ni imenovalo ! ! !
No, pustimo šalo na stran ! Trditev, da Poljaki niso Slovani, ampaic Poljaki, je ravno toliko vredna, kakor da bi zamorec rekel : jaz nisem človek, ampak zamorec!! Poljaki so ponosni na svojo slavno zgodovino, na svojo kulturo. Tega jim ne more nihče vzeti v zlo, kajti njih zgodovina je res polna sijajnih, ganljivih izgledov patrijotizma, plam-teče najidejalneje ljubezni do domovine, in požrtvovalnosti, kakoršnji je le malo izgledov v zgodovini narodov.
Oni sanjajo še vedno o ob novitvi svojega kraljestva. Tudi tega jim ne more, ne ! sme nihče vzeti v zlo. Bržkone računajo na kakov velik prevrat v Evropi. Denimo, da j pride do takega velikega svetovnega preobrata, ki razruši nekaj obstoječih držav ; potem pa bi Poljaki morali računati trezno in ne uda-jati se iluzijam, da bi bilo nožno ustanoviti njih nekdanje kraljestvo izven okrilja Slovanstva, • ali celo v navskrižju sč Slovanstvom. A zdi se, da oni ne računajo s tem dejstvom. Oni ! se morda zanašajo na svojo lastno moč, a ne i pomislijo, da jim je bilo v pogubo ravno to precenjevanje svoje moči. In kakor Slovani moramo obžalovati iz srca, da se niso ničesar naučili iz zgodovine do sedanjosti. Ostali so vedno isti. Pozabili niso ničesar — in naučili se tudi niso ničesar.
Slavoljub P o d s 1 a p i u s k v.
Trst, dne 28. februvarja 1900. Nepoštena polemika. »Slov. Narod« od ponedeljka govori o nepošteni polemiki. Soglašamo: to je bila enkrat poštena beseda o pravem času. Škoda le, da je »Slovenski Narod« zgrešil adreso, ko je razpošiljad^oje j razkritje o nepošteni polemiki.	*^WHNHR
Mi smo pisali opetovano in izrecno o gimnaziju v Celju, »Slov. Narod« pa pripovedujte kako je »Slovenec« svojedobno pisal in grešil glede učiteljišča V Celovcu ter podtika potem »Edinosti«, da^ je ta greh »Slo-venčev« podtaknila njemu!! Nočemo žigosati takega postopanja, ker se žigosa samo. Z ozirom na dejstvo, da se večina čitateljev »Slovenskega Naroda« omejujejo na to, da se zgražajo nad »Edinostjo« in jo obsojajo, ne da bi jO čitali, slepo veruje vsemu, kar je tiskano v »Narodu«, in z ozirom na naše prepričanje, da »Slov. Narod« ve to in se tudi zanaša na to, moramo že priznati, da je to taktika, ki kaj intenzivno diši po — nepošteni polemiki. Ali čuditi se ne [smemo taki č a s n i š k i dekadenci, saj ta je le naravna spremljevalka tiste narodno-politiške dekadence v Slovencih, katere zaključna postaja je — razum barona Schvveglja.
»Slov. Narod« se hoče kazati v luči ve-li kod tišja in pripoveduje, kako nam je hotel dati priliko, da popravimo krivico, ki smo jo storili, a mesto tega da smo ponovili krivico. Hvala lepa, prav res: hvala lepa. Ne moremo vsprejet", marveč ponavljamo zopet, tla je bilo ta k o, kak o r smo poročali! Čitatelji vedo, da mi sami nismo trdili ničesar, in da smo povedali le, kar smo čuli iz ust poslancev. Pri tem ostajemo, ker smo konstatovali golo resnico in ker bi igrali žalostno figuro, ako bi iz strahu pred ljubljansko strahovlado preklica vali resnico. Seveda hoče »Narod« vedeti, kdo da je ta poslanec, da bo mogel od njega zahtevati dokazov. Mi pa mu odgovarjamo, da je baš zdivjanim polemikam ljubljanskim posledica ta, da se nikdo — ako ni prav notri v divjem vr-tiacu — ne upa v javnost s svojim imenom, ker ve, da bi za vsako besedo najrahleje graje sledili besni osebni napadi ! Sices pa tudi naš nepoznani poslanec zasluži vsaj toliko vere, kolikor jo zaslužijo: »Narodov« »neki odlični slovenski rodoljub v Celovcu«, vsi oni skriti junaki, ki radi tega, kar je v »Edinosti«, s svojimi zasmehovanji proganjajo osebe našega uredništva, in pa še posebno tisti še vedno skriti, baje odlični rodoljub goriški, ki je zagrešil do tedaj v slovenskem novinstvu še nedoživljeno podlost in nizkost, da je nas pošiljal v staro mesto, in je žc.1 celo pohvalo od stiani »vestnih brezdušnih|in brezsrčnih oseb, ker jim je dal povoda, da so mogli javno govoriti o členih našega uredništva, da po svojem zasebnem življenju res spadajo v — staro mesto, ne mene se za tor ali pa bas radi tega, ker jih je med njimi tudi takih, ki so zakonski možje in očetje ! !
A propos: zakaj pa »Narod« ne imenuje svojega tržaškega zaupnika, ki mora biti jako imeniten, ko se vedno sklicuje nanj in nam ^ rozi žnjim ? ! Zakaj ga ne imenuje, da ga bodo ljudje poznali in se ga — izogibali ! Dokler so skriti ti junaki, smejo biti skriti tudi naši zaupniki!
Danes smo začeli s pritrjevanjem »Slov. Narodu«, pa še zaključimo s tem, da mu vrnemo dobesedno : Taka polemik a j e nedostojna, je sramotna! Na tako polemiko ni d r u z e g a odgovora nego krepak: Fej !
Politični pregled.
TRST, 28. februvarja IKK).
