itev. 53. V Ljubljani, s sredo, dne 4. marca 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: xi celo leto naprej K 26'— „ „ 6-50 „ 2 20 za pol leta P za četrt leta za en mesec V upravništvu: za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ za Četrt leta „ za en mesec ,, 11-20 5-60 190 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je tf Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, in sera te In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. '•C Deželnozborske volitve na (Soriškem. Gorica, 3. marca. Volivna komisija se je zbrala še le danes dopoldne, ker sinoči do 8. ure zvečer še ni bilo rezultata iz treh kraških občin. Kandidatje S. L. S. v splošni skupini so dobili glasov: Dr. Brecelj 8829, dr. Pavletič 8850, Fon 8952 glasov. Nasprotniki: Dr. Franko 8830, Strekelj 8735, Križnic 8699 glasov. Socialni demokratje so dobili 660, razcepljenih je bilo 255, vseh oddanih glasov je 18.231. Kandidatje S. L. S. imajo relativno večino, do absolutne večine jim manjka 144 oziroma 287 glasov. Ožja volitev bo v ponedeljek. X X X Ožja volitev! Bodi temu kakorkoli, glasovi, ki so jih nase združili agrarnoli-beralni kandidati, nas silijo do vpošteva-nja. Ne smerno in ne moremo tajiti, da ima agrarna stranka s svobodomiselnim ozadjem — seveda ne s staroliberalnim programom — tudi na kmetih ugodnih tal. saj so to deželnozborske volitve na Češkem pred kratkim očito pokazale. Zmagati delavnega nasprotnika, ki v sredi ljudstva zasnuje svojo organizacijo, je mogoče le s političnim izobraževanjem in politično vzgojo in sicer z dolgoletno. Skrivnost uspeha in zmage je ta, da se nasprotnika prehiti, kajti ako on poseže v delo, ga je samposebi zmožen storiti in ni prav misliti, da ga je moč omalovaževati. Agitacijska moč agrarnoliberalne stranke je bila velika. Mnogo je bilo laži in obrekovanja, nekaj hib od naše strani pa je tudi moralo biti, kjer so nasprotniki lahko uspešno prijeli. Da je mnogo glasov, ki tu leže pred nami .pridobljenih s psovkami proti »trebušnim farjem«, proti »črnemu brezdelnemu klerikalizmu«, je gotovo. Marsikod po Goriškem ne bi bilo moč reussirati s temi besedami natolčni- carni, ako bi bilo moč postaviti temu nasproti pozitivno delo, ki izhaja iz demo-kraškega programa S. L. S., ki ni klerikalna in nobenih privilegij ne pozna in ne sme poznati, ako noče sarnasebi izkopati groba. V mnogih krajih je globlja politična izobrazba že zato sila težavna, ker je ljudstvo tudi v nravnem oziru skozinskoz zanemarjeno. Preklinjevanje, pijančevanje in brezprimerna sirovost nekatere kraje pri nas takorekoč tipično označuje. Lahko je za frazastega zabavljača med takim ljudstvom zanetiti sovraštvo do voditeljev kr-ščanskodemokraškega gibanja. Tu ni mogoče prvačiti, treba med ljudi iti, se k njim ponižati. Politični izobrazbi pa mora pripravljati tla splošna umska in nravna izobrazba. Da tega pri nas žalibog v mnogih krajih ni, temu so krivi tudi ne-katerniki. ki imajo v prvi vrsti poklic med ljudstvom pastirjevati, pa so tujci med njim. Ce bi temu tako ne bilo, ne bi bile mogoče take številke pred nami iz nekaterih okrajev, zlasti iz sežanskega. Avber — naši kandidati: I glas, nasprotniki 64; Storje: naši kandidati 1 glas, nasprotniki 48, Zgonik: naši 1. nasproti 62, Ročinj: naši 5, nasprotni 105, itd., itd. Ne govorimo zdaj dalj o velikih uspehih. n. pr. o krajih, kjer so naši dobili velike večine. (Dornberg: 327, nasproti 60; Sv. Lucija: 300, nasprotni 148, Šebrelje: 103, nasprotni 6, itd.) Neuspehov so gotovo poleg že označenih glavnih razlogov krivi tudi priložnostni: skrajno slabo vreme v gorah in drugo. Ali brezbrižnost, ki sc v tem kaže, kaže tudi na globlje vzroke. Nočemo nikomur naukov dajati; kajti ravno neuspeh bo vzpodbudil k intenzivnejšemu delu. S. L. S. na Goriškem se mora še v ognju krstiti in na bojišču razviti svoje sile. Kar je prej bilo, tega se treba otresti. Za komodnost in prvačenje so časi zdaj preresni. Da so mlade moči dobro umele svojo nalogo, nam pričajo glasovi, ki so jih združili nase kandidati S. L. S., in katerih je več kot nasprotnih. Saj je to bila prva bitka resnično ljudske slovenske stranke proti vkoreninjenemu nasprotniku. liberalnemu učitelju, oderuhu in napol-izobražencu. Z namenom iu prevdarkom pravimo: prva bitka. Kar je bilo preje, to ima malo pomena. Odtod so še rane iu slabost v nas. Premagali bomo to in potem je zmaga nad zunanjim nasprotnikom gotova. Junak!, zdaj še bolj na delo! Zmaga italijanskih krščanskih so-cialcev. G o r i c a , 3. marca. V splošni volivni skupini za deželni zbor so zmagali v italijanskih okrajih Gorica-Gradiška kandidati krščansko-socialne stranke dr. Faidutti, Josip Lippizer in kmet Clemente z ogromno večino. Le nekaj številk: Versa: krščanski socialci 92. liberalci 4; S. Lorenc: 57, liberalci 33; Ločnik: 231, libcralci 69; Mariano: 253, liberalci 6; Gradiška: 198, liberalci 49; Chiopris: 122, liberalci 3; Sa-grado: 159, liberalci 0; Joanniz: 130, liberalci 12; Villa Vicentina: 54, liberalci 0; S.Vid: 260, liberalci I); Sv. Peter: 118, liberalci 9; Ronchi: 279, liberalci 35; Gra-dez: 526, libcralci 2; Ajello: 260, liberalci 12; Oglej: 258. liberalci 48; Fiumicello: 418, liberalci 0; Romans: 246, liberalci 24; Tržič (Monfalcone): 414. liberalci 168. — Na laški strani je liberalcem torej za vse čase odklenkalo. Uspeli je pripisovati predvsem mogočni gospodarski organizaciji italijanskih krščanskih Furlanov. Snovanje blokov je lastno parlamentom. ki so sestavljeni iz raznih razcepljenih strank in narodnosti. Tako se je v avstrijskem državnem zboru že našel svobodomiselni blok, sestavil se je agrarni blok, in sedaj sc nam obljiibtije še nemški blok. Razdeljenje po narodnosti pa bi vrglo v avstrijsko zbornico zopet bakljo boja in razdora, ki bi vzplapolal še hujše, kakor v starem parlamentu, ker bi si stala nasproti dva primerna enako močna bloka: nemški in protinemški, ki bi se med seboj popolnoma paralizirala in ustavila vsako uspešno delovanje državne zbornice. Glasovanja v proračunskem odseku, kjer pridejo na dnevni red jezikovna vprašanja, in narodnostna sprava na Češkem dajeta konkretni povod snovanja nemškega bloka. Res je pa tudi, da se je že od zadnjih volitev sem med nemškimi poslanci čutila vedno bolj želja po združenju v novo »Gemeinbiirgschaft« in da je močna taka struja tudi med krščanskimi socialci, dasi bi ti kot v prvi vrsti socialno-reformatorična stranka radi porinili razdirajoča narodna vprašanja ob stran. Ta zadeva je pa stopila v nov stadij, odkar se je nemški minister-rojak Pesch-ka, ki smatra snovanje nemškega bloka kot svojo dolžnost, obrnil oficielno do ministra dr. Gessmanna, iu pri tem govori o najožji združitvi vseh nemških strank. Na to je dr. Gessmann odgovoril, da so krščanski socialci pripravljeni v lieb-skem jezikovnem vprašanju korakati skupaj z drugimi nemškimi strankami. Kaka bodi oblika nemške zveze, prepušča nemškim svobodomiselnim strankam, kakor jim tudi prepušča vodstvo v hebskem jezikovnem vprašanju. Pripomnil je pa dr. Gessmann tudi besede, ki se tičejo nas. Priporoča namreč Nemcem skrajno previdnost pri rešitvi hebskega vprašanja že zaradi tega, ker bi utegnili tod dobiti Slovenci in Italijani priložnost, da tudi oni razvijejo svoje zahteve. Nemške stranke naj torej pripravljajo tako rešitev hebskega vprašanja, ki ne bo delala zadreg Nemcem v alpskih deželah. Na to se treba že zaradi tega opirati, ker se pripravlja slo-vansko-romanski blok. Z uresničenjem tega bloka se mora za gotovo računati in Nemci imajo dovolj vzroka, da so edini, tembolj, ker bodo nenemški socialni demokratje pristopili romansko - slovanskemu bloku, nemški socialni demokratje pa ne k nemškemu. To so izvajanja ministra dr. Gessmanna. Proti njim moramo konstatirati, da če se bo res osnoval romansko-slovan-ski blok, bo to Ic opravičena obramba proti nemškemu bloku. Hebsko vprašanje jc ena podrobnost izmed dolge vrste jezikovnih nerednosti v naši državi. Naj ga rešijo kakorkoli, mi ostanemo vedno pri naši, v državnih temeljnih zakonih opravičeni zahtevi, da hočemo imeti popolno enakopravnost v vseli uradih. Vsaka krivica pa, ki bi sc zgodila pri rešitvi tega vprašanja, bi tembolj razvnela slovanski odpor. Ozir na alpske dežele kaže, da Nemci nimajo v tem vprašanju čiste vesti in da se boje pri vsaki priliki, da nevolja ne izbruhne. Pa tu se ne da nič zakrivati: Krivice, ki se gode slovenskemu jeziku v alpskih deželah, so še mnogo večje, nego LISTEK. Oljarnami kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) Bivši kralj se divje zakrohota in stopi naprej pred Sir Henryja. Za trenutek sta stala tako in zahajajoče solnce je zasijalo na njuni čvrsti postavi ter jih zalilo z ognjem. Bila sta krasna junaka. Nato sta začela z vzdignjenimi bojnimi sekirami krožiti drug okoli drugega. Naenkrat je Sir Henry skočil naprej in s strašno močjo udaril proti Tvvali, ki je stopil na stran. Udarec je bil tako silen, da je Sir Henry skoro izgubil svoje ravnotežje; to okoliščino je njegov nasprotnik na mestu porabil. Zasukal je svojo bojno sekiro okoli svoje glave in udaril zvsosilo. Močno sem se prestrašil; mislil sem, da je vse končano. Vendar ne; Sir Hcnry je s hitrim gibom svoje levice postavil svoj ščit med sebe in sekiro, tako da ga je sekira presekala in zadela njegovo ramo, vendar ne tako močno, da bi mu zadala večjo rano. Nato pa je udaril Sir Hcnry. in tudi Twala jc prestregel njegov udarec. Temu je sledil udarec za udarcem, katere sta ali prestregla s svojimi ščiti, ali se jim pa umaknila. Velika razburjenost se je polastila vseh; polk, ki jc opazoval boj. je celo pozabil na red, se približeval in klical in ječal pri vsakem udarcu. Ravno v tem času se je tudi Good, ki je ležal poleg mene na zemlji, zopet zavedel, se vsedel in opazil, kaj se je godilo. V trenutku je bil na nogah, me prijel za roko, skakal na eni nogi okoli, me vlekel za seboj in vz-podbujevalno klical Sir Henryju. »Le po njem!