Ljubljanski družinski list. Izhaja vsako sredo in soboto. Ured¬ ništvo in uprava: Konoresni trg JI. NaroCnina Din 6-— Četrtletno. Posa¬ mezna številka SO para. Inserati se raCunajo po cenilcu. Poštnina pia- Cana v gotovini. Telefon 070 Telefon 070 Leto II. Ljubljana, 18. februarja 1925. Štev. BO. Gledališče. .) i' a m a : »Kino Ideal«: »Odpeljano dekle« (Pat in Patachon). Začetek ob 20. uri. Sreda, 18. februarja: »Cyrano de Bergerac«. — Red A. Četrtek, 19. februarja: »Pepeluh«. — Red C. Petek, 20. februarja: »Vdova Bošlinka«, pre- mijera — Izven. Oper a: Začetek ob pol 20. Sreda, 18. februarja: »Smrtna tarantela« in karakteristični plesi. — Red E. Četrtek, 19. januarja: »Don Juan«. — Red F. Petek, 20. februarja: Zaprto. Kinoprogrami. 18. februarja: »Elitni kino Matica«: »Skrivnostna črna maska«, II. del. »Kino Ljubljanski dvor«: »Izgubljeni če¬ veljček«. »Kino Ideal«: »Ljubica in prijateljica«. 19. februarja: »Elitni kino Matica«: »Skrivnostna črna maska«, II. del. »Kino Ljubljanski dvor«: »Izgubljeni če¬ veljček«. »Kino Ideal«: »Odpeljano dekle« (Pat in Patachon). 20. februarja: »Elitni kino Matica«: »Skrivnostna črna maska«, II. del. »Kino Ljubljanski dvor«: »Izgubljeni če¬ veljček«. Čudovita dogodivščina. Malokdaj se dogodi, da izgubim oblast nad samim seboj, pa sem kljub temu ostrmel, ko mi je nekega vročega poletnega dne na iz- prehodu naenkrat nek gospod zastavil pot ter me z ne ravno prijaznim naglasom spra¬ vil ob pamet: »Zakaj nadlegujete mojo ženo? Kaj?« Sicer nisem eden izmed onih, ki smatrajo zalezovanje ženskih čednosti za zločin ali greh, vendar pri teh besedah sem se čutil popolnoma neprizadetega; kajti svest sem si bil, da že ves teden nisem nikomur podal kakega vzroka za tako sumničenje. Ne vem prav, kaj je bil takrat vzrok moje vzdržnosti, vendar bilo je tako. Vsled tega sem nekaj časa motril tujega gospoda z ostrim pogle¬ dom in mu jezno zabrusil v obraz: »Ste ponoreli, ali kaj?« To ga je še bolj razkačilo. Začel je vpiti: »Mojo ženo pustite v miru, ali pa bodete obžalovali.. !« V tem pristopi k gospodu, ki je skakal pred menoj kot obseden, dama, ne več mla¬ da, in reče s pomirjevalnim glasom: »Pojdi vendar, pusti tega Don Juana ... Ako se bo še kdaj predrzni], ga ovadim pr¬ vemu stražniku.« Pogledal sem jo — in ugotovil, da sem to damo videl sedaj prvič v svojem življenju. »Jaz da sem vas nadlegoval,« sem vprašal. »Da, vi! Iščite si sreče pri mladih dekletih, poročene dame pa pustite pri miru ...« Ker sem imel popolnoma čisto vest, me je to razljutilo, pa sem napravil kraval, ki je Redute. Sokol na Viču priredi v soboto dne 21. t. m. v Sokolskem domu na Viču veliko ma- škerado. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop¬ nina 10 Din. Odbor vabi k obilni ude¬ ležbi. Pustna nedelja, dne 22. t. m., bode izredna prireditev v veliki dvorani hotela Union in vseh stranskih prostorih. Vrši se »slavčeva« maškarada pod naslovom »Veliki pustni korzo«. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški priredi na pustni torek pri Valjavcu (Reininghaus) veliko maškerado s ple¬ som. Začetek ob 20. uri. — Vstopnina 10 Din. Dostojne maske dobrodošle. — Zanimiv spored. — Prijatelji društva, posetite to prireditev v obilnem številu, ker je to zadnja maškerada pred gradnjo Sokolskega doma. Nočno fotografiranje. Nočno fotografiranje mask bo izvrševal po najnovejšem sistemu v dneh, ko se bodo vršile maskerade, Sokolova, Slavčeva maškerada, skozi celo noč, v drugih no¬ čeh pa le proti naročilu