166. Številka.__Ljubljana, soboto 24. julija. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NCROD. Uaaj* vsak dan, i»v*euia» ponedeljke m aneve po praznikih, w: veija po pošti p.« x-man, za avstro-ogereke dežele M celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt le» 4 golo. — Za L|ubljangjbiei pošiljanja na dom za celo iofo 13 gold., i* četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na tfoin te računa 10 krajo, za mesec, 30 kr aa cetrr leta. — Za tujo debele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah ta ta dijake velja znižana wna in sicer; Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prajeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ao plačuje od četiri- _ , »topne pout-vvute 6 *r., če so oznanilo enkrat tiska, S kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »o lavole rrankirati. — K»,kopisi m ne vračajo. — Uredništvo Jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra. ai»t, vo, na tat./., naj ue b>a*ovoujO poSr.ja.. naročnine, reklamacijo, oona; iia, t. j. *dminis.rativne reči, je v „Narodni tiskarni« v Tavčarjevi htfi 0 Rusiji. (Russland seit Aufhcbung dor Lcilieigenschaft. Von Dr. P. J. Colestin. Laibach, Druck und Kounuissions-Verlag von Ig. v. Kleinmayer & Fed. Bamberg. 1875.) I. Dr. V. Velikanska liasija, raztezajoča se črez pol Evrope in Azije, po obsegu svoje zemlje največja država, odkar je sploh človeštvo se začelo združevati v državnih formah, Rusija s svojimi 80 miljoni prebivalci, kateiib pa bi lebko redila še petkrat toliko, od 1. 1861, odkar je sedanji vladar kmete oprostil robstva, nenavadno uaglo in krepko razvijajoča se, je predmet kujigi, katero je spisal naš rojak g. dr. Franjo Celestin. Slovenskim čitateljem je zuauo, da je g. dr. Celestin 1. 1860 poleg necih drugih slovenskih profesorskih kandidatov šel v Rusijo ter tam sprejel mesto profesorja za gimnazije. Mudil se je nekoliko časa v Peterburgu in potem šel na odločeno mu mesto na gim naziji v Vladimir, kjer je skozi tri leta bi-val in potem eno leto v Harkovu. Leta 1873 se je zopet vrnil v Avstrijo. Pričakovali se "je dalo od g. dr. Celestina, da bode Čas svojega bivanja v Rusiji rabil za izpozna-vanje sorodnega nam ruskega naroda, njegovih političnih, gospodarskih in kulturnih razmer, njegovega vsemu svetu razvidnega napredka na duševnem in gmotnem polji. G. dr. Celestin tega upanja nij prevaril, kot sad svojih študij in opazovanj podaje svetu gori omenjeno 25 tiskanih pol obsezajoČo knjigo, katera risa razvoj Rusije od časa odpravljenja robstva do denes ter navaja ieforme, ki so se godile v tem času glede organizacije kmetskih občin po oproščenji kmetov, glede financ, administracije, justicije, in šolstva. Metek. Hči starega sodca. (Izvirna povest, spisal Liberius.) (Dalje.) V. Oj to je hudo, oj to je žalostno I Jaz umrjein in mojega sina ni tu, meno ponosu v črno zemljo, in on nima solzo za moj grobi M o o r. Predno nadaljujemo svojo povest, smo primorani, tu vrniti se za kacib pet let v Sašu Dazaj in opisati dogodbe, ki so razvitku povesti ne niti potrebne. V samotnem zatišji pod visokimi hribi, ki dvigujejo svoje pleše glave ponosno proti nebu, leži selo Zatiska vas, obstoječa iz malega števila ponižnih belih stanovanj starega zidanja. Deroča Bistrica se vije memo tihe va- Odkrito moram reči, da smo z nekako bojaznostju v roke vzeli Cclestiuovo kuj'go, ker poznamo g. pisatelja, da jo sicer talentiran mož, marljiv in resnicoljuben, da pa nekaka prirojena rahločutnost in poetično mišljenje bi utegnili navesti ga k pristran-s kej sodbi v čisto realnih stvareh. Dr. Celestin sam pravi v predgovora, da je šel z „iluzija m i" (!) na Rusijo, da so te iluzije se borile z dejanjsko istinitostjo in da se mu je godilo, kakor francoskemu pisatelju Ccstine, ki je 1. 