« je klical. »Ta je bil dober! Dajte mu enega po sredi ladije!« in tako dalje. Kmalu nato je Sir Henry vjel nov udarec na svoj ščit in zamahnil z vso močjo. Udarec je presekal Twalin ščit iu prodrl skozi verižni oklep in ga zadel v ramo. Z divjim krikom bolečine in jeze je Twala z obrestmi vrnil sunek, in moč njegovega udarca je bila tolika, da je presekal ročaj nasprotnikove bojne sekire, ki jc bil narejen iz nosorožčevega roga in ojačen z vezmi iz jekl«, ter ranil Curtisa v obraz. Krik presenečenja in strahu se je začni med »Bivoli«, ko je široka bojna sekira našega junaka padla na tla; in Twala jc zopet vzdignil svoje orožje ter skočil proti njemu. Zaprl sem svoje oči. Ko sem jih zopet odprl, sem videl Sir Henryjev ščit ležati na tleli, njegove velike roke pa ovite okoli T\valinega telesa. Sukala sta se sem iu tja. sc oprijemala drug druzega kakor medveda in napenjala vse svoje mišice za svoje drago življenje in šc dražjo čast. 7. velikanskim naporom je vzdignil T\vala Angleža kvišku in obadva sta padla in se zvalila na tla; T\vala je poskušal udariti s svojo bojno sekiro Sir Henryja na glavo, Sir Henry pa ga je suval skozi oklep s tolo, ki jo je potegnil izza svojega pasu. Bil je orjaški boj in grozen videti. »Primite ga za njegovo sekiro!« je zaklical Good; in morebiti ga je naš bojevnik slišal. Izpustil je tolo in zagrabil bojno sekiro, ki je bila pritrjena k Tualini pesti z jermenom iz bivolove kože; in še vedno sta se valila sem in tja kakor divje mačke in težko sopla. Naenkrat sc je jermen pretrgal, Sir Henry sc jc oprostil z velikanskim naporom objema in Tualino orožje mu jc ostalo v rokah. Še eno sekundo in zopet je bil na nogah; rudeča kri mu je tekla iz rane na obrazu; tudi Tuala je bil že pokonci. Potegnil je svojo težko tolo izza pasu in sunil Sir lienryja naravnost v prsa. Udarec je bil silen, vendar oni, ki je naredil verižni oklep, je razumel svojo umetnost, kajti jeklo ga ui prodrlo. Zopet je udaril T\vala z divjim krikom in je težki nož odletel in Sir Henry se je opotekel nazaj. Še enkrat je planil Tuala nadenj, in ko je prihajal, je zbral veliki Anglež vso svojo moč. zavihtel te£ko ^eklio okoli svoje glave in udaril z vso silo. Razburjeni klici so se začuli iz tisočih grl in glejte! videlo se jc. kako jc Twalina glava skočila s svojih ramen, padla po tleli in se zvalila po zemlji proti Ignosiju ter sc ustavila ravno pred njegovimi nogami. Za sekundo časa jc truplo stalo pokonci, kri je v curkih brizgala iz prerezanih žil; nato pa jc padlo z zamolklim treskom na zemljo, zlata ovratnica sc jc zakotala po tleh, Sir Henryja pa je obvladala slabost in zgrudil sc je na tla. V trenutku so ga vzdignili in postrež-Ijivc roke so mu škropile vodo v obraz. In v naslednji sekundi so se odprle njegove velike oči. Ni bil mrtev. Nato sem stopil, ravno ko jc solnce zatonilo, kjer je ležala Tvvalina glava v prahu, odvezal dijamant raz njegovo čelo in ga podal Ignosiju. »Vzemi ga,« sem rekel, »postavni krali Kukuancev!« Ignosi jc privezal dijamant na svoje čelo, stopil naprej, položil svojo nogo na široka prsa svojega brezglavega nasprotnika in zapel pesem, ki je bila tako lepa in vendar popolnoma divjaška, da mi je žal. ker ne morem podati jasne slike o njej. Nekoč sem čul učenjaka, ki je z lepim glasom glasno čital grškega pesnika Homerja, iu spominjam se, da mi je kri zastajala v žilah, ko sem slišal glasove valujočih vrst. Ignosijevo petje, v ravno tako lepem iu zvonkem jeziku kakor je starogrški, je naredilo na mene isti vtis, akoravno sem bil ves utrujen od naporov in razburjenja. 18632676 krivice, ki jati trpi češčina. Zato tudi heb-skega vprašanja ne bo mogoče rešiti tako, da ne bi Slovenci dobili ponovno povod, da najodločnejše zahtevajo enakopravnost svojega jezika v vseh uradih. Iz Stremayrovih naredeb je jasno, da so vsa sodišča v češkem kraljestvu priznana kot dvojezična, da torej morejo Cehi s polnim pravom zahtevati češkega uradovanja tudi v hlebu in Karlovih varili. Sodniki, ki nečejo vkljub temu sprejemati čeških vlog, revoltirajo proti jasni vladni odredbi in proti državnim zakonom. Tako ravnanje je protizakonito in ga država ne sme trpeti od svojega uradnika, katerega dolžnost je, da postavo izvršuje. Državno temeljno načelo je, da mora vsak državljan biti enak pred postavo in pred uradom. Pred sodiščem mora vsak najti pravico v svojem jeziku. To zahtevo zdaj zopet ponavljamo in jo kličemo nemškemu bloku, kakor tudi vladi. Po tej zahtevi pa se naj ne rešuie samo hebsko, ampak tudi vse vprašanje slovenskega uradovanja! Izpred sodišča. Če se svoje matere ne uboga. Fantje iz sosednje vasi Strme njive niso bili posebno prijazni Alojziju Podmilšaku, ker se je ta iz druge vasi priženil v Borje. Se bolj se je pa to razmerje poostrilo, ko je Podmilšafc meseca avgusta 1907 fante orožnikom ovadil, da so neko noč po Bor-jali razsajali in nekaj vozov preobrnili. Podmilšak je opetovano od strani slišal, da ga bodo fantje iz Strme njive nabili. Dne 17. novembra 1907 je bil Podmilšak v družbi z Janezom Razpotnikotn in štirimi drugimi fanti, vsi iz blagovške fare, v Zupančičevi gostilni v Kolovratu. Bili so vsi zidane volje ter so zvečer krenili domov. Pot v Blagovico drži skozi Strmo njivo, in idoči skozi to vas, bili so precej glasni. Vsled tega je prišlo do besedovanja med njimi in med posestnikovima sinoma, 171etnim Jakobom Smrkoljem, in 19 let starim Jožefom Zupančičem, oba iz Strme njive. Razpotnik je z nekim kolom malo po bližnji ograji potolkel, a Podmilšak ga je pomiril, na kar so šli svojo pot naprej. Med besedovanjem sta tudi roditelja Jakoba Smrkolja stopila iz hiše, in mati je sinu ukazala, naj se v hišo pobere. Sin pa tega ni hotel storiti, in ta neuboglji-vost je kmalu rodila žalostne posledice. Jakob Smrkolj jc uvide!, da je danes lepa prilika pretepsti Podmilšaka in njegovo družbo. Ker sta pa bila z Jožefom Zupančičem sama doma, zato sta tekla po druge domače fante, ki so se nahajali v Borjah in Vrtačali. Pridružili so se jima posestni-kovi sinovi: 19 let stari France Batis iz Vrtače, 25 let stari Bernard Zupančič, 19 let stari Alojzij Smrkolj, oba iz Strme njive, 2.3 let stari Martin Smrkolj iz Zvarulj, in 23 let stari Ludovik Batis iz Dolgega brda. Domenili so se. da bodo Blagovča-ne napadli, in se v to svrlio oborožili s koli. Blagovčani so šli svojo pot naprej proti Borjam, in Podmilšak je pripovedoval Josipu Zupanu in Josipu Lebečniku, da ga fantje iz Strme njive črte in da ga nameravajo pretepsti. To je bilo povod, da sta ta dva fanta po neki stranski poti krenila proti domu. Fanta Zupan in Lebečnik sta že od daleč slišala glasove obdolžencev, ki so vprašali: »Kje je pa Pavle?