Električni fo- toatelje »Vesna«, — Josip Pogačnik, Ljubljana, Gledališka ulica št. 8/11. — Dnevno fotografiranje pa se vrši vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14 do 18. ure. — Člani gledališča imajo 30% popusta. končal na ta način, da smo se vsi trije po¬ dali na policijo. Službo je imel baš komisar Guckler. Pričeli smo vsi trije hkratu pripovedovati in vpiti. Oba poročena z ogorčenjem in uža¬ ljena, jaz pa osupel in vedno bolj začuden. Komišar, ki je očividno videl mojo osuplost in začudenost, se je zamislil... Hipoma pa se vzdrami iz premišljevanja in se obrne k dami: »Razložite mi, gospa, kako je pravzaprav izgledalo to nadlegovanje.« »Toda v prisotnosti mojega moža vendar ne morem pripovedovati takih stvari!« »Gospod,« reče komisar, »pojdite za tre¬ nutek v onole sobo tam poleg, no, le idite!« Odšel je, sicer nerad — nakar se obrne komisar zopet k gospej: »Sedaj pripovedujte!« Gospa je opazovala nekaj časa vrata, za katerimi je izginil njen soprog, nato pa pri¬ čne z jokajočim glasom: »Gospod komisar, ta gospod me sploh ni nadlegoval... rekla sem to kar tako moje¬ mu možu, da bi ga napravila ljubosumnega ... kajti hočem, da vidi, da so mi gospodje še vedno naklonjeni...« Jeza je vzkipela v meni, taka nesramnost! »In ste morali baš mene osramotiti na ulici, kot največjega Don Juana?« Proseče mi je pogledala gospa v oči in ,s komaj slišnim glasom je rekla: »Ker je gospod velik in močan, sem mi¬ slila, da se vas bo moj mož zbal...« »Lepo se me je zbal! Skakal je vame, kot mlad psiček. Sedaj bo končno izvedel, kak¬ šna komedijantka da ste.« Lee Parry ljubka in lepa filmska igralka, ki nam je poznana že iz filma »Najlepša žena sveta«, predvajanem nedavno v kinu »Ljubljanski dvor«. Komisar je pridno gladil svoje brčice, da bi zadržal smeh, nato pa reče s počasnim tonom: »Tega gospoda morate prositi odpuščanja.« »Da, da, prosim, da mi oprostite, gospod,« reče brž in mi poda roko s tako udanostjo, da sem bil mahoma popolnoma brez orožja. »Lahko odidete, gospod redakter,« mi re¬ če komisar. Tega si nisem pustil dvakrat reči in vesel sem bil, ko sem bil na ulici, četudi je bilo pasje vroče. Kakšna smola! Da je ravno na meni hotela poizkušati svoje čare... S. S. Brez . . . Nikakor ni hotela biti gotova. Že cele pol ure sem sedel v fraku in trdo likana prša so se vzbočila do neverjetnosti. Avtotaksa je spodaj kazala že 200 mark. Danes je nisem mogel dočakati. Končno je vstopila. Skozi široka vrata je¬ dilnice je prišla, počasi in svečano, vsak ko¬ rak je bil vprašanje: »— No — kako iz- gledam?« Sicer je avtotaksa kazala že 210 mark, pa sem vseeno rekel: »Prosim, obrni se, da vi¬ dim, kako izgledaš zadaj.« Počasi se je obrnila. Rekel sem, kot dru¬ gače tudi pričakovati ni bilo — dražestno. Mogoče, da je beseda padla malo prekasno, kajti postala je nesigurna in je rekla: »Ali zopet kaj ni v redu?« »Ampak ne, vse je sijajno!« — Ni me poslušala, postala je nervozna in e Stran 2. PROGRAM. Štev. 30. oblak jeze se je usul:-»Za božjo voljo, naj- brže mi ne maraš povedati.. .<: »Kaj pa?« »Prisezi, da govoriš resnico. Prisezi, da se ne vidi srajca!« Stopil sem tesno k njej, -jo ogledoval spre¬ daj, zadaj, spodaj, zgoraj, vse ogle in okrog¬ line, izrezke itd . .. Zagotavljal sem s pre¬ pričevalnim glasom: »Nobenega sledu o srajci.