1839 po Rusiji potoval in vrnivši se izrekel: „Jaz donaŠam id*eje od svojega potovanja, katere nijso bile moje, ko sem šel na pot." Tacemu i/povedan,u nasproti mora bralec nekako sumljiv postajati ter se bati, da pisatelj marsi-kako stvar zategadelj bolj črno risa aH celo obsoja, ker je drugačna, nego si je on poprej jo domišljal. Kdor pa hoče dežele in narode soditi, mora stopiti mej nje brez iluzij, da mu ne moti zdravega vida mrena predsodkov in lastnih domišljij. No zdaj, ko smo prebrali celo knjigo, lehko rečemo, da g. pisatelj, čo prav se nam njegova sodba tu pa tam pretrda zdi, vendar povsod kaže svojo slovansko bratov-sko ljubezen do ruskega naroda, katera lju bežen pa ne sme tako slepa biti, da bi videla samo dobre strani, slabe pa skrivala in zatajevala. Nam vsaj Celestinova izpo-vedanja nijso vzela nobenih iluzij, da samo utrdila so v nas, kakor v pisatelji samem, misel, da veliki, telesno in duševno od narave bogato obdarovani ruski narod bode srečno premagal ovire, ki ga kot naravni a minljivi nasledek strašnega absolutizma zdaj še zadržujejo na mnoge strani v njegovem razvitku, ter se vspel na vedno višjo stopinjo sice in urno vrti kolesa bolj na samoti stoječega mlina, ki se prišteva tndi k zatiškej srenji. Mlinar Dragan sedi ondi v malej sobi necega večera z močnatim obrazom, poveše-nim pokrivalom in s pipo v ustih, ter zre pred i-o, kaki r bi opazoval ples uiušic, ki se vrtč poleg brleče lesčerbe in padajo orno-tene pred hišnega gospodarja. A motil bi se, ko bi kdo mislil, da Dragana zanimajo take malenkosti, kajti skrbi in premišljevanja važnega, neprijetnega ima dovolj, še preveč za svojo osivelo moč-nato glavo, ki se ubija in trudi uže toliko let na samotnem posestvu. Zdajci pride sključena ostarela ženica v sobo, sede v temo na klop k peči, zakrije obraz v ne ravno nedolžni predpasnik, ter sloni, kakor brez življenja. To je Draganu hado, zelo hudo. — Žalosti, joka nij ljubil in mogel trpeti ni- omike, občnega blagostanja in — državne svobode. Vrnimo so zdaj h knjigi samej. V obširnem uvodu (53 stranij), naslika nam pisatelj rusko notranjo zgodovino od začetka tega stoletja, do smrti carja Nikolaja, kaže nam Aleksandra I., navdabnenega z najboljšo voljo, da bi Rusijo osrečil, robstvo odpravil; celo na uvedenje konstitucijonalizma je on mislil, a manjkalo mu je eneržije, in po premaganji Napoleona I. omrežila je evropska reakcija k misticizmu nagnenega ruskega carja, tsr ga postavila na čelo svete alijance. Vsled zatiranja vsacega javnega slobodnega gibanja so se kovale tajne zarote celo mej oficirji v armadi. Po smrti Aleksandra je počil v Peterburgu upor vojnih zarotnikov, a bil precej zadušen. Nesrečni 14. december 1825 1. je Rusiji vzel cvet, za najvišje ideje človečanstva navdušene mladosti, v nastopivšem carju Nikolaji pa vzbudil sum proti vsakej liberalnej ideji. VeS nego 30 let je potem ležala železna roka Nikolajeva na Rusiji in najsilnejši absolutizem je neusmiljeno dušil vsak duševni razvoj ruskega naroda. Kdor se nij uklanjal reakciji, ta je bil ugrabljen in iztiraa v najoddaljneje kraje severno-vzhodne Sibirije, od koder se jih je malo vrnilo po smrti Nikolajevej. Zvesti pomagači absolutizma, cela armada korumpiranih uradnikov in skrivnih policistov, so v vse kroge trosili demoralizacijo in brez-značajnost; celo vednostim je slepo fanatična reakcija zapirala dveri v ruska učilišča. Pritrditi moramo pisatelju, da je zatiranje vednosti in nacijonalue odgoje mladeži osode-polno bilo še za denašnji zarod. Vsled plitvega polovičarskega poduka v vednostih Sirila se je ona oholost, ono