K položaju. Glasila obeh struj v narodu češkem gredo precej navskriž v prest.-
jaiiju sedanjega notranje-politiškcga položaja.	prebitek veselice. — Da l>i imela vsaka vas <;iasila zmerneje struje >*e nadejajo še vedno, tako požrtvovalne pospe, katcor sta omenjeni da lx> mogla vlada preprečiti češko obstruk- in take, kakor so v Kranju ! Zavod sv. Nj-
cijo. Temu namenu da je veljalo tudi poto-	kolaja bi bilo jedno najvećih društev na Slovan j<* ministerskega predsednika v Budimpešto venskem. In kako lepo bi lahko bil zavod
— kjer je sedaj naš cesarski dvor, in s temi	urejen : Sedaj pa se moramo zadovoljiti s
prizadevanji da se bo bavil tudi izvrševalni	skromnim stanovanjem in pohištvom. Boga
<.<il,or desnice v prihodnji seji. »Moravska	moramo hvaliti, ako spravimo toliko skupaj,
«>rlir»e« i* rek a željo, da bi ta prizadevanja	da plačamo stanovanje. Kako nas boli srce,
imela vsaj fe.liko vsj>eha, da nastopi mirneji	da moramo radi pretesnih prostorov odkla-
razvoj položaja in da ne 1m> uničen prvi za-	njati naša slovenska dekleta! I)asi smo letos
čet<>k spravne akcije v jezikovrem vpra-	razširili stanovanje, je vendar vedno pretesno,
sanju.	Ali kako najeti veče stanovanje, ko nam ne-
Drugače sodijo »Narodni listv«, ki pi-	dostaje denarja?
Kako poleiuizuje »Slovenski Narod!« se urijo v primernem družabnem občevanju. Danes došli nam »Slov. Narod« piše: —i Telovadba vpliva v dobrem smislu tudi na Barona Schwegija pamet našim popom pri njih moralnost in jim vedri duha. Oni, ki po-»Slovencu« ne da miru. Mi nismo občudo—stanejo vojaki, si prihranijo mnogo mučnih vali pameti gospoda barona, trdili smo samo, da je večja, nego je ona tržaške »Edinosti«. Po tem merilu sojeno, bi pamet barona Seh\veglja niti poseono velika ne bila, ker je ravno pamet tržaške »Edinosti« neznatno majhna, tako da je časih njeni najožji pristaši ne morejo; ugodne prilike in da se v obilnem številu opaziti! Čemu torej ta krik? Ker druzega j odzovejo temu povabilu.
ur v vojaškem vežbanju! Nadalje se otroci vzgajajo v narodnem duhu, marsikateri od njih bo rešen pogube: narodnega izdajstva! Upamo, da slovenski stariši, do katerih se obračamo s tem apelom, ne zamude te toli
tako tržaški in ljubljanski cerkovniški papir
Vaje, katere bode vodil »Sokolov« uči-
šejo : »Da-si nismo nikdar podcenjevali skup-
Koliko potrosijo naše gospe za toalete in
napredni narodni stranki ne more očitati, očita i telj sam, se bodo vršile za sedaj vsaki teden ji neprestano tisto »zvezo z Nemci«, dasi pri i dvakrat; natančno pa se ure določijo po tem.
ne<ra jiostopanja prijateljskih strank, in da-si	druge, mnogokrat nepotrebne stvari. Kako .-mo odkritosrčno obžalovali, da se je polj- lahko bi si kaj pristrigle ter dale nekaj v skemu klubu videlo potrebno izreči besedo človekoljubne namene ! Kako bi jih dičila za-
ločit«-v«, smo mu koneeno hvaležni na tem,	vest, da so dale od svoje obilnosti ter otrle
tem pozabi, da je ta »parade šimelc že tako obrabljen, da ga še celo poštenjak Koblar le redkokdaj privleče pred maloštevilno svoje
kakor bo večina vpisanih imela časa na razpolago. Oglasiti se je vsaj do 10. marca t. 1. in sicer vsako sredo in soboto od S—9 ure
občinstvo. Vzlic temu pa spleza kadar le more zvečer, ob nedeljah od 2—3 ure popoludne na tesa konjiča, in v Trstu spleza v društveni telovadnici, Coreo št. 4f>. črez
»ločitev«, smo mu koneeno hvaležni na tem, vest, da so dale od svoje obilnosti ter otrle na tega konjica, in v i rs t u spieza »	— .
da h, slednjič padle spone, ki so vezale nase marsikatero solzo nesrečnih sester! Kakor nanj cerkovniček Mak so, ki s e, dvorišče, ali pa vsaki dan via Molino piccolo
roke. Sedaj smo svobodni in bomo morda blesteči biseri se bodo nizale te solze ter jih o d k a r je bil v Vipavi, faro v ž em ne tudi močni.« Praški list povdarja, da odslej tešile o pogledu v večnost. Ob potu v več-bodo češki j>oslanci strogo držali sklepa nost jim bode odvzeto vse posvetno lepotičje,
isvrševalnega odbora v Pragi, ki se je glasil, a teh biserov jim ne vzame nihče! da >e je z vso odločnostjo upirati parlamen-
m o r e odvaditi. In ta parček, vreden p r e d p u s t n e g a torka, nam
pred baci va, da nas baron Sch\vegel vodi za nos! Mi pa se smejemo, posebno tudi zategadelj, ker vemo, da takim predpus t n i m »š e m a m«, kadar s s v o j i m i
št. 3., II. nadstropje ustmeno, ali pismeno.
Za pouk se bo plačevalo mesečno in so zneski tako mali, da jih vsakdo lahko vzmore. Druge podrobnosti se izvedo pri društvenem učitelju ua zgoraj omenjenih krajih in ob istem času. — Na zdar!
Dosedaj so nas podpirale nekatere ob-tarnemu delovanju na Dunaju, dokler ne bodo ! čine, precej rodoljubov in nekaj tržaških ro-jezikovne naredbe restituirane.	doljubkinj; izven Trsta so v zlati knjigi na-
Madjari — paladini lojalnosti- šega društva zabeležene le rodoljubne gospe krinkami, »Domoljub« bi dejal	. __	. .
Stvar ni brez humorja. Med onimi, ki se in gospice mesta Kranj in imenovani gospi s svojimi larfami, po ulicah V 0S Ll IZ I\J SK6« zgražajo nad češkim poslancem Doležalom Bilek in Mavrič v Podgradu. Drugih pod-radi njega zadnjega govora, so tudi vitezi pornic je malo. Zaman iščemo po zapisnikih inadjarski. Rečeni poslanec je omenjal tudi ime mnoge znane rodoljubkinje. To, drage krono, a na prigovarjanja, da to ne gre, je sestre, je slabo znamenje, da se tako malo odgovoril, da na tem je krivo bivše ministerstvo zanimamo za prvo in edino slovensko žensko Clarvjevo, ker se je vedno sklicevalo na društvo. Tu je naše polje, tu lahko koristimo krono in skrivalo za krono. To je bilo »Pe- svojemu narodu s tem, da mu obvarujemo ster Llovdu« v povod, da dr/i Čehom ostro i naše nižje ženstvo, da ga vzgojimo, da ga
lazijo, samim dobro d e , č e s e jim občinstvo smeje. A naše občinstvo se smeje, tako »Edinosti« kakor »Slovencu !«
Tržaška posojilnica in hranilnica,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, naznanja si. občinstvu, da v četrtek popo-
*	Promoviran. Gospod Viktor Saitz iz Kostanjevice je bil dne 24. t. m. na dunajski živinozdravniški šoli promoviran živino-zdravnikom.
