252
Politični pregled.
Ferjančičev predlog o jezikovni rabi pri sodiščih je odklonil dotični odsek. Zanj je glasoval jedini slovenski poslanec Višnikar. Mladočehi so veliko govorili o raznih stvareh, napovedavali, da bodo ob ugodnem času sami stavili obširnejši predlog, govorili o Češkem državnem pravu in naposled glasovali z Nemci proti predlogu. Prepričali smo se, da se Slovenci na Mladočehe ne smemo preveč zanašati S samo mla-dočeškim govorjenjem nam Slovencem ni prav nič pomaganega, ako ne podpirajo dejansko naših teženj. Mi ne vemo, kaj je pri tem vodilo Mladočehe. Najbrž se niso hoteli zameriti Poljakom in vladi. Sploh je mladočeška politika poslednje mesece nekako čudna. Grof Badeni jih je popolnoma zmedei. Glavni njih vodje bi radi tirali še mnogo zmernejšo politiko, kot so jo o svojem času Mladočehi.
Madjari in protisemitje. — Madjari se grozno hudu-jejo na protisemite Te dni je neki ogerski poslanec stavil v ogerski zbornici interpelacijo, v kateri pravi mej drugim, da dr. Lueger zaradi svojega zabavljanja spada v blaznico ali pa v ječo. če tako govori, je vidno, kako že morajo biti jezni Madjari na protisemite. Seveda vse take interpelacije ne bodo Madjarom nič koristile, kajti pravice nimajo nobene mešati se v avstrijske notranje stvari. S takimi interpelacijami razburjajo še bolj dunajsko prebivalstvo in morajo posebno škodovati Madjarom pri avstroogerske pogodbe obnovljenju V Budimpešti se jako motijo, če mislijo, da se jih že vse boji. Kolikor bolj bodo Madjari zabavljali, toliko na hujši odpor naj bodo pripravljeni
Državni zbor se zopet snide dne 20 septembra. Jeseni bode baje rešil domovinski zakon, povišanje borznega davka in pa civilnopravdinemu redu uvodni zakon. To se obeta, če se pa bode res zgodilo, se pa ne ve Premembi domovinskega zakona upirajo se mnogi uplivni krogi, zlasti zastopniki mest. Dosedaj je bilo tem zastopnikom prav, ko so na starost kmečke občine skrbele za ljudi, ki so s svojim delom koristili mestom. Sedaj, ko se hoče skleniti, da bodo morala mesta, ki so se okoristila njih fizičnih in duševnih močij v mladosti, zanje skrbeti na starost, pa hočejo zvaliti oskrbovanje ubogih na vso deželo, da bi jim tako zopet kmetske občine pomagale prenašati bremena. Ker vladna predloga nima nobene take določbe, jo pa zavlečujejo, češ, da je treba počakati, da še dežele premene zakon o oskrbovanja ubogih v omenjenem smislu. Po našem mnenju bi pa prememba zakona o domovinstvu potem ne imela več tacega pomena, Če dežele prevzemo oskrbovanje ubogih,   kakor ga ima sedaj.
v
Velika Češka. — Neki berolinski list je te dni prinesel Članek, v katerem trdi, da Čehi hočejo razrušiti trodr-žavno zvezo, zvezati se s Francozi in Rusi, da potem poslovane Avstrijo in na nje mestu osnujejo veliko češko državo, ki naj bi se razprostirala od Nemškega do Jadranskega morja in obsegala tudi ogersko Slovaško. Pozobati nameravajo vso Saksonsko in velik del Prusije. Da je ta članek Nemce močno razburil, je gotovo. Namen njegov je pa jedino, vse mogoče kroge nahujskati proti obnovljenju češkega državnega prava.
Madjari prete, da se bodo zavezali s cehi in jim pripomogli do uresničenja državnega prava, ako bodo Nemci jim
delali velike sitnosti pri obnovljenju pogodbe z Ogersko. Z madjarsko pomočjo se bode dala češki samouprava in napravila tako trdna stena, mej Nemčijo in avstrijskimi Nemci. Kakor se pa kaže, se avstrijski Nemci madjarskega pretenja s češkim državnim pravom dosti ne boje.
