V mr-easoLti ^r-el^a 18 »Kje je?« »Pojdi, pokazala ti bom!« Peljala ga je proti griču. Ko sta prišla do jase, je stopila na stran in pustila fanta naprej. Na jasi je ležal pred njim Kazimir. Če Nina prej ne bi bila imenovala Kazdmirovega imena, Štefan v tem okrvavljenem, zamazanem truplu ne bi spoznal Kazimira. Oči so bile upadle in podplute, ustnice zelo zatečene, lase in obraz je pokrivala strjena kri. Štefan je prevzet od groze vprašujoč pogledal Nino in je s strahom opazil, da je z nekim zadovoljstvom zrla v Kazimirov obraz, kakor da bi čutila veselje nad tem, da je ležal tako negibno. Štefanu se je zdelo, da se je Nina pred njegovimi očmi spremenila v poosebljeno peklensko sovraštvo in škodoželjnost. Prevzel ga je velik strah. Ena edina misel mu je polnila notranjost: proč od tod, od tega dekleta — za vedno. »Moj Bog! Moj Bog!« je obupno ponavljal in si pulil lase. Zdelo se mu je, da zblazni. Proti stezi je taval. Kolena so se mu začela tresti. Omahnil je na skalo in pokopal obraz v dlani. Ko je čez nekaj časa dvignil glavo, je videl, da se je Nina sklanjala nad Kazimirov obraz in ga opazovala. In takrat se je zgodilo nekaj groznega: Kazimir je počasi odprl oči in tiho, toda razločno zašepetal: »To je tvoje delo!« »Ne! Ne!« je zavpiia Nina. »Nisem jaz storila! Štefan Kmicic je tv. in ne pusti, da bi kaj takega rekli o meni.« Kazimir je zaječal in zaprl oči. Preden se je Štefan mogel zganiti ali spregovoriti, je videl, da se je Nina skrčila ko kaka zver, ko se pripravlja na skok, potem je potegnila izza pasu nek svetel predmet in je naglo ustrelila tri- štirikrat. Truplo se je zganilo, potem pa je zavladal molk .., Nina je vrgla samokres na tla in odstopila. »Ti, satan!« je zavpil Štefan in ji sledil proti stezi. »Kako si mogla izvršiti tako grozno dejanje! Moj Bog, kako je to mogoče? A, le eakaj! Jaz ti ne bom prizanesel! Vse bom javil sodniji. Obesili te bodo in v pekel boš prišla, kamor spadaš!« Ninin obraz je bil hladen in trd. Divje je pogledala in zlobno rekla: »Ti si ubil Kazimira. Ubil si mojega izvoljenca., ker me je hotel vzeti za ženo. Videla sem, ko si ga ustrelil. Vsakdo mi bo verjel, ko bom to rekla, ker nikogar ni, ki bi mogel misliti, da bi nežna deklica mogla izvršiti tako grozno dejanje. Tebe bodo obsodili in obesili.« Štefan je otrpnil od presenečenja. Prvi hip se mu je zdelo, da ima strašne sanje. Pogled na Ninin divji obraz ga je prepričal, da je stvar resnična. Z grozo v srou je ugotovil, da bo Nina, ki se ni ustrašila tako krvavega dejanja, tudi zmožna uresničiti svojo grož- njo. Obupno jo je pogledal in s tresočim glasom rekel: »Ne, ne, Nina! Za božjo voljo te prosira! Saj me vendar ne raoreš po nedolžnem palmiti v nesrečo!« »Ha, ha, ha!« se je satansko zasmejala Nina. *Ne? Le poskusi govoriti in jaz prisežem na to, da si ti ubil Kazimira in si krivdo hotel name zvmiti.« Štefan je uvidel, da z Nino ne bo nič opravil. Obraz mu je zagorel od jeze. s-Zaka--' potem tudi mene takoj ne ubiješ, ko se tako rasuineš na te stvari!« je zavpil. »Stori, kar hočeš! Jaz bom resnico govoril in videli bomo, koniu bodo verovali« S temi besedami se je obrnil in naglo odšel. Nina je jokaje hitela za njim in ga klicala. Vee Vugum ji je pošel. »Štefan. ostani! Ne zapusti me! Mene je strah! Štefan, nisem tako mislila, res ne. Vrni se in mi Tomagaj! Bojim se, da ni umrl in če naju bodo mšli tu, bodo oba zaprli.« »Ne boj se! Kazimir je mrtev.« je trpko odvinil Štefan. »Temeljito si opravila svoje delo.« »Ne, ne, ni mrtev!« je zaječala Nina. »Nekaj je v n.iem, kar noče umreti. Krogle ga niso mogle ubiti. Štefan, bojim se, da bo ostal živ in naju bo oba obtožil. . .« »Ali si zbiaznela, da tako misliš! Ta človek -^e že mrtev. »Ne, ne!« se je tresla Nina. »Pojdi z menoj in poglej! Oh, groza!« Hotela je prijeti Štefana za roko, da bi ga peljala nazaj k truplu. Ta &e je odmaknil in zavpii: »Pojdi k vragu, kamor spadaš! Bog te kaznuj, satanska zloba!