nečislanje avtoritet, ona nesposobnost za logično mišljenje, kedar, akoravno nij užil mnogo veselja v svojiji letib. — Jezen in nevoljen pa je bil vselej, kedar je videl nezadovoljne obraze domačih, kar se je pripetilo posebno v zadnjem času čestokrat pri njegovej zakonskoj polovici, kakor postavim tudi nocoj. „Kaj boleščiš in gledaš v perišče, kakor bi ga še ne bila videla nikedar,u pravi zdajci nevoljno mlinar svojej ženi pri peči in položi trši, kakor je bilo navada, svojo prazno pipo na mizo. Nihče ne odgovori, le skrivno ihtenje se čuje za vrati. „Ce si tudi oči izjokaš in glavo razbiješ, ne pomaga ti nič, kar je, pa je,* pravi zdajci še bolj razjarjeni mož in jamo meriti sobo z urnimi koraki od okna do stene in nasprotno. nMoŠki ste vsi enaki, srca nimate v prsih, temuč kamen, težek mrzel kamen. Mi katerih odnrni izrastek je kot n i h i 1 i z e m zmešal glave mladeži in še zdaj, če prav uže menj, razsaja po nezrelih mladeniških glavah. In kje je našel car Nikolaj najbolj zanesljive, najbolj brezobzirne in neusmiljene hlapce svojega tiranstva? Dal mu jih je v izobilem številu, kolikor si jih je želel, narod mislecev, kakor se v svojej ošab-nosti sam rad zove, sosednji nemški n ar o d. Tajna policija mrgolela je od Nemcev in je imela za svojega šefa Nemca Becken-dorfa, najhujši cenzorji knjig bili so Nemci, povsod so se Nemci nsiljevali na najupliv-nejša mesta in bili so na razpolaganje vsaki absolutistični maroti svojega vladarja. Sploh so Nemci na Ruskem uže od carja Petra Velikega n a j m a r 1 j i v ej š i pomagači reakcije in potem se nij čuditi, Rus črti in zaničuje teuemške „kultu r-trii gorje", ki so uže toliko zakrivili nad rnskim narodom. Masa ljudstva, kmetje, ki so bili robi, vzdihujoči pod jarmom razuzdanega plemstva, brez vsakega poduka životarujoči, ter fatalistično noseči svojo žalostno osodo, kajti: „Bog visoko, a car daleko". Sicer je uže Aleksander I. sanjal o oproŠčenji ruskih kmetov, a niti do tega nij prišel, da bi jim vsaj nekoliko olajšal težavno njihovo stanje. Tudi car Nikolaj je izprevidel, da se Rusija dokler je večina ljudstva v robstvu, ne more krepko razvijati, a njegov okamenel kon-servatizcm nij imel prostora za izvcdenje humanitarnih idej. Literatura je bila vkovana v verige naj-strogejše cenzure, nij se smela pečati z dejanskimi socijalnimi vprašanji; od 1. 1848 naprej je bilo celo prepovedano, pisati o najnovejšej zgodovini, o šegah v stari Rusiji, o starih ljudskih uporih itd. Neki strogi cenzor je našel v kuhinjskih knjigah besedo: „svobodni duh", ter jo precej izbrisal. Tacib cenzurnih sraešnostij se je več prigodilo. A napredno gibanje se vzlic fanatičnemu preganjanju nij dalo popolnem za-treti. Talentirani možje, navdušeni za svoj narod, so širili ideje napredka, ter odkrivali skeleče rane ruskega občinstva. Marsikaterega od njih je na tihem zgrabilo „111. od-deljenje" (tajna policija) in izginil je tja v daljni Sibiriji. V literaturi ste se odlikovali posebno dve stranki: „S 1 a v i j a n o fi I i" in ,,Z a p a d-mki", kateri obe ste se borili za večjo svobodo duševnega življenja in se vedno bolj pečali s praktičnimi vprašanji. Glavni re-prezentant „Zapadnikov" je bil Belinski ; najodličnejši „slavjannfilskl" pisatelji pa so: Aksakov, Pogodin, Samarin in drugi. Go-golj, Koljcov, Lermontov, Pttlkfn, Turgenjev, pak so zraven teb strank vzbujali samozavest ruskega naroda, in ga vodili k samo-izpoznanjn. Razmera mej cncijaluo vladno sisteuao in naprednimi strankami je postajala vedno neugodnejša. Vlada je izgubila pri svojih nasprotnikih na avtoriteti in da si je še z železno roko vse trdno skupaj držala, nij mogla ubraniti rastočo notranjo razjedan j«. Pesimizem so je širil, in ne di 16 izprevideti kamo bi Rusijo spravile te žalostne razmere ko bi ne prišla kakor rešitelj in novo življenje vdihnila otrpnelemu kolostt — krimska v o j s k a. Politični razgled. notranje dežele V Izubijani 23. j nI i ft. itttttftjjshi „Tagblatt" poroča, da }'•■ finančni niiointer prosil ustavoverce, naj z resolucijami in shodi podp rajo ministarstvo Auerspergovo, da bodo močnejše nasproti financijalnim terjatvam, ki jih Ogri stavijo, ter jih bodo stavili 1. 