*	Vročinska bolezen v Novem mestu in okolici se širi bolj in bolj. V bolnišnici usmiljenih bratov imajo takih bolnikov
ludne ne bo uradne ure, niti ne bo posojil- 11 in v okrožni bolnišnici za nalezljive bolezni propoved o dolžni lojalnosti. »Politik« pa oplemenjujemo, da ga dvignemo iz nižine ter! niča odprta, radi pogreba nje odbornika, g. i dva. Šola ua Grmu je zaprta; zbolelo je ;» odgovarja: Nam Čehom na treba, da bi nam ustvarimo iz naših deklet prave slovenske Ivana Šabca, ki bo ob 3. uri popoludne. učencev in hišnik. V vaseh Šraihel, Gotna
vas in Regerca vas je umrlo nekaj oseb, pet jih je na smrt bolnih.
-ledili }M»litiki rebelov, in ki vzlic vsem vspe- torišče našemu delovanju. Tu lahko poka-j ločiti in pomiriti dva nasprotnika, ki sta se * Ljubljanska mestna p os re dobom, ki so jih s tem priborili, kažejo pravo žemo, da nismo take, kakor se nas slika: j prepirala. Eden njih je bil njen prijatelj. O val niča za delo in službe. Ta zavod idiosinkrazijo pred vsem, kar je črnorume- samo za zabavo in lepotičje, ampak da hranimo tej priliki je vdobila nekoliko ran na Čelu in je postal pravi blagor za delavce in deloda-
kdo dajal pouke o patrijotiških dolžnostih, žene, ki bodo delale čast svojim dobrotnicam V bolnišnico so spravili 33-letno de-najmanje pa Madjari, ki so od nekdaj in svoji domovini. Zavod sv. Nikolaja bodi lavko Josipi no Valle, ki je prošlo noč hotela
nega. Menimo torej, da Madjari bijejo sami v sebi neizčrpne zaklade človekoljubja in ro-j na licih.
V pretepu,
sebe v obraz, ako se zgražajo na nelojalnosti doljubja, — zaklade, s katerimi je o vstraj-drugih. Naj le s tem ostanejo lepo v mejah nosti možno delati prave čudeže
ki je nastal včeraj jutro vsled prepira med dvema družbama v sta-
jalce. Od začetka poslovanja do dne 20. t. m. je zavod posredoval v 1035 slučajih * in sicer je bilo 379 ponudeb dela in 738 oglasil za
svoje narodno-politiške domačije in naj zlasti	Kako lepo bi bilo, ako bi vsaka veča rem mestu, je bil ranjen 44-letni Anton delo ali službe. Posredovanje seje izvršilo v
< ehe puste ua miru se svojimi deplaciranimi vas na Slovenskem imela svojo poverjenico,! Zadro. Nekdo ga je pobil s palico na tla. O 301 slučaju. —
patrijotiškimi poukic.
Tržaške vesti.
ki bi prevzela skrb, da pouči dekleta in sta- padu si je Zadro zlomil nogo. Dva izmed
riše o našem zavodu, ter nabirala prispevke
krivcev, in sicer 37-letnega Mateja Obrezo
in udnino. Vsa kdor naj bi dal, kolikor pre- »n 25-letnega Alojzija Puccia, so aretirali, j more ter tako pomagal zidati v Trstu — poškodovanca pa so spravili na rešilno pode kl i šk i dom, katerega tako živo potre- stajo in pozneje v bolnišnico.
Vesti iz Štajerske.
— Gospo d a r s k o z a d r u g o so
bujemo. Da, dekliški dom v Trstu! To ni utopija, marveč živa potreba, ako hočemo ohraniti našo žensko mladež veri in domovini. Zganite se torej, gospe in gospice, ter nam ga pomagajte zidati ! Ne zahtevamo pa-
ustanovili v Slivnici pri Mariboru.
Ivan Šabec f.
Iti zopet jeden! Zopet nam polože v grob moža, ki je bil jeden stebrov tržaškega Slovenstva v teh hudih časih. Gospod Ivan
Šabec, veleposestnik v Trstu, je preminol	^^ skromno pribežališče, kjer vdobi
včeraj popoludne po le malodnevni, a hudi Udezni. Ni ga slovenskega društva, ni
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer _ Slovensko
1 o na Muti
slovenskega {»odjetja v Trstu, kateremu ne bi bil pokojnik j>odpiratelj. Kakor v javnem življenju, tako je bil jw>kojnik tudi v svoji rodbini vzgled pravega — slovenskega moža. , Sosebno pa je v zgodovini naše tržaške posojilnice in hranilnice pokojnemu Ivanu Saljcu zagotovljen veleeasten spomin. Kadarkoli nastopili kritični trenotki, vsikdar je bil Sai»ec na svojem mestu — s patrijotič-nini činom, in ue rečemo preveč, ako zatr-
za vetje na mladenk.
stotine naših v Trstu živečih
V teku poldrugega leta je zavod sv. Nikolaja sprejel pod streho otiT deklet, in sicer je bilo s Tolminskega 126 deklet, a podpore nam je poslalo iz tega okraja edino županstvo Bovec : 50 gl. S Štirskega so bila spre jeta 103 dekleta; podpore nam ni dala nobena občina. Z Goriškega smo sprejeli 68 mladenk — podpore od nobene občine. Iz Istre 12 deklet; podpore nam je poslala ob-
ob 7. uri zjutraj 10.4, ob 2. uri popoludne otvorj ]etos o veUki no6i družba Sv. Cirila in 12.5 C. Tla komer ob 7. uri zjutraj 761-1. | Meto^a- Ta šola je velikega pomena za ob-
— Danes plima ob 8.18 pred p. in 9.24 pop. Oseka ob 2.30 predp. in ob 3.7 uri pop. Mrtveci prijavljeni dne 26. t. m.
mejne Slovence na Štajerskem.