« Zavil je na stezo in izginil med grmovjem. Nina mu je naglo sledila. Tako sta se vrnila v mesto na isti način kakor sta prišla. Razlika je bila ta, da Ja prej Nina šla spredaj, sedaj pa je bilo obratno. Ko sta prišla do križišča cestne železnice, je ravno privozil voz, ki je šel proti Sv. Patriku. Štefan se je spomnil, da se mora vrniti v gostiino. Čut f-amoobrambe ga je silil, naj zbeži iz tega groznega ozračja,. Naglo je skočil na stopnico in voz je v naslednjem trenutku odropotal z njim. Pozneje se ni spomnil ničesar, kar se je med potjo zgodilo. Le to si je zapomiri, da se je svet vrtel z njim in da se je ko pijan vrnil v točilnico. V gostilni je bil ves dan veHk promet. Štefan je imel polne roke dela in tako ss je spomin na grozni dogodek nekara odmaknil. Nazadnje se rau je zdelo, da je imel le sanje, o katerih se bo kmalu izkazaio, da niso resnične. V točilnici se je počutil varnega. Tako je dan minul. Popoldne ob petih je hctel Štefan oditi za trenutek iz točilnice. V prostoru je nenadoma zavladal molk. Štefan je začudeno pogledal po pivcih. Prebledel je. Pri vratih je zagledal dva močna detektiva, ki sta se mu naglo bližala. Preden se je mogel premakniti, sta že stala pred njim. Prijela sta ga vsak za eno rofco in eden izmed njiju je dejal: »Štefan, pojdimo!« Molče je šel. Ko so se vrata zaprla za njim, je zaslišal, da je v gostilni spet zavladal prejaiji živžav. i 11. Kazimir je silno trpel. Ni se mogel dvigniti in klicati. Moči so mu vse bolj pešale in je s strahom mislil na to, da bo moral umreti. Rane so pekle, v glavi je čutil hude bolečine. Najhuje pa je bilo to, da ga je mučila žeja. Čez nekaj časa je zgubil zavest. Ko se mu je proti večeru zavest vrnila, ga je spet začela mučiti misel, da bo kmalu umrl. Ta misel ga je navdala z obupom in sovraštvom. Sklenil je, da se bo maščeval. Z velikim naporom je poiskal v žepu svinčnik in kos papirja in je v litvanskem jeziku napisal: »Nina Mateskas, od tvoje roke zadet bom moral umreti. Povejte Stanislavu! Pisano v petek zvečer. Jaz Kaz. Pav...« Stanislav je bil mesar in član iste prostozidarske lože ko Kazimir. Umirajoči je njemu hotel izročiti maščevanje. Upal je, da bo prej ali slej kdo prišel k smreki ter bo našel njega in vrstice. V mraku je ranjenec spet izgubil zavest. Ranjenec se je šele zjutraj spet zavedel. Zeblo ga je. Noge so bile otrple od mraza. Kakor v polsnu je slišal s ceste vpitje in ukanje pastirjev. K njemu ni prišel nihče. Svet se je začel vrteti z njim. Naposled je prišla Nina. Z njo je bil Štefan. Ko se je v soboto popoldne spet zavedel, je stal ob njem mirovni sodnik Grenhut. Grenhutov sin je zjutraj slišal strele, a je mislil, da so streljali lovci. A ko je popoldne spet hodil v bližini, se mu je zdelo, da od nekod sliši stokanie. Začel je iskati in naletel je na Kazimira. Ranjenee je s težavo izustil besedo: » Vodo!« Grenhut je odhitel k reki, da bi v klobuku prinesel vodo. Med skalami je na srečo našel staro vedro. Zajel je vodo in se naglo vrnil k nesrečnežu. Z roko je dvignil Kazimirovo glavo in nastavil vedro k njegovim ustnicam. Trpin je hlastno požiral. Ko se je napil, je položil Grenhut njegovo glavo na prejšnje mesto. Nato je tekel na cesto in začel klicati. Kmalu se je zbralo okrog njega nekaj ljudi. Grenhut je povedal, kaj se je zgodilo, nakar se je vest z bliskovito naglico začela širiti. Ljudje so od vseb strani vreli skupaj. Kmalu se je pripeljal tudi poveljnik mestne policije. Za njim je pridrvel reševalni avtomobil. Vsa množica je drla za Grenhutom. V prvi vrsti so šli poveljnik, reševalci in poročevalec krajevnega dnevnika. Pol ure nato je Kazimir ležal v bolnišnici. Bil je povit ko kaka mumija. Z močnim žganjem so ga toliko spravili k sebi, da je mogel dati kratko izpoved oblastnemu zdravniku. Nato je izgnbil zavest. (Dalje sledi).