1877., ko se bode velika nagodba mej Avstrijo po pretočenih 10 letih imela zopet na novo sklepati. Dosedaj ni bilo o tej „podpori" še nič čuti. A da se tega časa boje, kaže članek v „N. Fr. Pr.,u kateri prizna, da je celo naše državopravno stališče na slabih nogah in se lehko preobrne. Na Mit iitt je zvrsena dmga volitev, namreč za Karlovcem je volil tudi Sisek. Voljen je kandidat narodne stranke, trgovec Vašo Kotur enoglasno, ker se je protikandidat bil odpovedal. Vladna stranka bode zmagala, kakor je videti sijajno. Tembolj bi bili lehko preostre napade na narodno opozicijo Makančevo opustili. Vnaa^Je tiLr£s»TC. IBvb-tu'no r*//.*/. i upor vendar raste. Najnovejši oficijozni telegram iz Dubrovnika se glasi: V Zavali na Črnej gori je bil tabor zarad upora v Hercegovini. Navzlic resnej volji črnogorske vlade, zabraniti Črnogorcempristop k upornikom, je dvomljivo, ali bode to izvesti možno, posebno ker iz Monastira turški vojaki proti ustajnikom marširaju. Ruski generalni konzul je zapustil Cetinje in prišel v Dubrovnik, tudi avstrijski konzul iz Trobinja. Belgradski dopisnik pražke „Politike" svetuje odločno Srbiji, naj gre na pomoč Hercegovcem, naj priliko porabi in vse Srbe osvobodi in zedini. Dopisnik je prepričao, da ne bodo nobena velevlast Turkom pomagala, ker vse so preverjene, da dolgo živeti ne mnre;o. ITrvatski „Obzor" se pa tej tako ozbilj-nej ntvari lahkonmno posmehuje, čeS: „Sada ja vrierae. da se pokaže solidarnost slavenskih plemena, da ljubljanski sastanak i program zadobije put. Koji se hvale, da ga nisu izdali, radit će sada, da ga izvodu. Dopisnici „Slovenskoga Naroda" i pražke „Politike" poletit će prvi u boj, zatira urednici različitih novina južnoslavenskih. Mladež će za njimi poletiti ndilj." — Kadar bodo Sali, da se g. Miškatović sam uže bori. dojdejo i dopisnici i različni urednici. — Kaj mis'ite s tacim roganjem na r,slo-vansko solidarnost" doseči? Vmncoskn narodna skupščina je pritrdila nujnosti predloga Tallonovega, ki svetuje, naj zopet prefckturski svetovalci verificirajo po|nomoSja udov generalnih svetov. S>b<>t'» bo posvet o tem. — Livica > tftaja pri svojem nrodlogu, naj sa skup-šiin:4 razpusti nž": 31. oktobra, naj se senat konstituira in iegidativno volitve v nov za-*to|> razpišejo na 28. novembra, ter obe zbornici skiičeti 11. januv-irja 1876. V nngleSfcej gorenjej zbornici je lord Stiaitbed»*n pov^di\l, da prihodnji teden stavi resolucijo, naj se izreče, da se angleška gorenja zbornica sklada z nazori angleške vlade o nezakonitosti terjatev o trgovinskoj zvezi, zar."d katere so se Avstrija, Rusija in Nemčija na turško vlado s pismom obrnile. Mož obžaluje, da nij angleška vlada bolj krepkih korakov storila, da bi bila to trgovinsko zvezo brauila. — Kaj neki? Mar Angleži menijo, da bi vsam trem velevlastim vojsko napovedali? Dopisi. Iz Ilojiiilii pri Trstu 22. julija. [Izv, dop.] Ker vam nijseni uže dolgo iz nase čitalnice i o njej poročal, smem morda denes s popisom 7. njene obletnice pred uredništvo in z njegovim „imprimatur" pred „Narodovo" Čitateljstvo stopiti. Najprej pa nekoliko uvoda. Gotovo je i ne da se žali-bog tajiti, da se nekateri stari, ne stari, hočem reči, prvotni i močni Rtebri