« — to je Podmilšak. Napad se je vršil 40 korakov od samotne Kokolove hiše. Ko so prišli obdolženci do Blagovčanov, jih je Fr. Osolin, ki je hodil kakih 10 korakov pred svojimi tovariši, prijazno pozdravil. Za odgovor sta dva najprej po njem udarila, ostali so potem naskočili druge Blagov-čane, ne da bi bili pri tem le besedico iz-pregovorili. Vsi štirje so zadobili poškodbe. Janez Razpotnik je nezavesten obležal na licu mesta. Pavle Podmilšak je izgubil tudi zavest, a čez nekaj časa se je zopet zavedel in je sam prilezel na dom. France Glušič iu France Osolin sta zado-bila samo lahke okvare. Vsi obdolženci priznavajo svoj čin. Obdolženec Franc Batis sam pravi, da je Razpotnika tako s kolom po glavi udaril, da se mu je takoj pobesila in je koj nato padel. Franc Razpotnik je čez tri dni umrl, ne da bi se bil osvestil. Zadobil je udarec na zatilniku, vsled česar je pokostnica odstopila od kosti. Vendar ni bila ta poškodba smrtnonevarna, marveč ona, katero je zadobil na čelu, kajti vsled močnega udarca s kolom je bila čelna kost na več koscev zdrobljena in sprednji del možganov je izgledal kot zmleta kaša; nastopilo je otrpnenje možganov. Podmilšak je imel čelnico stisnjeno in razpočeno; imel jc tudi zmečkanine na desnih nadlehtih v levem kolku in levi goletni. Ko so bili Go-vem kolku in levi golemi. Ko so bili Podmilšak in njegova družba napadeni, je bilo že temno, in napad se je vršil tako hitro, da ne vedo poškodovanci, kedo je enemu ali drugemu prizadejal poškodbo. Samo Podmilšak ve, da je Alojzij Smrkolj na njega planil, ne ve pa, ali ga je ta tudi poškodoval. France Batis in Martin Smrkolj priznavata, da sta udarila po Razpotniku, Ludovik Batis pa trdi, da je udaril le enkrat, drugič menda Podmilšaka. Po lastnem priznanju sta Glašiča tepla Bernard Zupančič in Martin Smrkolj, Franceta Osolina pa Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič. — Razprava se nadaljuje. Obsodba Prašnikarja. Državni pravd-nik je umaknil obtožbo na uboj, pač pa vzdrževal hudodelstvo težke telesne poškodbe, katere je bil Prašnikar tudi krivim spoznan ter obsojen na 15 mesecev težke ječe. Ko je bil Prašnikar po predsedniku vprašan, če bo kazen takoj nastopil, je na občo veselost navzočih odgovoril: »Kaj pa!« Razsodba porotnega sodišča v Novem mestu v pravdi proti Antonu Kru-mar, zaradi uboja, je marsikoga presenetila, ker je bil Krumar oproščen in mora plačati Ic 60 kron pogrebnih stroškov za pokojnim Janezom Maroltom iz Sv. Križa pri Kostanjevici. — Obtoženca radi Sfiligoja oproščena. Te dni se jc vršila pred okrožnim sodiščem v Rovinju razprava proti Ivanu Dividi in Dominiku Zanetti iz Galežana radi S 143. kaz. zak., to je zavoljo težke telesne poškodbe. Slo se je za uboj delavca Ivana Sfiligoja, ki so ga Galežani dne 24. novembra 1907 na cesti iz Pulja proti Galežanu napadli, ker je bil Hrvat, oni pa Italijani, ter ga do smrti kamenjali. Lobanja mu je bila razbita, krog njega jc ležalo krvavo kamenje, težko do 20 kilogramov. — Obdolženca se je moralo oprostiti vsled pomanjkanja dokazov. In tako ostane ta politični zločin še dalje pokrit s temo. Dnevne novice. + Deželnozborska volitev v Idriji. Kakor je bilo pričakovati, je pri današnji ožji deželnozborski volitvi v Idriji zmagal liberalec učitelj Engelbert Gangl. Gangl je dobil 178 glasov, dekan Arko 132 glasov. Socialni demokratje so glasovali za proti-ljudsko liberalno stranko in je socialno-demokratično glasilo »Naprej« na čelu lista z debelimi črkami priporočalo Engel-berta Gangla! Kako liberalizem v Idriji napreduje, kaže dejstvo, da so iiberalci od zadnje volitve nazadovali za šest glasov. Navezani so popolnoma na socialnodemo-kratično protiljudsko izdajstvo. S to v o-litvijo so deželnozborske volitve na Kranjskem končane. Slovenska Ljudska Stranka bo tudi v sedanjem deželnem zboru imela 16 poslancev. Pri teh volitvah je S. L. S. popolnoma pomedla liberalce iz kmetske skupine, ker je pridobila in si z ogromno večino zagotovila idrijsko-vi-pavski mandat in tako nastopa enotnejša kot je bila kedaj prej. Tudi v mestih se kaže Ie naraščajoča moč S. L. S., dočim sc liberalna stranka brani s poslednjimi svojimi silami. + Doktorski naslov bodo od oktobra meseca naprej podeljevali absolventon ži-vinozdravniške visoke šole na Dunaju. :— Obenem se uvede kolegnina. + Spomladne vojaške vaje se vrše za III. armadni zbor sledeče: za pehoto in lovce, in sicer za rezerviste od 21. apr. do 3. maja, za nadomestne rezerviste od 4. do 16. in od 18. do 31. maja. Pri pionirjih: Od 1. do 13. maja za rezerviste in za nadomestne rezerviste v Ptuju. Pri trenu (trenska divizija št. 3) od 1. do 13. in od 14. do 26. aprila. Pri saniteti: Pri oddelkih 7. 8, 9 trinajstdnevne vaje od i. do 15. aprila, L do 15. maja, 1. do 15. junija in od 1. julija naprej. + »Piccolo« — konfisciran. V četrtek je bil konfisciran «Piccolo» radi tega, ker je prinesel iz Tirolskega neko brzojavko, v kateri poroča o nameščanju čet na Tirolskem in o gradbi neke avstrijske trdnjave na meji. Vsa »kunšt« te konfiskacije pa se kaže v tem, da je bil »Piccolo« konfisciran šele, ko je bil razprodan že — po Gorici. — Umrl je v samostanu sv. Petra v Solnogradu P. Maurtis Kollmann, ki je bil 11. julija 1822. leta rojen v Begunjah na Gorenjskem. Od leta 1901. ga je bolezen privezala na posteljo. Elektriški promet bo uvedla Južna železnica na večjih svojih progah na Tirolskem in Štajerskem. Zasigurala si je v to svrho že vodno moč. — Promociji pisateljev. V soboto sta v Zagrebu promovirala za magistra farmacije znani hrvaški beletrist Vladoje Jugovič iz Petrovaradina in pesnik Vladimir Šifer. — Francoski prolesor v Zagrebu. Te dni se je mudil v Zagrebu Georges Blon-dcl, profesor višje trgovinske šole v Parizu, da se izvesti o hrvaških trgovinskih razmerah. Obiskal je med drugim zagrebško trgovinsko in obrtno zbornico ter se je izrazil jako laskavo o vsem, kar je tam videl. Profesor Blondel bo o svojem bivanju v Zagrebu predaval v pariški trgovinski in obrtni zbornici. — Sanatorij v Zagrebu. Prošlo soboto se je v Zagrebu ustanovila delniška družba, ki ustanovi v tem mestu sanatorij s. stroški 400 tisoč kron. Načrti so že izgo-tovljeni, zemljišče da deloma občina za znižano ceno. Sanatorij bo imel spočetka samo 25 sob. Sprejemalo se bo vsakega bolnika, ako nima nalezljive bolezni. Vsak dan bo treba plačati v prvem razredu 20 do 24, v drugem 14 do 16 kron. V ravnateljstvu so grof Friderik Kulmer, primarij dr. Karol Sclnvarz, inž. Adolf Ehrlich i. dr. Slučaj Lorenzotto v Pulju. Aretacije oseb, ki so osumljene, da so bile v zvezi s pobeglim dr. Lorenzottom, se nadaljujejo. Sedmi aretiranec je trgovec Izidor Feruglio. Čuje sc, da bo aretiranih še več oseb. Pravijo, da je Lorenzotto pred begom poslal okrožnemu sodišču v Rovinju mnogo važnih listin. — Avstrijski Lloyd. V seji zaradi gradnje novih Lloydovili parnikov, ki se je vršila v soboto na Dunaju, je zagovarjal generalni ravnatelj Frankfurter, da se naj pomorsko službo Lloydovo zmanjša, in sicer zaradi velikih stroškov in znižanja prispevkov za materijah zlasti za premog. Za tekoče leto bo moral Lloyd izdatke za premog znatno pomnožiti; rabilo se bo poleg dosedaj navadnih 300 tisoč ton še 100 tisoč, ki jih namerava Lloyd nabaviti na Angleškem, kjer je premog nekaj cenejši. Najnovejši Lloydov parnik »Gradec« se odpelje v Rio de Janeiro v Braziliji, kjer bodo obhajali stoletnico proglašenja svobodne trgovine. Še letos se prične Llovd dogovarjati z angleškimi ladjedelnicami glede gradnje novega br-zoparnika za Aleksandrijo, ki bo stal skoro pet milijonov kron. — To je vse, kar se dosedaj ve o nameravanem saniranju žalostnih Lloydovih razmer. — Vlom v Zagrebu. V klet Antona Kožišnika na Novi cesti so vlomili tatje ter odnesli masti in drugih jestvin v vrednosti 126 kron. — Vaclavu Šoureku na Za-vrtnici so odnesli iz zaprtega skednja podobnih predmetov za 120 kron. — Nov list. V Sarajevu je začel izhajati »Sarajevski tjednik — Sarajevoer \Vochenschrift« v hrvaškem in nemškem jeziku. List bo služil politiki in gospodarstvu. V uvodnem članku pravi, da hoče biti objektivno glasilo, brez strankarske primesi. Izdajatelj in urednik lista je Herman Tausk. — Romanje v Lurd. V ponedeljek se je iz Budimpešte odpeljalo pod pokroviteljstvom škofa Otona Prohaske mnogo romarjev v Lurd. — Madžarski poslanec pobegnil. V ponedeljek jc iz Budimpešte zbežal v Ameriko neki znani politik in poslanec, za-pustivši 600.000 kron dolgov. Morda si je šel v Ameriko iskat neveste. To je v kratki dobi že tretji slučaj, da se madžarski gentlemani po francosko poslove od srečne domovine. — Državna pomoč za Istro. V petek, dne 6. t. m., se bo vršila v finančnem ministrstvu na Dunaju konferenca glede državne pomoči Istri. Konference se udeležijo tudi istrski slovanski poslanci. Petletni sinček zaspal pri umrlem očetu. Madon Štefan iz Sedovra je šel prejšnjo nedeljo s svojim petletnim sinčkom v Ravnico. Nazaj grede je oče gotovo semtertje popival, dokler nista došla k mostu pri Ravnici in tam je oče do desetih zvečer popival in sta s sinčkom zaspala. Ko so jih hoteli prebuditi, se je sinček zbudil, ali oče je za večno zaspal — umrl. Na to čudno nesrečo so očeta odnesli v mrtvašnico v Ravnico, sina so pa za isti večer ohranili v dotični krčmi, drugi dan ga pa odnesli k materi. Žepna tatvina. Delavcu Rudolfu Križu iz Čabarja je nekdo na državnem