«. Oddahnila si je. Odšla sva. Avtotaksa je kazala 276 mark. Na soareji sva ostala do jutra. Videl sem ozka pleča, široka pleča, z globokimi oziroma visokimi izrezki do ne¬ verjetnosti, štirioglata pleča do bokov, videl sem dame, katerim je obleka zdrsnila preKO ramena (pravzaprav fatalna situacija), vi¬ del sem jih, ki so imele tako ohlapne obleke, da so se kazale diametralne perspektive ... Toda videl nisem nobene dame, ki bi imela pod novo plesno toaleto sledi o srajci. Daleč naokoli — v vsej dvorani — nobenega sledu o srajci. Ko sva izmučena sedla v voz, sem si med vožnjo domov dovolil: »Noč je bila tako lepa. Ti si jako uga¬ jala. Ali mi sedaj lahko poveš, čemu si se sinoči pravzaprav tako dolgo pripravljala? Saj tako mnogo itak nimaš na sebi?« Videl sem prikrit smehljaj na njenih ust¬ nih: »Ti — tepec — saj veš, da imam srajco na sebi.« Moral sem strašno neumno izgledati, kajti prasnila je v glasen smeh. »Da, dragi prijatelj,« reče skoraj resno, »jaz nisem kot druge današnje dame. Jaz ne morem brez srajce na soarejo. Mogoče je temu kriva moja vzgoja. Toda če tudi imam srajco, tega ne sme nihče opaziti... Vidiš — tepček — to je bil oni zadržek. Ako sem hotela izgledati vsaj približno do¬ stojno, sem morala srajco tako spretno za¬ kriti, da ni tega mogel nihče zapaziti.« E. G. Spalnica. Gospa Blažke trka na vrata spalnice ter kliče: »Gospod Živan! Gospod Živan! Vsta¬ nite! — Kmalu bo sedem!« »Ne, danes pa ne vstanem; spal bom poz¬ no v nc č! »Gospod Živan, kaj nocojšnjo noč nimate službe?« »Ne, danes počivamo. Rad bi vedel, kako človeku de, če leži celo noč v topli postelji, mesto da zmrzuje na kozlu ter pazi na kljuse!« »Toda, gospod Živan, vi morate vstati!« »Moram? To pa že ne, gospa Blažke! Da¬ nes bom spal do jutra!« »Ali, gospod Živan, to ne greeee...!« »Za tristo križev, zakaj pa neeee!!« »Zato, ker ste pred tremi tedni najeli sobo z navedbo, da ste nočni izvošček!« »To tudi sem!« »Potem pa vstanite!« »Ne bo nič! Moja Luca je ohromela na eno nogo. Danes imam praznik!« »To ne drži, gospod Živan, vi morate!« »Sedaj imam pa že dovelj! Kaj se to pravi: moram! ?« Ideal Erika Vsak kupec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Otročje perilo v vozičku in posteljici je snežno belo, če ga perete s pralnim praškom Ali gospod Živan, sobo sem — še enkrat oddala!« »Kaj ste? — Še enkrat oddali?« V skoku je bil iz postelje. Gospa Blažke Miro zapre vrata in čaka v kuhinji v strahu, kaj se bo sedaj zgodilo. Kmalu pride Živan, oblečen samo v hlače, z razmršeno glavo, zaspan in divji. »Na dan z besedo! Kaj počenjate z mojo sobo?« »Glejte — vas ni bilo nobeno noč domov, pa sem oddala sobico za čas od osme zvečer do šeste ure zjutraj.« »Kaaaj? V moji postelji da leži kdo drugi? Taka nemarnost se mi pa še ni nikoli pri¬ petila!« »Oh, gospod Živan — ne spravljajte uboge vdove v nesrečo! Meso je tako drago, pa sem si hotela to borno življenje malo iz¬ boljšati. Toda če na vsak način hočete, po¬ tem bom odpovedala raje njej!« »Komu? — Njej? Koga mislite s tem?« »Njo, mlado šiviljo. Prijetna poštena de¬ klica je in kako čista, nikoli nobenega ma- oeža.« »To je pa vaša sreča, gospa Blažke!« se reži prav na široko Živan in tolče od zado¬ voljstva po kolenih. »Kaj takega! Mlado dekle! Jaz sem pa mislil, da ste mi dali v postelj kakega zamazanega in smrdljivega pijanca. Sedaj grem ter se vrnem ob desetih. Ako najdem v postelji dedca, potem ga na- lomastim, da bo tri dni ležal; če bo pa dekle, mi bo pa nasprotno prav po godu, seveda, če ni kaka stara ujedava devica.« »Nasprotno, čedkana je, da je treba take iskati, — in pridna. Vsak dan prinese še s seboj nekaj dela. Ne boste razočarani.