— Važna <1 o m a č a i z n a j d b a. Slovenski ključavničar v Celju, g. Ivan Re-
F urla ni Edvard, 58 l., ul. Madonnina 28. — hek> je izumil nov .Iparjlt za streljanje zoper Sardoč Roman, 8 m., ul. Solitario 12. — to5(X Ta stroj je bistveno drugačen nego do-Mazzarolli Josipina, 70 I., Campo S. Gia- seflanjL Strelja močno: za strelca ni nobene
como 7. — D'Agnolo Marija, 3 in pol 1., ul. Toro 2. — Hacker Albert, 82 I., ul.Zo-venzoni 5. — Saxida Karla, 2 in pol 1., V rdela 57. — Buriani Andrej, 60 1., Kon-
•e- i	J
konel 88. — Merlo Guido, 3 l., ul. S. Ni col 6
j- j .	.	,	čina Kastav 20 eld. in Klanee 15 gld. S
dimo, da je divni procvit tega našega denar-
19. — Švab Josip, 18 d., ul. Crosada 6. —j ^ ^ Pet Ahil, 11 m., ul. Farneto 11. — Cecetti j
nevarnosti. Izumitelj si hoče izposlovati patent za svojo iznajdbo.
Poročil s e je dne 21. t. m. v Ljutomeru tamošnji rodoljubni učitelj g. Fran C e li z gospico Tilko Sever iz Ljutomera, amo !
nega zavoda }>o velikem delu pripisati rodoljubni požrtvovalnosti pokojnika. Istotako ima pokojnik svoj delež na razvoju našega
Koroškega 11 deklet — nič podpore. S Krasa 51 deklet; podpore je podelila le občina Se
Ivan, 45 1., ul. Molin grande 4. — Udovič Ernest, 2 m., V rdela 107. — \Velponer Ivarol, 17 L, ul. Stadion 8.
Vesti iz Koroške.
K o r o š k i d e ž e 1 n i šolski svet Dražbe premičnin. V četrtek, due 1. je s posebnim ukazom na okrajne šolske svete Z™3 žanska 10 gld. — S Kranjskega je bilo 163 marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled ;n na mCstui šolski svet v Celovcu odredil,
USta ,	,,",„.	t . ti.	_______« Ir. ntrainoM Or^l i č/.* Tli nt- 1	J______^ *_. I_____1ICI___"	I«
in tiskarne. Ko je naš list imel kritičnih časov, vsikdar je blagopokojni rad priskočil na pomoč. Ime Sabčevo je tudi med ustanovitelji naše tiskarne.
In sedaj nam ga polože v grob v najlepši možki dobi. Odkrito žalostjo stojimo tržaški Slovenci ob njegovem mrtvaškem odru in s trdnim skle}>om v užaljeni duši,
deklet: a podpore so dale občine: Ljubljana 50 gld., Vrhnika 20 gold., Idrija 20 gold., Novomesto 20 gold., Loški potok 20 golil., Cirknica 20 gold., Cernomelj 5 gold., Rovte 5 gld., Litija 10 gold. in hranilnica in j>oso-jilnica v Litiji 20 gold.
Iz tega je razvidno, da je Kranjska pre- s,tn-'1* kosila vse druge pokrajine v radodarnosti za
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- (|a se odpravi tajna kvalifikacija učiteljstva.
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin
»G os p o d a r s k a z a d r u ga v S i n č i-
da hočemo preminolemu dobrotniku našega naž zav<K^ Kes» Je največ deklet iz Ivranj-naroda ohraniti blag in trajnoh valežeu spo- ske- 11 t,ldi pripora je naj veča, celih 190 gl.
min. Blagi soprogi-udovi |»a izrekamo svojo Ako l)a npostevamo še jiodpore, ki
jih
iskr-no sožalje. Prisrčno sočutje, ki se ob aak>iale rodoljubke v Kranju, 56 gl. 50 kr.
nenadomestni zgubi, ki jo je zadela, pojavlja vsevprek, jej bodi v tolažbo!
Slava spominu našega Ivana!
in dar rodoljubne kuharice 11 gld., znašajo vsi prispevki iz Kranjske 257 gl. 50 nč. Za njimi se odlikuje v prvi vrsti Bovec.
Kje pa so vse druge občine na Goriškem, kje tolminske vasi ? Ta žalostna sta-I meno vanje. Kakor javlja kor. biro due tistika nam kaže, da se mnoge občine še pre-t. m. z Dunaja, objavlja «\VienerZeitung», malo brigajo za svoje občinarke. To bi naj
da je imenoval minister za bogočastje i n nauk premislile, koliko stroškov jim prihrani zavod, gimnazijskega profesorja Oskarja pl. Hasseka ki sprejema njih bolna deklet:!. Koliko bi v Trstu začasnim okrajnim nadzornikom za morali plačati, če bi jih poslali v bolnišnico !
Vzdramite se rodoljubne Slovenke ! Upli-vajte na soproge m očete, da nam pomorejo
28.
italijanske ljudske m meščanske šole v tržaškem mestu in okolici.
Iz zavoda sv. Nikolaja. Lep vzgled reševati žensko mladino ter ji ustanoviti varno n »doljubja sta nam dali blagorodni gospi zavetje, kamor se bodo zatekale v vsaki sili, Iiil^k in Mavrič v Podgradu v Istri. Poslali kjer se bodo utrjevale v ženskih krepostih!
f-:a zavodu sv. Nikolaja 2«S kron t. j. čisti ,
Zmaa:oslava.
odbora. — Odboru zadruge so izrekli zahvalo zadružnikov za požrtvovalno delovanje.
Barko vije št. 624, 1 krava in 1 voz; vulieijvaaj€ je ;raeia dne 25. t. m. prvi letni občni Llovd št. 16, hišna oprava ; Sv. Križ št. 52, j z|)m. Si,oc] se je vrSji v lepih prostorih za-1 prašič; ob 11. uri: Sv. Križ št. 148,272 j družnega skladišča o navzočnosti lepega šte-76, 224 in v ulici K nova št. 18, godbeni viIa zadružnikov. G. Podgorc je poročal o
dosedanjem delovanju zadruge; to poročilo j izdajo v posebnih brošuricah. Deželni zbor je
Mesto venca na krsto gosp. Ivana odklonil podporo zadrugi, ker »njena pra-Sabeca so darovali ženski podružnici družbe vila ne zadostujejo zahtevam deželnega od-sv. Cirila in Metoda gospoda: Miha Truden j bora«. Zbor je sklenil, da ne prenaredi pravil in soproga 20 K, dr. Rvbar 20 K, rodbina »n rajši ne reflektira na »naklonjenost« dež. Mankočeva 50 K. g. Gjuro Vučkovic 10 K, g. Josip Kavčič 10 K, g. dr. Matej Pretner 10 K, g. dr. G. Gregorin 10 K; g. Anton Poč kaj, trgovec, 30 K za možko podružnico sv. Cir. in Met.