oddalje-vajo, i se društvenih shodov i veselic ne udeleževajo. Da, še več porečem, navidezno bi se morda površnemu opazovalcu zdelo, da rojanska čitalnica peša. A baš to nij resnica. Nasprotno pa nam dokazuje število ženske pa naj trpimo, če tudi poginento, ne gane nikogar.tt „Molči mi o tem denes in vselej, to ti povem in zabičujem. Meno bi bila poslušala, pa bi bi bilo vse drugače in v redu." ..Kaj nam je treba teh skrbij in sramote? Fant naj bi bil ostal doma, nosil močnato pokrivalo, kakor jaz njegov oče, moj ranjci oče in njih ded, pa bi bilo." „Tako pa si tiščala vedno v me, in silila in moledovala, meneč, da jo vsak rojen duhoven in imeniten gospod. Zdaj pa ga imaš tvojega ljubljenca, ki nam je izvil toliko z žuli in trudom pridobljenih novcev in zabil z meščanskimi postopači. Posled pa še potegnil iz dežele, bog ve, kam, najbrže k krivovercem ali kali." Izgovorivši mlinar te besede, se vstavi ponosno pred svojo ženico, kakor bi pričakoval opravičenja od nje za vse to gorje, katero je zakrivila le slepa materniška ljubezen. To je ženici preveč. Da bi bila ona kriva vsema temu, ne more utneti. V najhujšej jezi se razkorači torej pred svojim možem in kriči: „Ti si kriv, ti, nihče drugi, ki si njegov oče, da bega fant zdajc po svetu, sam bog vedi, kje, in bode poHled še ob um in vero. Sam angelj varuh ga varuj tega najhujšega gorje. Zakaj si mu kratil vedno najpotrebnejše reči z izgovorom, da ne moreš. Ali lehko bi bil, in č»* bi šla tudi živina iz hleva, za tvojega otroka ti bi ne bilo smelo biti vsega preveč. Z «-radi tega se je moral ubijati revež v tujli hišah za življenje in tako zabredel v ne srečno ljubezen, izgubil zaradi tega krofa šolo, dobro ime, o vse, vse!" ..Kdo ga je silil, pečati se z dekletom, o katerej je vedel, da je imenitna, da n j zanj, da se zameri o tem njenemu ponos- nemu očetu, ki mu je kriv vse te nesreče," nravi nekoliko mirnejši gospodar, prepričavši se, da v jeziku najmočnejši moški ne zmaga ženske, ko bi bil tudi cesarski minister, škof, ali celo sam papež. „Ko bi vsaj vedela, kje je in kako se mu godi, posilila bi mn zadnji groš, da bi se le vrnil in bi ga videla še enkrat," ihti dalje starka in vije s koščenima rokama. „Kje neki bode, to je najmanjša skrb. Neumen nij bil nikedar. Celih sedem šol je študiral in ne slabo, torej bode živel povsod, če ga je volja." „In Dihurjev Martin, vsaj veš, tisti mal-harski berač, ki je znan pri gospodi in v vsej Ljubljani za vsacim oglom, mi je pravil, da je pobegnil z nekim imenitnim gospodom na Francosko, kjer je dobil dobro n cestno službo. Vidiš starka, bog Kranjca ne zapusti nikdar, če nema slame v glavi, kakor nad. Kdo zna, kakov imeniten gospod ndnv. delavnost dramatičnega odteka, množeči se pevski zbor, ki pod vodstvom gosp. Kosovelja čvrsto napreduje, i dokazala nam je to tudi sedma obletnica tako prepričalno, da bi trdi), ka rojanska čitalnica je neobhodna potreba, da ko bi je ne bilo, bi s* morala takoj ustvariti i bi se ostvarila, ker vsak bi jo pogrešal. — Ako se tej narodnoj potreb' doda še marljivost dramatičnega odseka, i vedno množeče i nadomestujoče se mu mlado moči, vrlina pevskega zbora, ki je nedavno za izvrstnega tenorja, pravega iriavca, obogatil, mora Re smolo onim pesimistom, ki tudi rojauski čitanci zloguka 70, da pojde za tolikimi Rvoiirai sestrami, Rinelo reči, da se varajo. Okoličanom pa bodi tu še enkrat povedano, da so jim čitalnični vrata vedno odprta, da je čitaln'ea v okolici, da je še vedno za „kroetsko Čitalnico" protokolirana i da je v prvej vrsti nj vlastJto ime, budi u ime vlf.de interesirati se za kojega kandidata, ili upustiti se u kakovo tajno ili očito prepornčivanje ili agitiranje za