kolodvoru v Zagrebu izmaknil listnico z dvesto kronami. — En rodoljub manj v Istri. V Livadah jc umrl tamošnji trgovec in posestnik Anton Matijašič v 62. letu starosti. Pokojnik je bil eden prvih prebuditeljev narodne zavesti v Istri ter je narodno gibanje tudi gmotno podpiral. Bil je dalj časa predsednik posojilnice v Livadah. — Kmet, ki podeduje en mftijon. V vasi Lih na Hrvatskem živi kmet po imenu Tomič. Imel je brata, ki se je že pred mnogimi leti izselil v Južno Ameriko, ne da bi kedaj o sebi kaj sporočil v staro domovino. Te dni je došel Tomiču od strani avstro-ogrskega konzulata dopis, s katerim se mu naznanja, da je njegov brat v Ameriki umrl ter določil njega za svojega dediča. Vrednost premičnin in nepremičnin, ki so bile last pokojnega brata, znaša eden milijon kron. — Svarilo pred izseljevanjem v Kanado. Finančna in trgovska kriza v ameriških Zedinjenih državah je imela tudi za Kanado zle posledice. Vsled tega je kanadska vlada odredila, da se smejo v ta- mošnijih pristaniščih izkrcavati samo oni izselniki, ki pridejo naravnost iz domovine in ne morda iz kake druge ameriške dežele. Za Avstrijo, ki nima direktne paro-brodne zveze s Kanado, pa je določila, da smejo prihajati v deželo vsi oni priselniki, ki se pripeljejo naravnost preko Havra. Antwerpena, Cherbourga in Liverpoola. Zahteva pa se, da se vsak priselnik, predno stopi na kopno, izkaže do 1. aprila z gotovino 250 kron, pozneje pa z najmanj 125 kronami. Izjema je samo pri onih pri-selnikih, ki pridejo k svojcem, in katere ti prevzamejo v svojo oskrbo. Sploh pa je v Kanadi silno mnogo ljudi brez dela in zaslužka, kar naj bo rojakom v pouk iu resno svarilo. — Samoumor vojaka. V Gorici se je 29. m. m. poskušal usmrtiti vojak Jo^ip Walgrober 47. pešpolka. Pognal si je krp-gljo v levo stran prsi ter je predrla pljuča. V precej nevarnem stanju se nahaja sedaj v goriški garnizijski bolnici. — Posebne vrste goljufijo je izvršil pretečeni petek nek neznanec v glavni trafiki v Beljaku. Zahteval je kolkov po 40, 20, 15. 5, 2 in I K iu 100 znamk po 10 vinar. Prodajalka mu jih je zavila v kos papirja. Toda neznanec ni bil s tem zadovoljen, temveč je prosil, da se mu jih zavije v kuverto. Prodajalka mu je ugodila ter mu izročila koleke in znamke. Goljuf je medtem štel denar in rekel, da ji mora za sedaj koleke povrniti, ker ima pri sebi premalo denarja. Izročil je pa prodajalki prazno kuverto ter odšel s koleki v znesku 156 kron. — Voznik pod tramovjem. Josip Pele iz Barke pri Naklem je prišel v soboto zjutraj v Trstu pod voz, naložen z lesom. Hotel je spraviti vole s kraja ceste v sredo, voz se je zvrnil ter ga pokril. Voznika so rešili ter prenesli v bolnišnico. Zuanje poškodbe so nevarne. Pravijo, da je Pele sam zakrivil nesrečo, ker je bil pustil vola sama brez nadzorstv, da sta prišla na rob ceste, on pa se je zadaj pogovarjal z nekimi znanci. — Varnost v Trstu. V soboto ob pol 7. uri zvečer je na trgu pred postajo južne železnice neznan lopov skušal Ivanu Pre-gel iztrgati verižico in uro. Pregel ga je zgrabil za roko ter začel kričati. Nato priskoči drug lopov, ki Pregelna z vso silo udari po glavi. Napadenec je začel bežati, drugi lopov za njim. Komaj mu je ušel v neko krčmo. Napadalec tudi v krčmo za "njim. Pregel se je rešil skozi stranska vrata in šel iskat redarjev, ki jih pa ni našel. Tako je lopov ušel. — Policijsko stražo na Dunaju bodo pomnožili iti sicer vsako leto do leta 1913 za 141 mož. Policije je zdaj na Dunaju brez uradnikov 3669 mož, med njimi 220 na konjih. Tatova presenečena in zvezana. — Redarji hočejo aretirati okradenega. Ernestu Semeraro v Trstu so tatovi ukradli, tri dni je tega, voz s konji vred. Semeraro je takoj naznanil stvar policijskemu komisarijatu pri Sv. Jakobu, ki je obljubil pomoč. Iz previdnosti pa se je podal lastnik ukradenega voza z dvema bratoma tudi sam na sled za tatovi. Vseli so se v kočijo in hajd za lopovi! Na cesti v Koper, kjer se deli od nje cesta v Aule, so dohiteli svoj voz ter veleli štirim lopovom, da se udajo. Dva sta zbežala, dva pa so bratje Semeraro zgrabili zvezali in naložili na ukradeni voz. Potem pa nazaj v mesto, kočija spredaj, voz z enim bratom za njo. Pri mitnici jih ustavijo redarji: »Stojte, vdajte se!« — »Zakaj?« — »Vi ste ukradli voz, ki se pelje za vami!« — Seveda se je nesporazuinljenje kmalu pojasnilo in dognalo, da sta drzna tatova, poleg dveh neznancev, Viktor Samunik in Avgust Trabuco, oba iz Trsta. Znanost in umetnost. * Uprava »Matice Slovenske« javi: L Knjige »Matice Slovenske« za 1. 1907 se razpošiljajo. Ker jemlje vezava ilustriranih »Kamniških planin« več časa in Matična uprava ni dobila iz knjigoveznice vseh izvodov naenkrat, ne morejo vsi gg. poverjeniki dobiti knjig istočasno. — 2. Gg. Matičarji, ki so se za prošlo leto prijavili po 14. jan. 1908, ne morejo več dobiti »Zbornika«, »Nar. pesmi« in »Letopisa«, ker se je vsled lanske odredbe teh knjig tiskalo le po 3800 izvodov. Sicer so pa letošnje publikacije (za 1. 1907) mnogo obsežnejše, nego so bile prejšnja leta. — 3. Gg. srednješolski dijaki, ki so si naročili letošnje knjige za polovično ceno, jih žal letos sploh ne morejo dobiti; ako dopošljejo še po 2 K. so jim knjige za I. 1908. osigurane. Vsekakor pa je iz upravnih razlogov želeti (in tako jc bilo izprva tudi določeno), da se gg. dijaki s polovično članarino oglašajo šele potem, ko so knjige članom že razposlane. — 4. Ako bodo p. n. gg. Matičarji prejemajoč knjige za I, J907, obenem plačali članarino za 1. 1908, bo Matica dovolj rano znala, koliko izvodov ji je tiskati, in ne bo več označenih neprilik. Štajerske novice. š Slov. kršč. del. društvo »Domovina« v Gradcu je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Mat. Kukman, predsednik, Ivan Baje, podpredsednik, Ivan Kocjan, tajnik, Josip Štancar, taj. namestnik, Jurij Novak, blagajnik, Karol Roškarič, blag. namestnik, Štefan Fideršek, gospodar, Vencelj Stegne, knjižničar. Kosi Ivan in Marčič Franc, odbornika, Jurij Vehovar in Anton Breznik, revizorja. Tudi v minulem letu je društvo delovalo po svojih močeh. Po letu so se vršili skupni izleti v lepo okolico graško, društvo je priredilo več veselic in zabavnih večerov, po zimi pa je preskrbelo ob nedeljah za redna predavanja. Opozarjamo vse one, ki prihajajo iz slovenskih krajev v Gradec, da se pridružijo »Domovini«, ki je edino slovensko delavsko društvo v Gradcu. š Mož zasadil ženi nož v trebuh. Iz Trbovelj nam poročajo: Krojač Jerman iz Hrastnika je grdo ravnal s svojo ženo. Večkrat jo je do krvi pretepel. Ker ni mogla več pri njem ostati, se je preselila v Trbovlje in se tam borno preživljala. V ponedeljek je prišel mož za njo ter ji, ker je bila doma brez varstva, zasadil nož v trebuh. Smrtno ranjeno so spravili v bolnico, zverinskega moža pa, ki se je še hvalil s svojim činom, zaprli. — Ali bodo v.endar kdaj poklicane oblasti storile kaj zoper nesrečno žganjepitje? š »Slovenec« se prodaja v trafiki gospe Treo v Lokah. Sezite po njem! Po-samna številka stane 10 vin., tudi sobotna. š Poročil se je g. Ivan Radej. veleposestnik na Bregu pri Celju z gospo Marijo vdovo Tašler. šMarlborsko porotno sodišče. V Mariboru se prično porotne obravnave 9. t. m. in sicer v sledečem redu: 9. marca Simon Blažič in Franc Soršak, uboj; 10. marca: Štefan Celoviga, uboj; II. marca: Franc Krivec in Ivan Letonja, uboj; Franc Sattlcr. težko telesno poškodovanje; 12. marca: Konr. Veračnig. tatvina; 13. marca: Alojzij Finžgar, Ignac Marinič in Karol Wesjak, uradno poneverjenje in goljufija. VOJAŠKE IZKUŠNJE FRANCOZOV V MAROKU. (Iz »Revue de Cavallerie«.) Vprvič, odkar se francoska vojaška ekspedicija v Maroku bojuje proti maroškim rodovom, je izšel iz vojaškega stro-kovnjaškega peresa opis. kako se ondi vrše bitke, v »Revue de Cavallerie«. Gre za bitko od 7. oktobra pr. leta, ko so se začeli pred Udjo na maroško-al-žirski meji boji med ondotno francosko posadko in rodovi Beni-Snassen. Čeprav je ta bitka bila neznatna, kaže vendarle vse znake »vojske v malem«, guerilla-vojske, s katero treba v Maroku v prvi vrsti računati. V ranem jutru 7. oktobra sta odkorakali dve stotniji in en eskadron konjeništva iz Udje proti nekako 15 kilometrov oddaljenemu gorovju. Od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne je vsled vročine bilo treba počivati. -Na počivališču so vojaki pustili vozove in prtljago pod varstvom ene stot-nije in četrt eskadrona. Ostali — ena stot-nija in konjenica — so prodirali dalje proti gorovju, stotnija v kareju (oblika čvetero-kota), na levi in desni pa nekako v oddaljenosti 500 metrov pa dve četi konjeništva. Pot je po preteku pol ure peljala v 1500 metrov široki dolinski kotel, ki