« »Vam bi tudi ne svetoval, da me nalažete, toda kaj pa pravi gospodična k meni?« »Kaj vendar mislite, gospod Živan, ona vendar ničesar ne ve!« »Ne ve?! — Toda ogledal si jo bom vse¬ eno. Biti hočem na jasnem, ali je coprnica, ali je pa tak angelček, kakor mi ga vi opi¬ sujete ...« »Čista resnica, gospod Živan! Samo to vas prosim ne povejte ji ničesar. Uboga vdova sem in težko pogrešam vsako paro.« Pobral je svoje stvari iz sobe, toda ni od¬ šel, temveč čakal nestrpno v kuhinji. Izred¬ no smešno in obenem prijetno se mu je zdelo ob mislih na mlado deklico, s katero deli postelj. Na gospodinjo se že davno ni več jezil. Njegova radovednost je morala prestati dolgo skušnjo. Vsi znanci gospodinje so se oglasili preje, preden je prišla ona. Kar elektriziralo ga je. Hitro je smuknil na ko¬ ridor ter brkljal naokrog, samo da bi več videl, toda sreča mu ni bila posebno mila. Ujel je samo toliko, da je srčkana mala blondinka, ki mora biti pri svetlobi najbrže prava iepotica. Bil je zadovoljen in že vna¬ prej zaljubljen. D j sedaj je spal na kozlu trdno kot med¬ ved, danes pa, ko mu je gospodinja postlala mehko v kuhinji, se je premetaval celo noč, kot da bi ležal na šivankah. Prvotno si je domišljal, da je vzrok dnevno spanje, toda polagoma je začelo prodirati spoznanje, da so vse misli osredotočene samo na dekle, ki spi v njegovi postelji. Cel dan je imel še prost, toda ni se ganil iz hiše, temveč neprestano spraševal, kdaj ona pride, kaj bo delala itd., da je postal že potrpežljivi gospej Blažke nadležen. Zvečer pred odhodom je šel še v sobo, po¬ božal odejo ter rekel: »Dobro spančkaj, mala!« Noč ;e bila neznosna, snežilo in deževalo je, toda njemu je bilo prijetno in toplo. Celo •toč se je veselil na postelj, katera bo ostala še topla. Kake prijetno je bila postelja vležana, ka¬ kor nalašč zanj. Nevzdržna veselost se ga je polotila, kadar je pomislil na to, kako bi ona pogledala, če bi zvedela, da mu pogreva posteljo. Dnevi so lepo potekali, bil je izredno do¬ bro volje, toda nekega dne je slabo spal. Naslednji dan, ko ni bilo nič boljše, potoži gospodinji, da mu nekaj manjka. »Že vem, kaj!« pravi gospodinja. »Nje ni tukaj U »Kaj. ali se je izselila?« »Ne, ne, odšla je samo za nekaj dni k svoji sestri na svatbo.« »Hvala Bogu!« Toliko stokanja, kakor prihodnje dni, ni bilo v hiši še nikoli. S prav nobeno stvarjo se mu ni moglo ustreči toliko časa, da je zopet dobro spal. Ona, je bila zopet tu, toda nastala je nova težkoča. KuDila si je lasten šivalni stroj in zahtevala od gospodinje so¬ bo za ves dan. Ni mu preostalo drugega, kot preseliti se v kuhinjo. Ostala mu je samo ena ugodnost, in sicer ta, da se ji je lahko približal. Beseda je dala besedo in kmalu sta bila prijatelja, ženin in nevesta itd., dokler ni ona zvedela, kako je bilo s posteljo. Malo je manjkalo, pa bi se vse razdrlo. Toda lju¬ bezen premosti vse težave in stari red se je kmalu vpeljal, toda ne preje, dokler ni gospa Blažke prodala mladima zakoncema ono posteljo, ki je bila začetek njihovih težav in sreče. A Pozor, pekarji! ^ I DlflSLflD in SLADNO MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M.Zalokerd.z o. z., Ljubljana-Vič Štev. 30. PROGRAM. Stran 3. nmm nmn at=JC3«=3C3CJC3C3C3C3CaC3C3ag D ! Teden smeha ! D g Pričenši četrtek in petek g komediji u n »Odpeljano dekle*' § D ' — D D C1 , , x D g blede temu programu samo g Q izbrane smehapolne kome- [j Q dije z D S Maks L IN D ER, Harrold S g LLOYD, CHAPLIN in g BABY PEGGY Q D