koju mu drago osobu. „Bude li mi stalo do izbora kojega kandidata, priobćtti ću to pravodobno Po-glavitoHti Vašoj posebn'm odpisom, i samo n tom slučaju imati će Poglavitost Vaša uložiti sav svoj npliv, da dotični kandidat prodre. „U koliko bi pako Poglavitost Vaša mo-žebiti iz vlastita uvjerenja u interesu stvari koristnim smatrala, da se za ovoga ili onoga kandidata zauzme, imati će prije, nego se upusti u najmanje kakovo djelovanje na njegovu korist, neposredno od mene Rvakako potražiti naputak, i samo uslied takova pozitivna naputka biti će Poglavitost Vaša vlastna, djelovati na korist dotičnega kandidata, a razumije se (-amo sobom, da bez takova naputka neće biti slobodno Poglavi-tosti Vašoj pod nikakovim izgovorom upustiti se u kakovo djelovanje. „Na točno i strogo obdržavanje ove upute polaŽem najveću važnost, ter bi veoma Žalio, kad bi neobdržavanje njezino i najmanjega povoda pružilo, da ie uzdrma povjerenje, koje u Poglavitost Vašu sa svim pouzdanjem nlažem. U Zagrebu dne 23. lipnja 1875. J. M ažuran i č v. r." To okrožnica. Nu, nekoliko više svobode bi narodn a vlada uže smela dati nam. Domačo stvarf. — (Slov. dramatično društvo) je imelo v četrtek občni zbor. V odbor so voljeni: za predsednika Janez Murni k, dež. odbornik, za podpredsednika: dr. Karel Bleiweis, za blagajnika: Karel Žagar. Za odbornike pak gg. D renik Franc, zavar. agent, Jurčič Josip, urednik „Slov. Naroda," Krsnik Janko, koncipijent pri fiuan- čnej prokuraturi, Nolli Josip, zasobnik, Pleteršnik Maks, gimu. profesor, drd. škofi c Franc, sodski avsknltant, dr. Stare Josip, koncip;jont pri fin. proknr., Wiestha-ler Franc, gimu. profesor in V al en ta Voj-teh, magistratni uradnik. Največ glasov jo za temi palo na stavbenega svetovalca in mestnega zastopnika g. Potočnika, ki po pravilih v odbor stopi, ako kateri odbornik odstopi. Poročilo prinesemo jutri. — (Novoimenovanom u škofu g. dr. Po ga carju) so narodni krogi hoteli v soboto napraviti haklado. A ker se je kaje, to slišavši, škof sam odločno izrazil, da bi mu take javne demonstracije no bile ljube, jih je tudi policija prepovedala. — M»stni magistrat se je škofu v četrtek predstavil. Škof jo rekfl — kakor „Taghl.a poroča, da bode v dveh rečeh z mestom rad delal: za šolo in za ubožne zadeve. Glede šol je dejal, da ima tudi po novih šolskih postavah cerkev važno nalogo pri šoli in on hode skrbel, da bodo cerkveni organi sodelovali. — (Iz Ptuja) so nam poroča 21. t. m.: Včeraj je tnkaj zmosta v Dravo, ki je sedaj posebno deroča, skočila mlada lepa deh'ca. Ljudstva ie bilo mnogo blizu, pijonirji so nže skoraj pri njej bili, da bi jo rešili iz valov, a v ist»m trenotku jo zgrabi nek vrtinec in potegne pod vodo. Govori se, da je usmrtila se, ker so doma slabo ravnali z njo. — (Iz Divače) se nam piše: Meju tukajšnjimi tujimi delavci pri isterskej železnici obolel je neki Taljan na smrt. Kot pobožen katoličan zaprosi, da bi ga gosp. duhovnik prišel previdet se zakramenti za umirajoče. Cerkovnik in celo druge osobe sporočile so bolnikovo željo in prošnjo našemu duhovniku, znanemu skopuhu Andreju M. Naš duhovnik pa ne zmeno se za tako prošnjo zavrne prosilcem, da on nij dolžan tujcem zastonj službovati, ČeŠ, da tudi zdravnik in druge osobe za svoje poslovanje odplačilo prejmo; — in Taljan še vedno leži pri Maganjevih nepreviden na smrtne) postelji. Bogme ! to je zares lep ekseniplar katoliškega duhovnika, prekrasen izgled krščansko ljubezni. — Nadejamo se, da bode novoimenovani narodno-krščanski vladika tržaški dr. Jnrii Dobrila znal tacim ljudem kakor zasluže, na prste stopati. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni ReTalesciere h Barry 28 let uže je nij liolezni, ki hi jo ne bila nzdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odniSčonih i otrobih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečiue v ledvicah, jetiko, ka-šulj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, shilmsti, zlato Lilo, vodenico, mrzlico, viioglavje, silenje krvi v glavo, Šumenju v ušesih, slabosti in blevanju pri nosečih, otožnost, diahet, trganje, shujSanjo, Medičino in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurze'ja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih iflob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spri&evalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerj a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagrad' vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in ifriži, daljo pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prisadljivem a holehnem draženji v icalni covi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in pra- nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L. S.) Rud. "vVurzer, zdravilni >vetovalec in člet> mnogi) učenih družtev. WincheBter, Angleško, 3. de diuu pri lekarju dr. A. Ealterju, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trge vedi. tudi razpošilja dnoajika hila na vae kraje po postnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajika borza 23. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 70 gld. 85 Enotni drž. dolg v srebru 1860 dri. posojilo . . . Akcijo narodne banke Kreditne akcijo . . London ...... Napol........ C. k. cekini ..... Srnbro . . . .* . , . 74 30 . 112 40 936 — 2 5 — 70 8 * 90'/, 5 m 84»/, . >01 m 65 Naj boljša knjiga o mol i-i čim j mori in vagi Je: iIV###/» o desetnik razlomcih in njih upotrebljevanji pri računih z metrično mero in vago in 90 natančnih primerjalnic dosedaj v Avstriji v rabi bivših mer in vag in metrične mere in vage. Prodajajo jo: J. Giontini, 0. Herr, Kleinmavr & Bamfcerg in '„Narodna tiskarna" v Ljubljani; E. Liegel v C e I o v c i; J. Pajk v Mariboru; Th. Erexel v C o 1 j i; E. Fillak v Gorici; F. H. Schimpf v Trstu; Alorecht & Fiedler v Zagrebu. Dobiva se tudi pri pisaniji J. Znidaršiči na Prema via 81 Peter. — Cona: oo kr. (254—1) Priporočilo. Uljudno podpisani priporoča čestitim odjemni-kom in trgovcem svoje bogato skladišče prekajenega mesa in sii't i »ulio meso. < \ i».(o in piti'knj4 no slanino, klobas«' in vso v divjaviuo spadajoče mesnino po najnižjih cenah. S odličnim spoštovanjem Valentin Hdrmann, prekajavec in prodajalec divjačine«, (260—2) glavni irg. Od nedeljo MM. juliju do nedelje /. at-f/usta jo kegljanje za dobitke v pivovarnem vrtu na „Vincarjih" Škofjt J Loki. Dobitki so: 1 dobitek 3 cekini, 2. dobitek 2 cekina, 8, dobitek 1 cekin. Daljo v srebru 3, 9 in 1 tolar in končno šaljiv dobitek, serija velja 15 kr. Ker je čisti_ dobiček namenjen novej pošm•» »«*/ rtvaši v SkofJeJ #.«>/./. vabi podpisani k prav mnogobrojnej udeležbi. (246-4) Avgust Deisinger. Prava čebulja za brado, katere učinok se garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobe v kratkem času co;6 IG letni mladeniči polno in veliko brado, kar potrjuje na tisoče spričevalov. Vašo blagorodje! Veseli me, da morem Vam poročati o meni poslancj čebulji za brado, ki je ros dobro sredstvo. Malo časa je, kar jo rabim ali zadostovala je, da sum dobil veliko brado. Za znance mojo potrebujem še daljo dva paketa, katera mi blagovolite poslati po pošti. S odličnim spoštovanjem K. Lindhardt. Line, 25. junija 1872. Vaše blagoroilje! Blagovolite mi poslati po poštnem povzetji 1 paket čebulje za brado. Isto so mi prijatelji priporočali, da je izvrstno sredstvo za uradno rast. Prosim Vas torej, da mi jo kmalu pošljete. O pava, 5. decoinbra 