je od treh strani bil obdan od strmih z grmičevjem obraščenih gričev. Tu se je naenkrat začelo od zahodnega gričevja streljati na polovico eskadrona, ki je jezdil levo od pehote. Konjeniki so skočili raz sedel in so videli pred seboj več čet Maročanov, ki so bili dobro zavarovani in skriti za grmičevjem in so na Francoze streljali koncentrirano. Francoska stotnija se je tudi proti levi razvila v bojno vrsto in skokoma bližala se pozicijam. Tudi domačini so prodirali dalje, tako da se jc streljalo na 400 metrov distance. dočim je izpočetka znašala strelna razdalja 1600 metrov. Med tem se je od vzhodnega gričevja, torej za hrbtom francoske fronte, tudi pojavil maroški oddelek. Proti temu se je odposlala vsa konjenica. Le počasi se je mogla uveljaviti premoč francoskega ognja. Maro-čani so se na vse strani razpršili. Francozi so odkorakali nazaj proti Udji. Izgubili so 4 može, 1 konja. Maročani pa 15 mož; ranjenih je bilo izmed njih 21. Izkušnje tega dne so te-le: konjeniške patrulje v tem ozemlju ne morejo dobro ali pa tudi nič vršiti ogledovavne in razjasnjevavne službe, ker ne morejo v tem goratem kraju dovolj hitro jezditi naprej. Zato je vedno treba računiti z nenadnimi napadi. Ker morajo vsled tega kolone korakati v za boj pripravljenih formacijah, so pohodi silno počasni. Ker ni nobenih cest in je vročina silna, treba, predno se odkoraka v gorovje, pustiti vozovje in prtljago pod varstvom v kakem zavarovanem kotlu. Pri večjih pohodih pa je treba natvoriti s proviantom in strelivom mule. Sovražnika zasledovati ni nikdar mogoče. Nasprotniki lahko francoske čete vedno nadlegujejo, tako da slednje ne morejo rabiti ostrega orožja, niti ne morejo sovražnika obkoliti, oziroma priti mu v hrbet in ali stran. Pač pa Maročani, dasi imajo moderne puške, slabo streljajo. Boj z njimi je pa, kakor razvidno, vzlic temu zelo težaven, ker se tudi, ako so poraženi, silno lahko umaknejo in se izognejo odločilnim bitkam. Liubilanske novice. lj Odvetniški izpit je napravil g. dr. V. Pegan. lj Velika kuhinjska razstava. V veliki dvorani hotela »Union« je velika razstava najfinejših delikates za slanikovo pojedino, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer s koncertom celotne godbe pešpolka št. 17 iz Celovca. Razstava je prva te stroke v Ljubljani in opozarjamo zlasti cenjene dame, da si jo ogledajo od 4. ure popoldne naprej. lj Vojaška godba domačega pešpolka štev. 17 iz Celovca svira polnoštevilno danes zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Program je zelo bogat in je tudi nova opera Pucini »Madame Butterfley« in Leharjeva opereta »Mož s tremi ženami« na sporedu. Začetek ob osmi uri zvečer. lj Osebne vesti. V hotelu »Union« lo-žira danes ekscelenca general kavalerije pl. Pokorny, general baron Never in dvorni svetnik pl. Ruff, ravnatelj državne železnice. Ij Pogreb gdčne. Marijanice Pollak bo jutri ob 5. uri popolne z južnega kolodvora na pokopališče k sv. Krištofu. Pevci »Ljubljane« in »Katol. društva rokodelskih pomočnikov« zapojo rajnici v spomin tri žalostinke: »Blagor mu«, »Beati mortui« in »Nad zvezdami«. Ij Poročil se je brivski mojster g. Fr. Sopčič z gdčno Albino Trampuš. Ij Umrl je v deželni bolnici abiturijent >g. Alojzij Bukovnik. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne. lj 40-letnico, odkar jc prednica usmiljenih sester v tukajšnji bolnici, obhaja danes Leopoldina Hoppe.Tem povodom je bila odlikovana s častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. lj Vincencijeva družba ima prihodnjo nedeljo svoj društveni praznik. V Marija-nišču bo zjutraj služba božja in popoldne ob 6. uri zborovanje. lj Tretja jugoslovanska umetniška razstava preje v Zagrebu, kakor v Ljubljani. Zagrebški »Srbobran« piše: Gjoka Jovanovič, predsednik oddelka jugoslov. umetniškega društva »Lada«, izdeljuje za tretjo umetniško razstavo tega društva, ki bo letos preje v Zagrebu, kakor v Ljubljani, »Umetnost«, ki jo predstavlja ženska podoba. lj Umrli so: Helena Mohar, Karolinška zemlja št. 5; Filibert Pavlin, tehn. uradnik v pok., 54 let, Nove ulice št. 3; Friderik Otorcpec, knjigovodjev sin, 14 dni. Dunajska cesta št. 9; Ivan Mikš, črevljar, 63 let. Poljanska cesta št. 56; Julijana Viušek, sluge' hči, 9 mesecev. Poljanska cesta št. 41; Uršula Kadunc, delavka, 30 let, Hrenove ulice št. 11; Martin Gerzetič, delavec, 41 let, Radeckega cesta št. 11; Karolina Koratančič, služkinja, 30 let. lj Kako se godi revežu v mestni ubož-nici. Pripeljali so te dni v deželno bolnišnico 88 let staro mestno ubogo iz ubož-nice polno — uši, da se je osobje v bolnišnici, ki je vendar vajeno takih prizorov, kar zgražalo. Tako se torej godi mestnemu revežu. Na stara leta, ko si sam pomagati ne more, ga vtaknejo v ubožnico, da ga uši jedo. Naši magnati na magistratu imajo polno drugega dela, ko brigati se za reveža. Saj jim ta niti koristiti, niti škodovati več ne more. Torej taka usoda čaka našega meščana, če bi ga nemila usoda zadela na stara leta, ko se je poprej morebiti pehal za to magistratno gospodo! V ubožnico ga bodo vtaknili, da ga bodo jedle uši. Staviti gremo, kar se hoče, da še nobeden teh magistratnih magnatov ni nepričakovano pregledal ubožnice, in se tam prepričal, kako se tem revežem godi. Pa čemu tudi? Saj se tem gospodom dobro godi, kaj jih briga revež! Za tega so uši. Nižji sloji jih le tedaj brigajo, kadar jih potrebujejo, ko pa mine ta čas, so pa magi-stratna vrata za te reveže zaprta. Naši magnatje na magistratu nimajo niti pojma o socialnih dolžnostih občine napram prebivalstvu. Ta slučaj od uši razjedenc 881etne starke iz mestne ubožnice je tako značilen, da govori več kot debele knjige. Ali v mestni ubožnici ni kopeli, da bi se mogli ubogi starčki osnažiti? V občinskem svetu je še nedavno župan dejal, pobijajoč predlog občinskega svetovalca Len-četa, da imajo mestni ubožci zadosti, če dobijo 10 krajcarjev podpore na dan. — Zadosti — gotovo — za uši namreč! lj Zabavni večer katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na pustno nedeljo je privabil toliko občinstva, da niso mogli vsi v dvorano. Občinstvo že ve, da se nikjer tako pošteno in dobro ne zabava", kakor v Rokodelskem domu. Če kedaj, se je to pot vsak dosti nasmejal, ko je gledal in poslušal velekomičnega »dolgega Lon-gina in malega Benjamina«, Cunjarja (g. J. Ložar), potem pa nedosežne »lumpacije vagabunde« Kneftro (g. R. Vrančič), Klobčiča (g. Iv. Peterlin) in Lima (g. I. Vrečar). Vsi drugi so v manjših vlogah vsak po svoje pomagali, tako da smeha ni bilo konec. Pevci so pod spretnim vodstvom g. Gorjupa zapeli nekaj lepih pesmic. Društvu rokodelskih pomočnikov želimo, da bi se kar najsrečneje razvijalo v pro-speli celega stanu. Vrlo naprej! Ij Zabavni večer, ki ga je priredil v nedeljo ženski oddelek Slovenske krščansko socialne zveze v Ljubljani, se je obne-sel prav izborno. Razpoloženost pri sodelujočih, kakor pri občinstvu je bila kot nalašč za pustno nedeljo. To dobro voljo je pa vnel še dr. Jerše, ki je s svojim šaljivo resnim nagovorom izvabljal neprestano odobravanje, nepresiljen smeh in navdušenje. Stal je na odru med kulisami, — zato je kaj modro porabil to okoliščino, da je mnogoštevilno poslušalstvo v duhu popeljal nekoliko za kulise življenja. Slovesnost je veljala tuda proslavi veleccnjene gospe M. Manfredove, neutrudljive predsednice ženskega oddelka S. K. S. Z., ki je ta dan praznovala 301etnico poroke, kar je g. govornik s častitanjem omenjal. Nato je nastopil pevski zbor, ki je zapel tri lepe, nelahke pesmi v občno zadovoljnost. Priznati treba, da pevci in pevke vidno napredujejo, kar se je to pot pokazalo v točni pazljivosti na dirigenta g. A. Čadeža, in v finih prehodih iz nežnih glasov v krepak nastop. Kaj naj rečemo o naših gledaliških diletantih. Hvaliti seveda moramo, a ta hvala ni le iz vljudnosti — ampak hvala zaslužena. Znane so vam že gospodične, ki se mnogo trudijo za »Zvezo«, pa tudi častno izvršujejo svoje vloge. Gdč. Minka Bo-načeva je spravila v dobro voljo vse navzoče s kupletom »Krošnjarica«, ki je bil ta dan šele dovršen in naštudiran. Izredno zmožnost je pokazala tudi v igri »Čašica kave«. Gdč. Iv. Zakrajšek se odlikuje po spretnem kretanju in zgovornosti. Gdč. Lojzika Češnovar je kar narejena za jezično hišino in se obnaša neprisiljeno in pri-kupljivo. Dobro jo je pogodila, kakor vedno gdč. Joz. Ivančič. Enako so se dobro obnašale gdčne.: Marija Šlibar. Jožefa Sever, Štefanka Jamar, Tilka Češnovar i. dr. Za smeh in zabavo so ta večer poskrbeli tudi vrli mladeniči, ki so vprizorili šaloigro »Izgubljena stava«. Kdor je videl čevljarja Gašperja, (V. Bonač) kako je vlekel dreto, kako je pri tem peval in žvižgal, bi mislil, da