»Tržaški Sokol« otvori drugi teden poseben tečaj telovadbe za gojence, učence itd. Roditelji, delodajalci i. dr. se s tem posebej opozarjajo na korist in dobiček, ki sledi iz telovadbe, da torej svoje ali njim v oskrb iz-zročene mladiče vpišejo v ta tečaj. Ako ne z druzega, že z zdravstvenega stališča bi bili isti prisiljeni, da ne zamude te prilike: poleg tega morajo pa uvaževati še druge momente, kakor so n. pr. da se fantiči navajajo na red, snažnost. točnost, ustrajnost ter
Razne vesti.
Pristojbine finančnih stražnikov. Finančno ministerstvo je odločilo, daje finančnim stražnikom, ki prvega dne v mesecu ali pa med mesecem prestopijo neposredno iz finančne službe v aktivno vojaško službo, izplačati polno plačo in doklade za mesec, v katerem so zapustili finančno službo.
Porotniki brez dela. Iz dunajskega novega mesta javljajo: Zasedanje tuk. porotnega sodišča, napovedano za mesec m are,
odpade, Icer ni nobeuega slučaja, ki hi spadal pred |M»rutnike. Kaj takega se tukaj ni pripetilo že celih 1*0 let.
Nov zločin Lucheni-jev. Kakor smo že nakratko |»oročaIi v brzojavkah, je morilec naše cesarice poskusil zo|>et nov zločin. Ker sta nedavno iz kaznilnice Eveche zbežala Luchenijeva draga in soseda, začeli so strožje paziti na kaznjence ter ostreje postopati proti ist.rn. To je Luchenija razburilo. Dal se je privesti k ravnatelju Perrinu ter ga vprašal, je-li res, <la bo odslej le po eno knjigo na teden dobival čitat. Ravnatelj mu je to potrdil, in Luchenija so odveli zoj>et v zapor. Nekaj ur |»ozneje je Lucheni zopet prosil, da ga sprovedejo pred ravnatelja, kjer je ponavljal zahtevo, da mu dajo več knjig. Perrin mu je odbil zahtevo. Lucheni je začel preklinjati, češ, da se bo ravnatelj še kesal radi tega. Ravnatel j je ravno pogledal malo v stran. V tem hipu je švignil po zraku svitel predmet proti ravnateljevi glavi. Perrin se je pravočasno umaknil; to je bila njegova sreča. Zgrabil je morilca za roko. in nastal je boj, ki je trajal nekaj trenotko;*. Ropot so slišali stražniki v veži ter prihiteli ravnatelju na pomoč. Ti so razorožili zločinca ter ga odveli v p'>dzemeljsko ječo. — Predmet, s katerim je hotel Lucheni umoriti ravnatelja, je bil neki kjuč za odpiranje konserv; Lucheni si ga je opilil ter obdal ročaj z usnjem.
Sredstvo proti influenci. Neki francoski list piše, da je zdravnik perzijskega šaha, dr. Bourradin opazoval, da v pokrajinah v perzijskem zalivu, kjer rastejo datlji, ki so poglavitno živilo tamošnjega prebivalstva, ni intluenee. Isto so opazovali že poprej francoski vojaški zdravniki pri nekih arabskih plemenih. Torej, kdor trpi za influenco, naj pridno je datlje.
Olajšava uradnikom južne zeleznice. Do-
sedaj so imeli prometni uradniki južne železnice po 24 ur nepretrgane službe. Vsled utrujenosti so se pripetile večkrat nesreče. S 1. marcem uvedejo nov red, po katerem bodo prometni uradniki glavnih postaj opravljali svojo službo, s spremembami in s premorom, le po 12—18 ur. Bilo je že skrajni čas! —
Trgovina s človeškim mesom. V Varaždinu so zaprli zida Deutschmana iz Rige na Ruskem, ki se je izdajal za barona ter obljubljal hčeri nekega čevljarja zakon. Hotel jo je z drugimi dekleti od peljati v Bar, kjer bi bila gostija. Sedaj obhaja Žid gostijo v luknji.
SLAN V 27. (K. I>.) Razmerje glede delavcev, ki prihajajo delat, jo isto kakor dosedaj.
ROKIC AN 27. (K. B.) Položaj je nespremenjen.
MOST 27. (K. B.) Na 27 rovih je prišlo danes od 3386 delavcev 164* na delo, med njimi 299 rudarjev.
Romunski parlament.
BUKAREŠTA 27. (K. B.) Ker se redno zasedanje parlamenta zaključi z današnjim dnevom, so podaljšali zasedanje kakor izredno
študirajo saj mali del ... V nas na Slovenskem ni bilo čuti o kaki podobni akciji o(' strani trgovstva in obrtništva . . . No, isto
Trgovinske vesti.
Budimpešta 20. Pšenica za oktober K.
za april K.
7.70 do 7.71. Pšenica
7.45 d i
pač ni organ i zova no! To so žalostne posle- ?"46 Rž za oktober K. —*- - do —'—. Rž za ______:_____„„.».„_________ „„ april K. 6*31 do 6*32. Koruza za juli
dice naše desorganizacije, našega nemara za |' lm
K. —.
,	, .	..... .. i......... • tlo —.— Koruza za maj 1900 K.
skupno delo v pr.d sebi m svojim bl.znjim ! 5.1H (](> -.ig> Gveg 7a oklol)cr ^	do
\ najnovejšem času se tudi na tem polju;—-—, Oves za april K. 502 do 5*03.
pokazuje marsikaj, kar kaže, da pojde, da I Pšenica: ponudbe slabe, povpraševanje
tudi mi Slovenci stopimo v dvajseto stoletje zmerno, boljše. Prodaja: 11000 met. stot.
Z malo trgovsko in obrtniško orcmniza- ^	: milo.
sesijo do 15./27. marca.
Haillbnrgr 20. Trg za kavo. Santos good average za marc 37.— za maj 37.50, za september 38.25. za december 38*75 Denar.