Predstave se vrše: D U ob delavnikih ob 4., V 26 ., 7. in D D V 2 9. uri; Q g ob nedeljah in praznikih ob g 1 / 2 ll. uri dopoldne, ob 3., %5., g 6 ., i/ 2 8 . in 9. uri zvečer Q D D OC3aCiaC3CaC3E3CJEaaC3CaO nmu mnn Filmske zanimivosti. Kino-poročevalei. Časopisi imajo stalna poročila o kinu — že davno. Seveda v Ame¬ riki. Pod pritiskom tudi pri nas nekateri — toda ne po amerikansko. Ameriški časo¬ pis posveča vedno več pažnje filmu. Kajti — najzanimivejši dogodki dneva se dosti¬ krat vidijo preje v kinu kot pa izidejo v ča¬ sopisu. Sodobno n. pr. vojna na Kitajskem. Nek ameriški operater je potom znanja z vi¬ sokim kitajskim diplomatom imel priliko, da je prisostvoval dogodkom meščanske vojne, ki se bije v Kini. Posrečilo se mu je z živ- ljensko nevarnostjo posneti strašne boje v Šangaju v podrobnostih. Film je dolg več tisoč metrov ter predstavlja zgodovinski oo- kument kitajske revolucionarne borbe. Do¬ godke, katere je posnel operater za film, so si uredniki velikih listov ogledali v kine¬ matografu ter nato poročali. Zahtevajte povsod le prvovrstne in preiz¬ kušene čajne mešanice znamke „BUDDHA“l iiiiiiimimiiiiii!!i iiimiiiiimiMiiiimiiimimiimimimi Od srede 18 . t. m. dalje. Za staro in mlado! Illlllllllllli!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll Po pripovedki v petih dejanjih. V glavnih vlogah znani igralci: Olga Čehova, Mady Christians, Paul Hartmanu, Helga Thomas. Razkošna režija! Krasne slike! Mladini vstop dovoljen samo k pred¬ stavam, ki končajo pred 8 . uro zvečer. Predstave: ob delavnikih ob 4., V 26 ., V, 8 . in 9. uri, ob nedeljah ob l / 2 m 3., Vo5„ 6 ., V 2 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12 . in od 2 . ure naprej. Pri večernih predstavah sodeluje najboljši orkester v Ljubljani (Ryneš). OOCODPODCOODDDO D D Q D D D D G D D D D D D D D D D 0 D D D D D D D D D Q G D D priznano najlepša filmska zvezda, v drugem delu filma Ml llllllllllllllllillllllllllilllllllllllllllliillllllllllllMIIIIIIIIIIII ki je dosegel v Ljubljani kolosalen uspeh. Ta del ne zaostaja za prvim in so dogodki, kakor beg kaznjencev, re¬ šitev Zalamorta, osveta Zalamorta in drugi krasno prikazani. Fern Andra in Emilio Ghione kot Zalamort nam ostanejo še dolgo v spo¬ minu. Ta film je umotvor svoje vrste, ki ga Ljubljana še ni videla. Kolosalna režija. Izvrstni igralci. Izvanredni tipi. Predstave ob 34 4., 5., 7., 349. Ob nedeljah in praznikih ob 3., 345., 6., 348., 9. Popoldanske predstave ob delavnikih pri znižanih cenah. Neskrajšani umetniški orkester svira pri vseh predstavah. 17., IS., 19. iebruarja VSI G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G ELITNI KINO MATICA G (Telefon 124) L G _ Prednaznanilo: D Mister Radio, C Čudež akrobatske umetnosti. Q Opozarjamo na že razstavljene slike! Q Za razvedrilo pride za pustni torek Q BIS 0T-0V ŠALJIVI VEČER. [J QC3ClC3C3C3C3C3CJCaClC3C3C3a nmm^^^mnn Nove metode reklame. Nekaj njujorških veletrgovin je angažiralo priznane filmske igralke, da v svojem prostem času nasto¬ pajo kot sprejemne dame. Seveda z enorm¬ nimi plačami. Ideja se je obnesla ime¬ nitno. Občinstvo je drlo v veletokih v trgo¬ vino in zaposlilo njih vse številno osobje; zlasti še filmske dive, katere videti ali celo govoriti z njimi jim je velik dogodek. Se¬ veda je pojm »umetnost« za te dive precej kočljiv in precej amerikanski. Strah pred boljševizmom je v Ameriki očividno zelo velik. Vsak film z najmanj¬ šimi tendenčnimi scenami roma v ogenj. Nedavno so dovršili film, ki