1871. Ant. T o man, gozdarski adjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom 2 gld. io kr. Po pošti 10 kr. več. Skladišče ima na ltunaji: g. Filip Neustein, lekar 1. Plaukengasse. V ttradcu: g. II. Klel-liautter, Sporgasse 3. (242—2) 22. j u 1 i j a: Htwroan» : Leitenberg iz Gorico. Pri ••Kinu Paehmaver iz Dunaja. — Garigo iz Trsta. — Mensolt iz Norimberga. IVfazuaiiilo. i Izlili o ? ročne mlatilnice f X pivo vrste, letos so zboljšane, se dobivajo po ♦ nizki ceni in pod jako ugodnimi pogoji pri ♦ P. Skale-tu X (248—2. v L j v; bij a ni na Poljanah. ♦ ♦♦♦«♦4 ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦<>♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦< Piccolijeva lekarna „k angelju". -*oj»{o-- Farmacijske specijalitete <»uR»ricl l»i«-c-oliji», lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anatermova ustna voda in zobni 1»m*«'b. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, prav. o sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in mujauju zob, zoper ililicntis ali vnetieo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno uieso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu hude gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje i pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se l čisto kemičnih tvaiin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organu in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. GlVCerin-Creme, j0 posebno izborno sredstvo zoper razpokano ustnice in kožo na rokah. 1 tiacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da bu ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi uiiiivaiiiiiui vodami, lepotičjem in lepotičnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 Bteklu-nica 1 gold. RajŽevi pulver. Izključljivo iz vegeta-bilienih tvurin, poBebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lu pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih Bredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ićk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da ju najmočneje in zanesljivejše sredstvo du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročil«* su izvršujejo vračajočoj se pošto proti fiosiii« um povzetju. (132—66) I radno imziitiiiilo. 24. Julija 1875. Javne dražbe t Matija Kušterjovo iz Olševka, 3820 gld., 27. julija (II. Kranj). — Tono Meršnikovo iz Smerja, 2100 gld., — Boštjan Nemcovo iz Bitnja, 1375 gld., 27. julija (III. Bistrica). — Ive Malošičeve iz Radovico, 1890 gld., 27. julija (II. Metlika). — Andrej Piskarjevo iz Motnika, 300 gld., 26. jutija (II. Kamnik). — Peter Stražišarjevo iz Čadeža, 4065 gld., 28. julija (IU. Vrhnika). — Jan. Romovo iz Blatnika, 50 gld., '26. julija (II. Črnomelj). — Jožo Zavrtovo iz Zgornje Senico, 4817 gld., 28. julija (III. Ljubljana). — Tono PupiBovo iz Senožeč, 250 gld., 28. julija (III. Senožeče). — Marije Ostermanove iz Leskovo vasi, 130 gld., 88. jul. (111. Črnomelj). — Kat. Piškurjeve, 514 gld., 28. julija (III. Črnomelj),_ tvmril v ■Jiiltijiaiii od 19. do 22. julija: Mar, Skufica, zasebnica, 60 I., za rakom. — Reza Tomšičeva, čuvajska soproga, 43 L ua sušici. — Bel. Pust, soproga tesarskega pomočnika, -26 1., na jetiki. — Anton Birtič, kajžarski sin, 7 1., na pretrganji. — Uormina Ribičeva, hči c. kr. aodnijskega svčtnika, K L, na vnetji možganske mrenice. — Anton Rajžar, kancelist, 40 1., na oslabenji jeter. — Jak. Sot, učitelj, 54 1., na oslabonji. — Jovana Toinceva, soproga c. kr. okrajnega tajnika, 54 I, na jetiki. — Karolina Pogačnikova, dete mašinskega kurjavca, 2 J., za grižo. *±±±±±±±±±±±±±±±±±ick±±±X M f H-» >f >f >f » Iadajatelj 10 ar odu i k Josip Jarčič. LfcMiu.u* in tint n)Narocln« tiskarne".