Havre 26. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.25, za juli 50 k. frankov 45.—.
vsaj z malo trgovsko in obrtniško organizacijo. Na Kranjskem obstoji »Trgovsko in obrtno društvo«, ki bo čez par mesecev — v aprilu, mislim — obhajalo že obstanek Vojna V južni Afriki.	enega celega leta ter poda takrat tudi naj-
1» en era I Brabaut v Jamestoivnu. I>rže pregled svojega delovanja. Kako deluje, LONDON 28. (K. B.) »Reuter« javlja ne vem; žal, nisem zadostno informovan. Pri iz Sterkspruita z dne 26. t. m.: Glasom tu- nas na Goriškem pa obstoji tudi »Trgovsko
kajšnjih boerskih vesti iz Ladvgreja je ge- in obrtno društvo«, sicer še-le par mesecev,	v |>apirjn
neral Brabant zasedel Jamesto\vn ter zaplenil ali, poznavajoč delovanje njegovo, reči mo- ^ _ v srebru
vse konje.	ram, da je to veČe in obsežnejše nego si Avstrijska renta v zlatu
Premirje.	celd večina njegovih členov misli. O delo-; « « kronali 4p/0
LONDON 2«. (K. B.) »Standarde jav-j krogu »Trgovskega in obrtnega društva za Kreditne akcije . . . .	.	, '	T-* 1 --t i.	-i	ĆT ,	i London 10 Lsr. .
lja iz postaje Pieter z dne 2o. t. m.: Danes bronsko« sta se razpisala v »boci« dva od- 20 mark
Dunajska borza dne 28. februvarja.
stranki pokopati svoje mrtvece.
dam svoje manenje enkrat v bodoče. Danes 100 italijanskih lir
Angleži in Bolaiidci zapuščajo Trans v aal.pa že lahko rečem, daje že vesel znak, Cekini
daues	pr«-<lT<?eraj
99*50	99*40
99.40	9930
98.80	98.80
99.25	99.20
236.20	236.30
242.50	242.45
23.63	23.64
19.27	19.27
89.90	89.85
11.38	11.38
Trgovina z lesom.
„ remeljni
(morali)
26	mm	8/14"	f.	52—57 za 1200r
19	in 20 „	7/14"		40—48
13		7 14"		30—31
14	„ 15	7,14"		32—34
70	n 70 „		n	26—27 za °/0
35	n 70 ,			13—14
«0	^ 80 „			33—35
40	r 80			17—17 Va „
M	„ 90			40—43
45	i 90 „		n	20-22
100	„ 100 „		_	60—64
11«	„lili ..		„	70—80
LONDON 28. (K. B.) Kakor javljajo ko se pri nas, mej tem ko se bojuje še po-
»Times« iz Laurenzo-Manjiieza z včerajšnjega litiški in narodnostni boj, v obče misli na!
dne, je zapustilo mnogo angležkih in drugih gospodarsko, specijelno : trgovsko in obrtniško
tujih podanikov Transvaal. Med poslednjimi organizacijo. Naravno je, da se v takem času
je precej vladnih uradnikov, ki pojdejo na in ob podobnih okoliščinah vsiljuje človeku
trimesečni dopust na Holandsko.	, marsikaj nekritičnega in nepravega, kar pa ■
Cronje kapituliral.	seveda ni v nikako škodo celoti. Kakor je
LONDON 27. (K. B.) (Uradna vest) videti, imamo Slovenci torej dve društvi,
Lord Roberts javlja iz Pradeberga z današ- j katerih namen je nekako: organ i zov a ti
njega dne, ob 7. uri 45 min. zjutraj: Gene- trgovino in obrt slove n ko, pokazati
ral Cronje se je danes jutro ob zori brez- tema dvema nove odtoke ter skrbeti za njuno
potrojno podal z vsemi četami. Cronje je se- lepše življenje. »Trgovsko in obrtno društvo Po tramičih (fileri) 3/3, 3/4, 4/4, od 29 do 31 k-r. kub. \ .	.	,	a	.	^	.	.	, Trami 4/5 do 7/9 od 5—12 m. 31—33 kr. kub.
daj jetnik v mojem taboru, btevilo njego- za ijrorisko« je v svojem »iNaznaniluc, ka-1 ^	8/10 in 9/11 6—12 m. 33—36 „
vega vojaštva naznanim pozneje. Nadejam se,	tero je izdalo okoli božiča 1. leta, precej j Bordonali 10/12 in naprej for. 12.50—13.50 kub. mete
da bode vlada Njenega veličanstva zadovoljna	jasno, v markantnih potezah narisalo svoj j
s tem dogodkom, ki se je pripetil na dan	namen. Brošura »Trgovsko obrtno društvo«, ^OQOOOOOOQOO0:0:tXX
obletnice bitke pri Maju bi. (Na hribu Majuba	izide v kratkem, pokaže pa natančnejše daljna	Velika zaloga
so dne 27. februvarja 1881. transvaalski	pota, katera je društvu hoditi. »Trgovsko in	, . „,	,	..
Boerci popolnoma uničili polk angležkih peš-	obrtno društvo za Kranjsko« tega še ni sto- j S 011 uli B PODISITI 11 L&Il 6 03.1711
cev pod generalom Collevem.)	rilo, upam pa. da stori v najbližji dobi. Tre- OOOO^OOO od OOOOOOO
Angležki glasovi o kapitulaciji. baI° bi :edaJ> da se še za Trst in Istro za~ Viljelma Dalla Torre v Trstu
LONDON 28. (K. B.) « Standard* piše Sn"je Podobna trgovsko in obrtno društvo, Trg 8a|| eiOTanill llšt. 5. (hiša Diana).
Vabilo na naročbo.
S 1. marcem 1900 odpremo novo naročbo na Kdinost«, katera stane:
T Trstu (na dom pošiljana) in za vse ivstro-Oirersko:
24 kron za vse leto, 1*2 _ „ jm)1 leta, f» ,, „ četrt leta, 2 kroni na mesec;
za /iinajne deželi:
36 kron za vse leto.
za pol, Četrt leta in na mesec pa ra-zmerno.
Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči iKdinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 1 8 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista franki niti (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža.
Posamične številke lista se prodajajo v I rstti v mnogih tobakarnah po 6 stotink kr.), v Gorici pa po S stotin k (4 kr.)
Li>t m* zamore z vsakim dnem naročiti.
One naročnike pa. ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti"
v ulici Molin pieeolo At. 3, II. nadstr.
o kapitulaciji Cronjeja: Uspeh je velik, vendar se ne sme precenjevati njegovih posledic. Naši častniki in vojaki bodo še morali žrtvovati mnogo več. — cMorning Post» pravi: Že je čuti glasove, naj bi Anglija pokazala sedaj svojo velodušnost; a v tem oziru velja obljuba Chamberleinova, da se onemogoči ponavljanje vojne. — «Daily News> iz vaja, da ni smeti misliti, da bi že stranjene vse težave ter navaja z veseljem, da se te dni ukrca H divizija. — «Dailv Telegraph» naglaša, da bo uspeh
kakor tudi za slovenski Stajer. . . Ko bi torej mi Slovenci imeli štiri trgovska in obrtna društva (središča: Celje, Ljubljana, Trst, Gorica), mogli bi le-ta združiti v centralno trgovsko in obrtno društvo v Trstu, katerega glavna naloga bi bila v tem : da bi imela informacijski bureait o vsej slovenski trgovini in obrti, da bi vabila slo-bile od venskega trgovca in obrtnika v Trst in preko Trsta da bi imela na brigi slovensko trgov-
Absoluino konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
sko šolo v Trstu ter skušala priti do trgov-
, sko-obrtne banke itd. itd. Za to vse bi bilo generala
T> , , i-i	-	iv	j - ! treba veliko in veliko dela. Mnogo posve-
Kobertsa uplival na inozemsko casnistvo, ki	.	......