vidi čevljarja-mojstra. Po domače in prav čedno so se postavili tudi kmet Miha, oče Jurče, in vajenec Polde. Občinstvo je odobravalo z burnim aplavzom. lj Panorama-Kosmorama. Kot tretjo nadaljevanje avstrijskega obmorja vidimo razstavljene ta teden v »Panorami - Kos-morami« svetovnoznano Opatijo, dalje Reko, Lovrano in več drugih obmorskih krajev z raznimi kopališči; v ozadju kamniške sklade gorovja, vmes pa zopet lovo-rovi in oljkini gaji. Tudi ta serija je lepa in zanimiva, ter vredna ogleda. Prihodnji teden krasna »Plitvička jezera«. lj Nesreča. Včeraj je padel hlapec Al. Sajevic, ko je peljal voz opeke po Bohoričevih ulicah, z voza; šlo mu je kolo čez levo nogo in mu jo zlomilo. Bil je prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico. lj Sirovost. V Lattermanovem drevoredu so ponočnjaki pobili več žarnic in napravili mestni občini 12 K škode. Policija je storilcem na sledu. Razne stvari. Napad na policijskega šefa. O anarhističnem napadu na policijskega šefa v Čikagi se poroča: Neki neznanec, najbrže anarhist, je prišel v hišo, kjer stanuje policijski šef Shippy in jc izjavil, da mu mora neko važno pismo osebno izročiti. V trenutku, ko sc je prikazal Shippy, je tujec napadel šefa z bodalom in mu prizadejal dvoje ran. Šefu sta prihitela na pomoč njegov sin in ko-čijaž. Tujec je pričel streljati in je smrtno nevarno ranil Shippyjevcga sina, kočijaža pa le nekoliko. Napadalcc je hotel nato zbežati. Policijski šef jc oddal za njim pet strelov, ki so ga smrtno ranili. Ustreljeni napadalec je ruski dijak Lazarus Aver-bruch. On je pred dvema letoma zbežal iz Kišineva in nedavno prišel iz Avstrije v Čikago. Napačni Calvino. V Peterburgu obešeni terorist, ki si jc nadel ime Calvinovo, jc bil poljski jud Fcinberg. Pod tem imenom je nedavno zadobil italijansko državljanstvo. Potem se je približal profesorju Calvinu ter mu ukradel potni list za Rusijo. Sin umoril očeta. V nedeljo večer je prišel mizarski pomočnik Nagy pijan domov. Ko ga je oče zavoljo tega malo okregal, potegnil je zdivjani sin z mize velik kuhinjski nož ter ž njim udrihal po očetu, ki se je ves krvav zgrudil na tla. Umirajočega očeta so prenesli v bolnišnico, sina pa v zapor. Cestni nemiri v Pragi. Včeraj se je prikazal v Lazarjevi ulici voz z doprsno podobo župana dr. Grosa. obdano z alegoričnimi skupinami. Nekaj staročehov je voz razbilo in preobrnilo, vsled česar so se začeli mlado- in staro-čehi pretepati. Policija je aretirala več oseb ter razdružila razgrajače. Sanioumor stotnika pl. Goebena. O samoumoru pl. Goebena poročajo sledeče podrobnosti: Ob 3. uri pop. so Goebenu prinesli kosilo. Straža ga je do 3. ure in pol videla sedeti pri mizi. Po kosilu sc je stotnik običajno vlegel na posteljo. Ta dan pa se je vsedel na kraj iste. tako, da ga stražnik skozi luknjo na vratih ni mogel opazovati. Tu si je s topim namiznim nožem prerezal veliko vratno žilo, vsled česar je izkrvavel. Ni bilo slišati najmanjšega šuma. Ob petih je paznik našel stotnika mrtvega. V pismih na sorodnike priznava skesano svojo krivdo. — Gospa Schonebeck je poizkusila sanioumor: spravili so jo v bolnišnico zavoda za slaboumne. — Cesar Viljem je zahteval natančno poročilo o dogodku. Častnikom se je povedalo, da se ne smejo vdeležiti pogreba samomorilčevega. V častniških krogih odobravajo, da se je nI. Goeben sam sodil. Goppensteinska lavina. O velikanskem plazu v Goppensteinu v Švici, ki se je odvalil iz gora v dolino, se dodatno poroča: Hotel stavbinske družbe jc podrl zračni pritisk, povzročen od plaza. Ubitih je 11 oseb, med njimi zdravnik dr. Bossus iz Genfa, inženir Guillet, magaciner Ricliter, tajnik hotela, magaeiner Weber, knjigovodja Hammerli in drugi. Mrliči imajo znake zadušenja. Nezgoda s puško. Prošlo nedeljo se je župnik Konig v Weissensteinu pri Bolcanu igral s puško ter jo v šali nameril na svojo služkinjo. Puška se je sprožila ter ubila služkinjo in težko ranila neko deklico v bližini. Zopet ponarejen denar. Iz Levova ie pobegnil dnevničar deželnega arhiva Svaticki, ki je bil nedavno radi suma, da je izdajal ponarejene goldinarje, v preiskovalnem zaporu, potem pa izpuščen. Pravijo, da bo v tej stvari sledilo več presenetljivih aretacij. Požigi v Berolinu. Zadnji čas se v Berolinu ponavljajo požarji v podstrešjih hiš na oglih. Dosedaj je bilo 18 takih slučajev, samo včeraj pet. Gasilci so bili poklicani tridesetkrat. Vselej je bil ogenj položen ter je povsod napravil znatno škodo. Požigalcev ne morejo zaslediti. Mažarski globus. »Budapesti Hirlap« piše: »Na vseh krajih sveta najdeš Mažare. Kjerkoli se človeštvo bavi s kolikor toliko važno nalogo, tam jih gotovo najdeš. Mažarstvo je podobno tekočini močne barve, ki prepaja vse človeštvo. Če bi kdo z rdečo barvo zaznamoval vse točke sveta, kjer delujejo Mažari, bi komaj našel kako majhno mestece, ki bi ne imelo takega znamenja... Na mandžurski železnici delali so Mažari (odtod ime! Op. stavca), in če bi vsi mažarski inženirji zapustili svoje službe, Carnegie bi prišel v hudo stisko pri vseh svojih delili. Kdo se ne začudi, ko sliši, da je največje mesto za Budimpešto — Dunaj? Od San Francisca pa do Singapora, povsod se dobi Mažarov.« — Kot olajševalno okolnost treba pravici na ljubo na-glašati, da si je »B. Hirlap« to fantazijo privoščil v — predpustnem času. Rodbinska tragedija. V Frankobrodu je žena trgovca Alfonza Landauerja 1. t. m., ko je hotel iti na ples, od zadaj v hrbet ustrelila. Zcna je nato še sebe ranila. Vzrok je ta, da je mož že dalj časa ljubimkoval z neko ničvredno I pevko. Odpuščeni delavci. V izdelovavnici torpedov »Danubius« v Budimpešti so odpustili 190 delavcev, ker so zahtevali plačilo za ure čez delavni čas. Kraljica Jelena za ubožno dete. Neka siromašna ženska Marija Vi-vante v Rimu je prišla s svojim bolnim otrokom v rešilno postajo v ulici Moro-sini. Medtem ko ie zdravnik dete preiskoval, je vstopila preprosto oblečena gospa in opazovala prizor. Nato je vprašala zdravnika, kaj ie otroku, mater pa je vprašala, zakaj otroka ne da v bolnico. Mati je odgovorila, da rajši sama neguje dete, kakor pa da bi ga tujim ljudem izročila. Nato je gospa dala materi 150 lir in dejala: »Spomni se name. Jaz sem kraljica .lelena. Odslej bom jaz za tvojega otroka skrbela, ker tudi ti si mati kakor jaz in tvoj otrok ima ravnotako kakor moj pravico do življenja«. Nadporočnik zblaznel v vlaku. V brzovlaku, ki je vozil v nedeljo popoldne iz Budimpešte v Cakovec, je hu-zarski nadporočnik Farkaš, 6. huzarskega polka, nakrat zblaznel. Grozil je sopotnikom ter hotel skočiti skozi okno, ko je bil vlak v polnem teku. Blizu čakovske postaje je postal besen ter so ga le z velikim trudom ukrotili. Bolnika so oddali v gar-nizijsko bolnišnico v Varaždinu. Zakaj je propadel Sternberg? Stern-berg je propadel na Češkem, ker je bilo na 70 glasovnicah njegovo ime pisano s k na koncu ne z g. Vsled tega je komisija vseh teh 70 glasovnic zavrgla in Sternberg je radi tega ostal za dva glasova v manjšini. Zato, volivci, pazite, da bodete pisali natančno imena! Telefonska in orzolavna poročilo, ZMAGA KRŠČANSKIH SOCIALCEV NA GORIŠKEM. Gorica, 4. marca. Skrutinij glavne komisije za splošno volivno skupino goriško mesto-gradiški okraj izkazuje sledeče številke: Krščanskosocialni kandidati Fai-dutti 7836, Lippizer 7612, Clemente 7588, liberalni Bombig 3028, Fabbrovich 3000, Valentinis 3029, socialni demokrati Fes 1813. Marega 1797, Zei 1777 glasov. Zmaga krščanskih socialcev je sijajna. Za današnjo volitev v kmečki skupini kandidirajo liberalci dr. Baderja, cav. de Finetti in Ivana Lovisoni. PRIHODNJI DELEGACIJI. Dunaj, 4. marca. V plenarni seji avstrijske delegacije sta ministra Aehrenthal in Schonaich delegatom zagotovila, da se bosta prihodnji delegaciji sešli maja meseca in da bo vlada delala z vso odločnostjo na to, da se že v proračunu za leto 1909 sprejme povišanje častniških gaž. ŠTRAJK NA UČITELJIŠČU V KOPRU. Koper, 4. marca. Včeraj zjutraj so pričeli stavkati tukajšnji slovanski učiteljišč-niki ter so zahtevali pouk pedagogike, zgodovine in zemljepisja v slovenskem, oziroma hrvaškem jeziku, namesto v nemščini. Ob nedeljah hočejo poslušati slovenske pridige, ne pa italijanskih. Tudi učiteljiščniki italijanskega oddelka prvih treh tečajev so zapustili šolo, zahtevajoči iste pravice, kakor slovenski tovariši glede svojega jezika. Opoldne je bilo nekaj demonstracij po mestu. ANGLEŠKA NA MORJU PRVA. London, 4 .marca. Zbornica je s 320 proti 73 glasovom odklonila predlog Macdonaldov, da naj se pomorsko oboroževanje omeji. V imenu vlade sta Asquith in Robertson povdarjala, da mora Anglija na morju biti in ostati prva. MAROŠKE TEŽAVE. Berolin, 4. marca. Neki nemški diplomat je izjavil, da se zaradi francoskih vojaških ojačenj v Maroku ni treba nič vznemirjati. Tudi če Francija pošlje 20.000 mož v Maroko, ga ne bo mogla osvojiti. ŽELEZNICA DONAVA-ADRIJA. Peterburg, 4. marca. Listi poročajo, da se je osnoval v Peterburgu in Parizu sindikat za zgradbo železnice Donava-Adria via Niš. Izvolskij je že zahteval od sultana koncesije pod istimi pogoji, pod katerimi jih je dobila Avstrija za železnico skozi Sandžak. Ako je Turčija Rusiji noče dovoliti, mora razveljaviti tudi koncesijo, dano Avstriji. VILJEM II. OBIŠČE FRANCA JOŽEFA IN SE SESTANE Z LAŠKIM KRALJEM. Monakovo, 4. marca. Cesar Viljem II. se bo v Benetkah sestal s, kraljem Viktorjem Emanuelom, na povratku iz Krfa pa skozi Trst odpotoval na Dunaj, da obišče cesarja Franca Jožefa. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUSKEM. Peterburg, 4. marca. Na viselski železniški progi je trčil tovorni vlak skupaj z lokomotivo. Pet oseb je ubitih, 30 ranjenih. Vozovi so razbiti. AMERIKA PROTI ANARHISTOM. VVashington, 4. marca. Trgovinsko ministrstvo je izdalo na vse pristaniške urade in policijske postaje strogo naredbo, da pazijo na to, da se ne bodo useljevali in izkrcevali iz Evrope anarhisti in zločinci. ŠPANSKI TERORISTI. Barcelona, 4. marca. Tu so nabiti plakati, ki pozivljejo na umor kralja Alfonza, kadar bo prišel semkaj obiskat avstrijsko eskadro. Policija je plakate odstranila. PERZIJSKI TERORISTI. Teheran, 4. marca. Tu so zaprli štiri zarotnike, ki so povzročili bombni napad na šaha. RAZŽALJENI TOSELLI. Nizza, 3. marca. Toselli je poslal karnevalskemu odboru poziv, naj odstrani iz sprevoda neki voz, kojega emblemi žalijo njegovo ženo grofico Montignoso. ITALIJANSKO PRODIRANJE V BE-NADIRJU. Rim, 3. marca. Gubernator benadirski Carletti je dal zasesti selo Caitoi, ki zavzema važno pozicijo ob reki Scebelli. AVSTRIJSKA ESKADRA. Malta, 3. marca. Avstrijska eskadra je dospela semkaj in bila od angleških oblasti slovesno sprejeta. Magistrat pogorel. Heidelberg, 4. marca. Tukajšnje ma-gistratno poslopje je do tal pogorelo. ŽITNE CENE. Budimpešta 4. marca. Pšenica za april.......12 35 Pšenica za oktober......10 05 Rž za april.........10 80 Koruza za maj........6 80 Oves za april........8 04 Efektiv: 10 višje. Za pomladno m poletno dobo popolno izbrana zaloga sveže došlih 25.000 komadov eblek za dame, gospode, deklice in otroke in sicer: nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4-—, 7-50, 10-— višje površnikov in ranglan- sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. , 12 — višje oblek za otroke in de&ke od gld. 1-90,350 višje dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3- , 5* višje jopičev za dame, paleto tov, ovratnikov in kostumov od gld. 3—, 5—, 10 — višje „ 10000 „ kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih ftepic in perila. 176 40-1 Ob vsakem Času v zalogi pariiki in be-rolinski modeli konfekcije za dam* kakor tudi izvirne angleške športne obleke in površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj- fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja. — Čudovito nizke cene! — Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ LJubljana} Mestni trg St. 5. 1500 2500 1000 5000 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 806 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm H Cas opa-tOTanja Stanje barometra t mm Temperatura Celziju Vetro»i Neb. lig |X» 3 9. aveC 732 8 3'2 sl.jug. obl. 1 7. zjutr. 35 3 —11 8 obl. 1 1 2. pop 37'0 4'9 9 » Srednja včerajšnja temp. 2 7», norm —1 8' V Zagorju ob Pivki bo 10. marca t. I. obnovljen živinski in hramnrsKl 548 2—2 B pr* semenj. Županstvo obilne Zasorje no Krasu. Karol Pollak, tovarnar usnja, in Frančička Pollak roj. Peterca javljata potrta najglobje žalosti v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni v svojem nedoumljivem sklepu odpoklical k Sebi v boljšo večnost njuno iskreno ljubljeno, nepozabno hčer arijanco v cvetoči dobi 16 let po kratki, mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov za umirajoče. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo iz Gradca, kjer je po-kojnica v zavodu »Sacre coeur" nadaljevala svoje študije, prepeljali v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 5. marca 1908, ob 5. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Krištofu. Nepozabno, prerano zamrlo pokojnico priporočava pobožnemu spominu. Razpis. Podpisana blagajna oddaja za dobo dveh let = vožnje za nagledovanje svojih bolnih članov =z ofertnim potom v zakup. — Reflektanti na te vožnje vložiti morajo svoje, zanje obvezne oferte, v katerih je navesti ceno za poldnevno in celodnevno vožnjo s številkami in z besedami ter izjaviti, da so jim znani pogoji, pod katerimi se bodejo oddale vožnje v zakup in katerim se izrecno podvržejo do opoldne 12. marca t. I. v pisarni podpisane blagajne, kjer se ob navadnih uradnih urah tudi izvedo zakupni pogoji. Od zakupnika zahteva se varščine 200 K. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. 577 V Ljubljani, dne 4. marca 1908. l-i Načelnik: Fr. Bartl. | prva boroveljska tovarna orotja peter Wernig c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. Družba z omejenim jamstvom. Borovlje, Koroško. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj in franko. in Wernig-universal pušk © • • • • • • . • • . • z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakor trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice(stuce), dvocevne risanice(Bock-gevvehr), pu&ke za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi Wernigove čveterocevke i. t d. Podružnica i v Spljetu* s Delnfftka ijlavnio«) i i « <«.«100.000 ♦ i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke t K157*. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese na Tiske srečke fi K T- - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000*—. Obe promesi skupaj s^mo K 21 — A}\ °l sprejema vloge na knjilioe in na t ekoči račun proti \2 |Q ob res ti m. a w Celovcu* u Rezervni fond i o a 1 K 800.000. ! » i Priloga 53. itev )fSXovertca" dime 4. m&f*c» £908. ffl dec ln Slovenci Štajersko, 3. marca 19(18. Pravijo, da je v Ciradcu več Slovencev kot v Kateremkoli slovenskem mestu. Res? Statistika govori seveda o par tisočih, namreč — uradna. Kdor pozna zlasti »nižje graške sloje« in njihovo po-koljenje make bližje, bo prišel do drugačnih zaključkov. Za časa državnozborskih volitev se jc celo nekaj govorilo o slovenskem števiicm kandidatu! Smešno ne? Gradec je vendar nacionalno gnezdo in pa demokratka trdnjava. Torej utopija! In vendar i to ne bi bilo nemogoče, ko bi bili Slovenci to, kar danes v Gradcu niso in niti dolgo ali pa nikoli ne bodo, namreč: organizirani in zavedni v političnem in narodnem oziru. Vsaj ne na prvi pogled. Resnica: žalostno je, da se nam v Gradcu popridi toliko rodne krvi, nc da bi zato mignili le z mazincem. Tako umevno, naravno in neizogibno je menda, da se nam leto za let;;iii utopi nešteto mladih delavnih moči v nemški povodnji. Poglejte jih, krepkih delavnih rok obojega spola, ki leto za letom, dan za dnevom dohajajo v mesto iz sredine spodnje in srednje Štajerske, prinašajoč svoje moči na trg naprodaj. Nele svoje krepke roke, svoje mišice, marsikdo tudi svojo narodnost in poštenost. Kdor opazuje to hitro asimilacijo slovenskega elementa s tujim nemškim, gleda in premišljuje vzroke, zakaj mora podleči slovenski živelj nemškemu, se 11111 mora storiti liudo pri srcu. Truma za trumo se poizgublja in to leto za letom. Preseljevanje kmečkega ljudstva v mestno ozračje, jc pri sodobnem socialnem razvoju vsakdanji, skoro neizogiben pojav. Ali pa je tudi nujna posledica, da stotine in tisoči novih svežih moči izginjajo v valovih nemštva, tako nevzdržna, neobran-Ijiva? Vedno preseljevanje svežega slovenskega elementa v štajersko osrčje bi vendar moralo prej ali slej povzročiti vsaj to, da bi sc pojavila v socialnem, političnem in narodnem oziru evolucija navzgor. A kakor da bi bile novodošle moči val ob obrežno skalovje. Nasprotno celo: nem-štvo se širi proti jugu. Tu ne pomaga prav nič kričavi narodni radikalizem, vpitje po narodnih pravicah, nastavljanju slovenskih uradnikov. Ce pride zboljšanje, more priti edinole od spodaj: širne ljudske mase, zlasii delavske je treba iz mladega privaditi za. življenje v organizaciji. Pre-vzgojiti, preustvariti je treba v tem smislu vso narodno vzgojo: preprečiti je treba celo obmejno ozemlje z izobraževalnimi, gospodarskimi društvi, posebno pa z malimi posojilnicami. Gospodarska osamosvojitev prinese tudi narodno, tudi kulturno. In če preide duh discipline, smisel za organizirano delo v najzadujo vas, do