Zakon proti sleparijam pri volitvah na Ogerskem je sklenila ogerska zbornica poslancev. Ta zakon določuje hude kazni za duhovščino, ki bi v cerkvi agitovala za kako stranko ali s cerkvenimi sredstvi uplivala na volitve. Ravno tako se prepoveduje s hudimi kaznimi ob volitvah sploh govoriti proti civilnemu zakonu To kaže, da sedanji poslanci vedo, da ljudstvo za civilni zakon ne mara, in bi se pri volitvah začela huda agitacija proti njemu, ako se njega nasprotnikom s posebnim zakonom ne zamaše usta. Madjarska vladna stranka se upa torej obdržati le še samo z nasilstvi. Pa tudi to jej ne bode dolgo pomagalo. Proti volji prebivalstva se da le nekaj Časa vladati, potem pa izpodlete vsi taki poskusi. Omenjeni zakon pa sleparij pri volitvah ne bode pomanjšal, temveč daje vladi le nova sredstva za vplivanje na volitve.
Sestanek treh vladarjev. — Čuje se, da se vrše diplomatični dogovori za sestanek avstrijskega in nemškega cesarja ter laškega kralja. Ta sestanek vladarjev naj bi se vršil jeseni v Benetkah Z ozirom na to, da se je ravno letos molče obnovila zopet trozveza, je prav verojetno, da se zavezniki snidejo
Italijani   v   Afriki.             Italijanski   vojaki   zapuščajo
Afriko, razun onih seveda, ki so v pesti Abesincev in za katere baje zahteva Menelik veliko odkupnino. Baratieri je oproščen in italijanska kolonija v Afriki se povrne v kratkem v prvotno obliko. Nasledke nesrečne ekspedicije bo pač čutila državna blagajnica in v marsikateri družini bodo še dolgo pogrešali katerega svojcev, ki je pal v daljni Afriki. Konec vsega je, da je Italija mnogo izgubila v Afriki in prav ničesar našla, kar je iskala. Gotovo pa je, da bi bila Italiji še hujša pela, ko bi ravno ob istem Času ne bila poskusila Anglija s svojo ekspedicijo v Sudanu in bi se bili Sudanci in Abesinci združili proti Italijanom. Tako so pa morali Sudanci najprej za se skrbeti. Pravijo pa, da je nemški cesar nagovoril Anglijo za ekspedicijo v Sudan. Laški kralj Humbert je prosil nemškega cesarja, naj mu pomore. Nemški cesar vedoč, da namerava Anglija ob ugodnem času ekspedicijo v Sudant je nagovoril isto, da naj to sedaj stori. Anglija je to storila, če tudi sta ugovarjali temu Francija in Busija. Pri vsem torej je Nemčija pomagala Italiji pri vojni  v  Afriki.
Francija in Italija. — Svojedobno sta si Francija in Italija odpovedali trgovinsko pogodbo. Vsa pogajanja za obnovitev iste so bila brezvspešna. Sedaj se bije mej tema dvema državama   carinski   boj,   ki   pa   kot   sosednjima   državama ne
v
more biti nobeni v korist. Cuje se pa, da se vrse skrivaj pogajanja mej Italijo in Francijo glede nove trgovinske pogodbe. Sploh je ministerskemu predsedniku laškemu Rudiniju mnogo na tem. da bi zopet pridobil naklonjenost Francije.
Francija. — Poslanska zbornica je sprejela z veliko večino predlog Melinijeve vlade, da naj se proglasi otok Madagaskar ob Afriki za francosko kolonijo. Kraljica na Madagaskarju obdrži le časten naslov, sicer je brez vpliva in popolnoma odvisna od francoske vlade Francoska vlada se hoče pri ureditvi na Madagaskarju v prvi vrsti ozirati na hovaški rod. Z ozirom na to, da drugi rodovi na Madagaskarju sovražijo hovaški rod, se je bati, da ne bi prišlo do prepirov in nemirov, če bi le Hovanci imeli ondi govoriti. Francija bo morala stvar pač pametneje urediti in mdi drugim rodovom pravic ne krajšati.
Turčija. — Kamor se obrnemo v Turčiji, povsod nered in nemir. Vstaje na Kreti Turčija ne more udušiti. Postopa pač pretrmoglavo Poslala je pač na otok celo množino vojakov, kateri pa se pridružujejo le vstašem in skupno s temi more in preganjajo kristjane, ki beže v gore. Grška se mnogo
253
trudi, da bi pomogla Krcčanom nasproti vstašem, a je preslabotna. Čuje se, da so velevlasti Avstro-Ogerska, Eusija, Francija in Aaglija zahtevale korenitih preosnov od Turčije, da naredi rnir na Kreti Pa tudi doma v Carigradu se mladoturska stranka pridno giblje in vojaštvo in redarstvo ima mnogo posla. V Makedoniji so prišli baje na sled vstaškim zaveznikom s Kreto.