...	...	„	tovanj in precejšnjega razbistrenja misli bi
se je veselilo anglezke nesreče, v znuslu, tla m	1 j j &	j
v.	bilo neobhodno potreba. Jaz mislim, da bi
spremeni način pisanja.	:	'
kakor začetek fino fungirala mala anketa
0
Trgovina in promet.
trgovski
i 11 obrtni organizaciji Slovenskem.
Podaja : Kristan Anton. (Gorica.)
I.
Vsakdo, ki se malo bolj vestno peča z našim gospodarstvom, recimo: specijelno slove n s k i m gospodarstvom, pritrdi mi, da moratno začeti isto
v Trstu, katere dnevni red bi bil sledeči:
I
' 1) naša trgovina in obrt na Slovenskem v 1 obče : 2) naša trgovina in obrt na Koroškem, slov. Štajarskem, Kranjskem, Goriškem in na Trstu jiosebe: 3) zadružna trgovina in slo- . L venski trgovec; 4) Trst in slovenska trgo-Ivina: 5) Trgovsko in obrtno šolstvo na Slovenskem. Te ankete, katero naj bi sklicali j sporazumno »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« in »Trg. in obrt. društvo za Kranj-: sko«, recimo o binkoštih, naj bi se udeležili
1pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trstu $
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
--------A
IJoirat izbor v tapetarijah. zrcalih 111 w slikah. Ilustriran cenit srratls 111 franko
vsakemu 11a zahtevo.	/Ji
Cene brez konkurence. ^
Predmeti stavijo se 11a broil ali žele- ^r znieo brez <la bi se za to kaj zaračunalo.
korenito reorganizovati. vsi interesenti slovenski ter izrekli svoje me-T u kaj-le imam glavno v mislih trgovino in j Denje »Trgovsko in obrtno društvo za Go-obrt: za sedaj se ostalih vrst narodnega go- j rigko« je že to idejo pretresalo v svoji seji. spodarstva še ne dotikam, da-si bi bilo za-! Njj sfcori jednako tudi »Trgovsko in obrtno nimivo prebrati tudi te. V nas hodijo na flru§tvo za Kranjsko« ! del(> prepovršno ali pa sč strankaiskega stališča, kar gotovo ne koristi stvari. Tu podam nekaj primerov. Proti konsumnim društvom	Kovanje srebrnih komadov po pet kron j
se sklicujejo »impozantni« shodi, pišejo »za- je toliko napredovalo, da bodo bržkone že fr kaci je« v najrazličnejših varijantah, — po- prihodnjega marca meseca mogli začeli z iz-štene razprave, ki bi mirno in trezno, pre- dajanjem tega denarja. O pogojih te emisije
Novi denar.
Proti kašlju,
grlotolu. liripaTosti, upadanju glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
gledala in podala vso stvar, je pa ni in ni !
IT Sladcicarna in pekarna
HENRIK STIBIEL-A
TRST - Piazza S. (iiaeomo št v. 3, Corso - TRST
Brzojayna poročila.
Stavke.
TOPLICE 'JI. 1 K. B.) Danes je prišel 40l delavec delat, med njimi «>4 rudarjev. 1^72 delavcev je v stavki. Proizveli so 7)4 vagonov premoga. V večini rovov ima večina delavcev, na nekaterih pa vsi pustni t«»rek svolx>den.
FALKNOV-HEB Ti. (K. B.) Položaj
nespremenjen. Včeraj >0 naložili l->-> vagonov premoga. Zaradi pusta dela manj delavcev ter je proizvelo manj premoga. Za četrtek je ii:i|»ov(-danih šest ljudskih sho<lov z <lnev-n i ni redom: »Stavka rudarjev in parlament«.
izide ministerska naredba. Pr<»ti »Gospodarski zvezi« se ruje: da bi se-	Lesna trgovioa.
*	_	i	-*u 1	1	tj i •** ' priporoea za pustni cas svoj veliki izbor vsakvrstneca
pa možato nastopilo ter reklo: timeo Danaos	Glasom poročil naših konzulov v Belgiji 1 £aj£noj,ega	in	7Al p0roke, pojedine.
et dona ferentes ter skušalo z dejstvi doka- je	tamošnji lesni trg zelo ugoden za krste, pogostovanja kakor, slmlcice, konfete, čoko-
Izati, kako neblagodejen vpliv ima strankarsko avstro-ogerski les, zlasti za žagano in tesano lado'	pljilce' ^^ itd. hd™ma aga? C,per'
delo na gospodarskem polju, tega seveda ne j hrastov i no iz Slavonije, ker je amerikanska : Velika pekarna, kruh vedno svež. stori ni kdo. In bližamo se kritičnim časom, hrastovina sicer boljši kup, a manj trpežna. ; Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pe-Povsod se pripravljajo na nje. N. p. na pa- Belgijski mizarji in stavbarji kupujejo vsled j	civo. Postrežba točna. €e«e nizke.
riško r izstavo računajo prav mnogo : od nje	raj®' naše proizvode,
se pričakuje prav veliko. Ona tudi v resnici razbistri več nego si mislimo. Razstava pokaže strmečemu svetu, kaj vse je producirala tvarjajoča sila, kam je dospela moderna industrija in kako visoko že stoji trgoviua. Kazni narodi se pripravljajo, da v velikem številu obiščejo to zbirko vsega, kar je mogoče videti na polju napredka ... In ne bo brez pomena, če |»ojdejo in pogledajo ter pre-
Deuariii trg.
Pzložaj na javnem dunajskem trgu je dne 26. t. m. bil nespremenjen. Stavki za bančne akcepte prve vrste so bili še vedno 377/h°/o- Tudi v Berolinu je bil privatni diskont še vedno 45/g%. Vloge na dunajskem glavnem zavodu avstro - ogerske banke so znašale 3*5 milijonov kron, zapadlosti pa 1*5 milijona.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko te© istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica..