kaže komuni¬ zem v nasprotju s kapitalizmom. Namenjen je bil film za Rusijo. Toda iz strahu, da bi ga vseeno ne videl kdo izmed pravovernih Amerikancev, so morali film na mestu uni¬ čiti, potem ko so si ga ogledali vsi državni pravilniki države Kansas, kjer je bil film izgotovljen. Stran 4. PROGRAM. Štev. 30. O lepi Margeriti Schon. Že dve leti je od tega. Do tedaj nisem še igrala, oziroma moja strast je bila oderska umetnost. Tedaj sem slišala od kolegov, da se namerava posneti filmski umotvor iz junaške pesmi Nibelungov. Kar se ni po¬ srečilo meni, to je dosegel film »Trudna smrt« in »Dr. Mabuse«. Videla sem te filme, misli so se menjale bliskovito in prišla sem do prepričanja, da me je pograbila nova strast. K filmu! Moram sodelovati! je bil moj sklep. Seznaniti se moram s soprogo glavnega režiserja. Zmagala sem. Spoznala sem se ž njo ter jo vprašala, če bo še kakšna vloga zame. Katerakoli. »Ne!« je bil odgovor. To me je zmedlo. Toda naprej. Tedni so prešli. Na¬ enkrat pa me kliče gospa režiserjeva k te¬ lefonu ter me prosi, da jo obiščem na sta¬ novanju. Obudilo se je novo upanje, našla se je zame vloga? Ko sem stopila pred režiserja, in me je ta vprašal: »Hočete igrati Krimhildo?« — mi je udarjalo srce — zares strašno — bil je najsrečnejši trenutek mojega življenja. Prešlo je nekaj dni v pričakovanju... Igrajte to, igrajte ono — poskusni posnetki. Odslej sem bila z ognjem in navdušenjem pri stvari. Polni dve leti. Cele dneve smo snemali zunaj v snežnem polju, nato cele dneve v ateljejih v soparnem poletju. Ni b.io baš lahko. Toda s trdnim prepričanjem in spoznanjem, da je to največje filmsko delo vsega sveta, sem premagala vse težave in napore, dokler nismo prišli k zadnji sceni. Film je bil gotov. Tako nemška igralka — Krimliilda o svoji umetnosti in o Nibelungih. us. D" OETKER-jev VANILIN SLADKOR Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR Stara tovarna nogavic in pletenin Lastnik : Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 I Franzi 8 sinovi . 1111111111111111111II111111111 > Poštni predal 44 Telefon št. 425 Ustanovljena leta 1888 I — Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg It 6 ker Ime 1« nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! Stalne rtoge 1 odpovednim rokom obrestuje po dogoToru. Sprejeme v tnkeseo lekture In cestje terjoteT. Posojilo daje le proti polni vamosll proti rknjlibi In proti poroilra Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek, na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. Veseli kotiček. Učenec talmuda pride k podeželskemu ra¬ binu in prosi za kosilo. Iz sočutja so ga takoj povabili. Po kosilu vpraša ponižno, ali ne bi mogel ostati tudi pri večerji. Tudi to je do¬ bil. Po večerji pa stoka, da nima strehe in smel je tudi prenočiti. Drugo jutro so se začele prošnje znova in se ponavljale toliko časa, da se je dični prijatelj že kar udomačil in zredil. Rabin in njegova žena sta bila v veliki zadregi, kako naj svojemu gostu raz¬ tolmačita, da njuni dohodki ne zmorejo še enega stalnega dobrega jedca. Neke noči pa vseeno izdelata sledeči načrt: Prihodnji dan naj skuha žena za kosilo zelje. Rabin bo pri jedi začel zabavljati, da je zelje preslano, žena pa bo ugovarjala. Kon¬ čno vprašata za mnenje gosta. Oni, komur bo nasprotoval, ga bo v jezi zapodil na cesto. Pri kosilu se razvije vse po programu. Ra¬ bin vpije, žena joka in končno vpraša go¬ spodar gosta: »Odloči ti, kdo je v pravu?