IZ POGOVORA MITJE RIBIČIČA S KOMUNISTI KS GRADIŠČE
Plačujemo ceno za hitri razvoj
Mitja RibičSč, predsednik predsedstva CKZKJseje kot kra/an KS Gradišče na povabilo tamkajšnjega sveta ZK v ponedetjek, 25. januarja pogovarjal s ko-munfstl te krajevne skupnosti. Pogovora so se udele-žlll tudi člani vodstev družbenopolitičnih orgahizacij v občini Center in mestne organizacije ZK
Ribičič je uvodoma dejal, da so tovariši, ki so bili izvoljeni na 12. kongresu ZK, prevzeli svoje dolž-nosti v najtežjih razmerah. Krizi v svetu, ki je zelo podobna tisti v tridesetih letih med obema vojna-ma, je sledil izredno težak položaj tudi v naši državi.
Kljub kopici težav pa je Jugo-slavija v letu 1982, ki je bilo eno najtežjih in najbolj zapletenih po vojni, uspela odplačati pet tnili-jard dolarjev inozemskih dolgov. Razen tega smo kar najbolj odloč-no stopili na pot stabUizacije na-šega gospodarstva.
Zastavlja se vprašanje, zakaj ni-smo v preteklosti vodili takšne politike, ki nas ne bi pripeljala do tolikšnih obremenitev. Nikakor se nočemo izmikati odgovomosti, je dejal Ribičič, vendar pa bi bilo narobe, če bi kritizirali vso našo dotedanjo politiko. S pomočjo tu-je akumulacije smo omogočili Ju-goslaviji zelo hiter razvoj, tako da smo postali iz nerazvite agrarne države srednje razvita industrij-ska država s 300 dolarji naro-dnega dohodka na prebivalca. IVlorali smo plačati določeno ce-no, da smo lahko v nekaj desetlet-jih naredili tak razvoj.
Politika zadolževanja v tujini je bila nujna. Ni problem v tem, da smo jemali kredite, pač pa v tem, da jih nismo premišljeno vlagali tja, kjer bi lahko pričakovali kar riajbolj optimalne rezultate. Zdaj imamo modeme zmogljivosti z zaostalo organizacijo dela in niz-ko produktivnostjo. Naš izvoz na konvertibilni trg je nazadoval, kljub temu, da smo prav od tam dobivali kredite. Z izvozom na klirinško področje tega nismo mogli nadomestiti.
Bilo je več variant, kako bomo prebrodili najtežje obdobje. Naj-slabša bi bilo tako imenovano re-programiranje inozemskih dol-gov, kar pa bi lahko imelo zelo neprijetne posledice. Prevladalo je stališče, da lahko razrešimo ta problem tako, da se naslonimo na lastne sile ob izkoriščanju veli-kanskih notranjih rezerv. Dovolj močni smo, da lahko uspemo.
Naša odločenost in usmeritev, da se kljub težavam ne zapiramo pred svetom, je naletela na razu-mevanje in qdobravanje v tujini. Uspešno gredo h koncu pogovori o pomoči v obliki kratkoročnih komercialnih kreditov, s katerimi naj bi zagotovili predvsem repro-
dukcijski ,material za izvozno usmerjeno industrijo in za zagoto-vitev najnujnejših življenjskih potrebščin.
Lahko govorimo, da gre za veli-ko zmago Jugoslavije, za katero pa ne smemo dovoliti, da bi se spremenila v Pirovo zmago. Od nas je odvisno, kako bomo upora-bili sredstva, ki jih bomo dobili za prebroditev najtežjih problemov..
Pred leti smo ukinili zvezni dr-žavni kapital in izvenproračun-sko potrošnjo. Zaradi tega se je močno okrepila materialna moč republiških in pokrajinskih dr-žavnih struktur in njihov pritisk za zadolževanje doma in v svetu. Nastala je močna fronta potrošnje in zadolževanja, federacija pa je postala dejavnik, ki je določal po-goje in razsojal. To je nujno ustvarjalo konflikte. Ne smemo dovoliti, da bi bil ZIS še naprej nekakšen zvezni komercialni di-rektor.
Republike in pokrajini se mora-30 usposobiti za medsebojno do-govarjanje. Nihče ne bi smel v re-publiki opravljati neke odgovor-ne funkcije, če pred tem ni delal na nekem odgovornem položaju v federaciji in če ni tako dodobra spoznal problemov o položaju v vsej državi. V tem pogledu se mo-ra radikalno spremeniti tudi odnos republik in pokrajin do zveznih organov.
N. I.