(><lhod iz Trstu :
6.20 pdp. onin. Nrbrezinu. Cervinjan, Benetke 8— „ brzovl. Dunaj, zveza z Reko .S.25 _ „ Nabrežina, V dem. Benetke, Kim 9.— _ omn. Nabrežina. Videm, Benetke. Verona HJtTt _ j>o~t. Dunaj, zveza Iludapest in Zagreb 12.45 pop omn Kormin. zveza Cervinjan. Benetke 4.3.r» „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Him ,"v.*10 „	Benetke (via tervinjan in via Videm)
Him (via B;xij» naravnost. 6.25 „ pošt. I>nnaj, zveza z Keko 8.15 zve. brzovl. Korinin
815 „ _ Dunaj, zveza s PeStm, Reko 8.4"» „ me£. Nabrežina, Videm. Benetke 9.45 „ » do M urzuach1 ag a 6.10	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
6.56 pdp.	mes. iz Murzuschlaga, Beljaku itd. 7.33 „ iz Italije, Kormina, Nabrežine
8.45	brzovl. iz Kormina 9.28 „ _ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.2"» _	po>t. Dunaj, zveza z Reko
10.4O _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 _	omn. iz Benetk (via t ervignjan)
5.35 pop	post. Dunaj, zveza z (»orieo
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ Dunaj, zveza z Keko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp.	(samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreju
6.30 pdp. Hrpelje. Ljubljana, Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje. Rovinj, Pulj. Dunuj 4.50 pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj. Dunaj 7.4"» _ brzo\-l. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2-30 „ Herpelje, Divača i samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
y.<»o pdp.	Divača
9-35	Pulj, Rovinj
11.15 _	Hrpelje, Ljubljanu. I>unaj
6.15 zvč.	Pulj. Rovinj, Ibinaj, Ljubljana
9.50 _	brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj
9.25 _	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)

Odhod in prihod parnikov.
Ž a vije preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote. Milj ob 7.15, 9. 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8—, 10 — predp. 12.10. 3.25, 4.4f» pop.
Milje 8 (posta), 9.30, 12 (posta) predp. 2.30. 4.15 ipreko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka). .S. i>.30 |po>ta) predp.: 1.30, 3.30 (po«ta), 5.30 pop. Ob n e d. in p r u z n. s pošta 9.30. 12 i poštu) predp.; 3.—, 4.30.7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Markai 8.— 9.30 (poštut predp., 2.—. 3.4."» (poštui 6.30 pop.
Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (pošta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (posta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.0"» (poštu). 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (postili predp.. 4.— (postu) pop.
Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.."fO in opoldne. Dohod: «">..'i0, 7.— zjutraj iparniku „Istriu" in ..Portorož".)
ENA
/. nasadov cvHi<\ travnikov itd.
tvrdke Woifner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v irstu
k 4 Roberto Bambule
Rl	cvetličar
"v Via delie Torri (Palača Diana).l
N
M *
s *
i JI
*	Piazza leiozianti in Via deir Arsenale &
n
*
*
^
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sem od-j»rl svojo izdelovalnico in ]»r«»dajnlnieo nepregorlji vih inreži«- za plinovo luč (Aner) na vogalu
U varuje geslo:
Svoji k svojim
pri|H»ročam za obilne naročbe.
1) rago t in \ it ez
r: dr. Kari Trillcr -jz: - jj
zz oTJcrz s
- r * *

v Xjub/jani, J)a!matinove ulice št. 9

NAZNANILO.
Vsein onim cenjen i m gostom, kateri so se pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno več dokler bo noti i Jtalijan, naznanjam, da istega ni vee.
O tej priliki se priftoročam starim gostom, prijateljem in znancem za mn<»gol*r*»jen ohisk. Sjm »štovanjem uda ni
Fran Valetif
•'ostihiH'ar,
Potrti od brezmejne žalosti naznanjamo podpisani sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest. da je Vsevećni našega dobrega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
IVANA ŠABCA,
veleposestnika v Trstu.
danes ob 31/- uri popoludne, po kratki a mučni bolezni, previđenoga se sv. zakramenti za umirajoče in v 52. letu njega dobe poklical k Sebi v boljše večno življenje.
Pogreb zemskih ostankov blagopokojnoga bo v četrtek dne 1. marca ob 3. uri popoludne iz iiise žalosti, ulica Cecilia štev. 2.
V TRSTU, 27. februvarja 1900.
Janko in Milko, sinova.
Antonijeta Šabec, soproga.
Podpisani odbor javlja svojim členom žalostno vest, da je člen, bivši odbornik in zvesti podpornik ..Slovanske Čitalnice", gos j m »d
Ivan šatec
včeraj ob	uri (»opoludne umrl po
kratki bolezni.
Pogreb bo v četrtek dne 1. marca ob ;». ur: popoludne od hiše žalosti, ulica Cecilia št. 2.
Trst. februvarja liUH>.
Odbor „Slovanske Čitalnice"
s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteljema
se otvori dne i. marca t. 1. na Sušaku.
Omnibns, ki prihaja k vsakemu dohodu vlaka, prevažal bo p. n. potnike po isti ceni, kakor reški.
Restavracija z izvrstno kuhinjo, domača vina iz velikih kletij župana blag. gos p. Vladimirja Nikoliea Podrinskega, kakor tudi raznovrstna druga vina.
Potnikom so na razpolago kočije in vozovi za prtljago.
Od danes naprej dobi lahko že vsak potnik sobo v hotelu, a ]><> otvoritvi bo vse najmodernejše urejeno. V hotelu se nahaja malo, a zunaj hotela veliko kopališče.
Hotel je posebno ugoden za one, kateri prihajajo v morske kopel j i.
Sušak, v iehrttvarju liMM).
Petar Marač. lastnik.
Spoštovanjem
Uprava Hotel Sušak'
i
Podpisani javlja členom ,.De!alskega popornega društva", da je ustanovnik, bivši odbornik in dobrotnik tega društva,
g< >sp< »d
Ivan Šabec
danes v (tos)hkIu zaspal.
Pogreb bo v četrtek dne 1. marca ob .'» uri |m »|». iz hiše žalosti, ulica Ceeilia št. 2.
V Trstu, 27. februvarja li>IM>.
ODBOR
„Delalskega podpornega društva".

jO
S h
Dr. Rosa Bafsam
se«
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Prati
je že več kakor .'>0 let obče znano 'lomače zdravilo vzbuja sfast iu odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
|vai'il<»! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
n
UJ=
loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja e. i« kr. tlvornep zalaptelja „pri črnem orln
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiiee.
Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : Lueiani. E. Leitenburg, P. Prendini. S. Serravallo, A. Sultina. C. Zanetti, A. Praxmarer.	|
'» M