« Previdni učenec talmuda pa si naloži naj- prvo še poln krožnik, potem pa odgovori: »Zavoljo teh ubogih 14 dni, katere ostanem še tukaj, se z vama vendar ne bom skregal.« Slavni profesor je temeljito preiskal Ivana Čebuljčka ter mu predpisal zdravilo za le- čenje njegove bolezni. Pol ure pozneje sreča zdravniška kapaci¬ teta čebuljčka na ulici, ravno v trenutku, ko hoče ta izliti draga zdravila v kanal. Zaprepaščen vpraša profesor: »Kaj vendar delate, gospod čebuljček?« Žalostno odgovori pacijent: »Glejte, gospod profesor: vi hočete živeti, lekarnar hoče živeti — pustite tudi mene, da živim!« Znamenje časa. V kopališču pride eden največjih strojnih tvorničarjev v trenoino denarno zadrego. Smeječ se, stopi h hotelskemu plačilnemu natakarju ter pravi: »Dragi prijatelj poso¬ dite mi do jutri sto dinarjev, zastavim Vam celo tovarno z vsemi stroji.« »Izredno mi je žal,« pravi natakar, »Vi mi mogoče ne vrnete sto dinarjev, jaz pa obse¬ dim s celo strojno tovarno.« * Gospod Nemanič Vstopi v kupe drugega razreda z vozovnico za tretji razred. V ku¬ peju je bil samo še en potnik. Ko se je vlak ravno pričel pomikati, je baš nad vla¬ kom prileti areoplan. Potnik se obrne k gospodu Nemaniču: »Kako dolgo bo še trajalo, da bomo tudi mi leteli?« »Kako—! Imate tudi vi za tretji.. ?« vpra¬ ša Nemanič prestrašen. * Znanega politika so nekoč vprašali, kateri je najvažnejši činitelj v industriji: delo, ka¬ pital ali razum? Politik ni premišljeval dolgo in odgovori: »Katera je najvažnejša noga trinožnega stola?« * Vlomilec (katerega zasači najstarejša hčer¬ ka hišnega posestnika): »Gospodična, ne iz¬ dajte me, sicer bodete morali pred sodiščem povedati svojo pravo starost!« Mama: »Fanika, povedala sem ti že toliko¬ krat, da se nikar ne vmešavaj, kadar govo¬ rijo odrasli, da moraš počakati, da oni izgo¬ vorijo. Ali si ne bodeš že enkrat tega za¬ pomnila?« Fanika: »Vsakokrat poskušam, mama, pa kaj, ko ne nehajo govoriti.« * A. : »Hotel bi izvedeti, kaj si Frida želi za svoj god!« B. : »Kar vprašaj jo!« A.: Tepec, kaj tako dragocenega bi si pač ne mogel privoščiti.« . * Ona: »Slabo novico imam zate, Ludvik. Moj oče je napovedal konkurz.« On.: »To me prav nič ne preseneča. Saj sem vedel, da bo uporabil vsa mogoča sred¬ stva, da onemogoči najino zvezo.« * Auto. »Le poizkusite, milostljiva, vsedite se le v ta voz. To je najudobnejši auto sveta. V mehkih sedežih popolnoma izginete.« — »Mislite, da si kupim auto, da bi izginila?« * »Tako ste se posušili, gospod profesor! Ka ko je to?« »Držim dijeto. — In vi? Vsak dan vas je več!? Kako je to?« »Držim dijete!« * »Zrezek je bil slab in majhen, gospod na¬ takar!« »Ako je bil slab, bodite veseli, da ni bil iako velik.« IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — JZaloga mineralnih vodd Solidna in hitra postrežba 0d Minist. za trg. in !nd. konces. krojna šola Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje poljubnih damskih in moških krojev. Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. j Snaženje okenj in stanovanj j jVIKTOR TRAPECAR: {LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.{ ! TOČIVA STROKOVNA IZVEDBA I j j: Najboljši || šivalni stroj je !S edino le j: JOSIP [j PETELINC-a •• znamka s: GRITZNER •j IN ADLER :: za rodbino, obrt In industrijo {{ LJUBLJANA spomenika ^ •• •• Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. •• •• Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. •••• •••• •••••••••••••••••••••••••••••••• Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.