naj-zadnjega pastirja, hlapca in služkinje, kadar se nek;.ko privzgoje vse potrebne lastnosti, ki jih zahteva zavestno narodno-politično delo, potem šele sc pokaže sad tudi sredi tujih sil: izguba se bo manjšala, rastel pa čut narodnega ponosa, narodne nezavisno?!!. (iraški Slovenec bo vstal. Še vedno s. čuje: Proč od Gradca! Prav. A proces delavskega ljudstva žene proti središču, nemškemu središču! Tega ni mogoče z'ibraniti, le omejiti ga, je mogoče. Ali pa naj danes in v bodoče graško Slovenstvo ue pomeni nič? Ali tisoči za nas ne pomenijo veliko, da zelo veliko, če pomislimo, da iz teh tisočev lahko nastanejo novi tisoči? Ako jih vsaj ohranimo, smo storili dovolj! Ohranitev pa, to je težavna stvar. Mogoča jc Ie, ako sc približajo deli »višjih sfer« onim, ki so prodali svoje moči nemškemu kapitalu — delavskim slovenskim slojem! KRŠČANSKI SOCIALCI IN POLOŽAJ. Dunaj, 3. marca. V današnji seji vodstva krščansko-socialne stranke sc je razpravljalo o stališču Ogrov, da bi se prihodnji delegaciji sklicali šele v pozni jeseni namesto maja meseca, kakor se je prvotno sklenilo. Ogri hočejo s tem pridobiti si časa, da zmešetarijo zase narodnostne koncesije za armado, ne da bi jim bilo preje treba glasovati za zvišanje častniških plač. Krščansko-socialna stranka hoče nasproti tej nameri zavzeti odločno stališče. Dolžijo tudi Becka, da dela proti inteiicijam krščanskih socialcev. Baje je na sklep krščansko-socialnega vodstva vplivala 1; ka oseba, ki je zelo blizu prestola. B u d i m pest a, 3. marca. Vesti, da Ogri delajo na to. da se delegaciji snideta šele v jeseni, da se posvetujeta o proračunu za 1909, so neosnovane. Ni povoda, da bi se delegaciji ne sklicali maja meseca. C F.SAR O ZVIŠANJU ČASTNIŠKIH PLAČ. Dunaj, 3. marca. »Vaterland« poroča, da je cesar predsedniku ogrske delegacije, Barabasu. dejal, da jc čisto izključeno, da bi se vprašanje o povišanju častniških gaž zvezalo z nacionalnimi ar-madnimi koncesijami. NEMŠKI BLOK. D u n a j, 3. marca. Dne 14. in 15. tega mes. zboruje tu krščanskosocialna stranka. da se posvetuje o osnovi nemškega bloka. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA ČEŠKEM. Pr a g a , 3. marca. Dozdaj je izvoljenih (Čehi): 42 agrarcev, I samostojni agrarec, 35 mladočehov, 2 samostojna mladočeha, 5 radikalcev, 4 staročehi, en realist, 1 narodni socialec, 1 katoliško-na-rodni poslanec. (Nemci): 18 naprednjakov, 14 radikalcev, 13 agrarcev, 1 svobodnona-rodni agrarec, 8 od ljudske stranke, 4 Schonererijanci, 4 samostojni narodnjaki, 2 krščanska socialca, 1 divjak. Potrebnih je še šest ožjih volitev in ena druga volitev. O dveh rezultatih se še ne ve. DR. MASARYK BO VOLJEN S POMOČJO NEMCEV. Praga, 3. marca. Nemci bodo glasovali v starem mestu za judovskega kandidata, svobodomiselca Masaryka proti mladočehu Podlipnemu. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GALIŠKEM. L v o v , 3. marca. V mestni skupini je dozdaj izvoljenih: 14 demokratov, 4 nacionalni demokrati. 4 konservativci, en član poljskega centra, 1 Nemec. HRVAŠKA. »Obzor« poroča z Dunaja, da jc baron Rauch predlagal cesarju, da sc sabor s kraljevskim reskriptom odgodi, ako bi ne bil iz kateregakoli razloga zmožen za delo. Cesar se bo odločil v avdijenci bana Raucha v četrtek. Ako cesar tega ne odobri, mora ban dati ostavko. Na Dunaju sodijo, da vladar ne bo pritrdil brezpogojni odgoditvi sabora, ker je vsled zmage koalicije možno delovanje sabora. Tudi dr. Weckerle je proti odgoditvi, ker bi se z isto položaja nikakor ne izboljšalo, hrvaški delegatje pa bi v Budimpešti nadaljevali obstrukciio. Pričakovati je, da vladar sprejme ostavko bana Raucha, ali pa mu vsaj ukaže, da skuša doseči kompromis s koalicijo. X X X Po vsem Hrvaškem je napravilo najneugodnejši vtis, da je ban Rauch zopet popolnil mesto zagrebškega uadžupana, in sicer s Slavkom pl. Čuvajem, višjim županom liško-krbavske nadžupanije. Dekret o imenovanju pl. Čuvaja je izdan dne 25. februarja, torej ob času, ko je ban še »upal in se bal« glede izida volitev. Hotel je po zgledu Khuenovem, ki je mesto uadžupana ustanovil, postaviti nad občinski odbor zagrebški in nad župana dr. Amruša zopet vladi vdanega moža za kontrolo. HRVAŠKI SABOR. Zagreb, 3. marca. Sabor je sklican na 12. marca zjutraj ob 9. uri. AVSTRIJSKA ESKADRA PRED MALTO. Angleška posadka na Malti je našo eskadro najprisrčnejše sprejela. Včeraj je bil konteradmiral pl. Zieglcr z višjimi častniki avstro-ogrske eskadre na dineju pri angleškem admiralu sir Cliarlu Drury. O tej priliki so se govorile navdušene zdravice cesarju Francu Jožefu in kralju Edvardu, ki so bile navdušeno sprejete. Godba je zasvirala obe narodni himni. Častniki angleških vojnih ladij »Queen«, »Prince of Wales« in »Bacchante« so povabili častnike vojnih ladij »Nadvojvoda Karol«, »Nadvojvoda Friderik« in »Nadvojvoda Ferdinad Maks« na dine. Razun tega se vdeleže vsi avstro-ogrski častniki plesa v guvernerjevi palači. STAVKA PRETI V MORAVSKI OSTROVI. Včeraj je zborovalo v nloravski Ostrovi okolo 9000 rudarjev, ki so zahtevali, da sc uvede nov službeni red in izvršijo lanske obljube. Ako sc oboje ne zgodi, pričnejo vsi rudarji moravsko-ostrovske-gft revirja stavkati. RAZLASTIVNA PREDLOGA. B e r o I i 11, 3. marca. Poslanska zbornica ie razlastivno predlogo s tistimi malimi izprcmenibami, ki jih jc napravila gosposka zbornica, sprejela. Za zakon manjka samo še cesarjeve sankcije. PRAVI CALVINO ZAPRT, KRIVI OBEŠEN. Profesorja Marija Calvina je rimska policija našla pri banketu na čast udeležencem agrarnega kongresa. Isti je izjavil, da si je bil dal lani napraviti potni list za Rusijo, ki mu je pa bil ukraden. Na vprašanje, zakaj se ves čas, ko se je pisalo v listih o napadalcu Calvinu, ni oglasil, je odgovoril, da je hotel napadalcu rešiti življenje, kar bi se mu tudi posrečilo, ako bi ne bilo prišlo na dan, da v smrt obsojeni terorist ni italijanski državljan, ampak menda Francoz. Policiji se je zdelo ravnanje profesorja Calvina sumljivo in zato so-ga priprli. — Terorista, ki si je bil nadel ime Calvina, so s šestim idrugimi napadalci v noči na prvi marec obesili. DEDNI KNEŽEVIČ ČRNOGORSKI NA POTOVANJU. Dedni kneževič Danilo Črnogorski in soproga sta inkognito prispela v Cannes ter sc nastanila v vili »Aleksander«, kjer že stanuje kneževič Mirko z družino. GROŽNJA KRALJU KAROLU — PONAREJENA. Bukareški Adeverul« javlja, da jc romunski kralj Karol te dni prejel prošnjo kakih sto kmetov iz okraja Arges, v kateri s'e pritožujejo čez oderuštvo odvetnikov ter na koncu grozijo, da bodo kralj in vsa družina pobiti z bombami, ako se oderuštva odvetnikov ne onemogoči. Preiskava. ki so jo takoj uveli, pa je pokazala, da so bili podpisi na kralju izročeni peticiji. ponarejeni. Peticijo je sestavil borzni agent Megescu, ki so ga že zaprli. Pravijo, da se je hotel maščevati nad odvetniki dotičnega okraja. OJAČENJA ZA MAROKO. Pari z, 3. marca. V Maroko odide I2.(ii)il senegalskih strelcev, vrhtega pa 4000 mož iz različnih vojaških branž iz Alžira in Tunisa. Ojačenia bodo po skle;pu ministrskega sveta sledeča: • 3 bataljoni strelcev iz Senegala, ki bodo iz Dakarja v Casablanco dospeli v 14 dneh, 3 bataljoni pehote, 3 baterije, 2 švadrona »chau-sseuers d'Afrique«. CERKVENI TATOVI THOMAS IN TOVARIŠI. Pariz, 3. marca. Več let so plenili tatovi cerkve v več okrajih srednje in južne Francije. Vsi napori policije, priti tatovom na sled, so bili dolgo brezvspešni. Na podlagi iziav nekega trgovca s starinami se je slednjič vendar posrečilo, da so zaprli tatove. Glavna sta bila brata Jean in Franc Thornas. ki sta bivala v Clermond-Ferrand in veljala za zelo ugledna meščana. Preiskava jc dognala, da so oba brata in neki Anton Faure izvrševali ta posel že skozi več let. Imeli so veliko zalogo vlo-milnega orodja. Ukradene predmete so spravili v Pariz, kjer so jih s pomočjo po-sredovavcev prodali. Pri hišni preiskavi pri Jeanu Thomasu so našli mnogo pisem, ki so se tikali prodaje ukradenih predmetov, nadalje tudi mnogo predmetov, katerih še niso prodali. Proces proti tatovom se je pričel pred petimi dnevi pred porotnim sodiščem v Limoges. Pri tem so prišle na dan stvari, ki zelo komprimitirajo mnogo uglednih oseb v Clermond-Ferrand in pariške trgovce s starinami. Glavarja cerkvenih roparjev, Thomasa, so obsodili v šestletno prisilno delo. NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA. (Posebna poročila »Slovencu«.) Državnozborska komisija na Nemškem proti Biilovvovi protipol.iski politiki. Cesar ne bo sankcioniral razlastitve? B e r o 1 i 11, 4. marca. Dan na dan se množijo glasovi razsodnih in poštenih nemških mož, ki z gnjevom obsojajo proti-poljsko politiko kancelarja Biilovva. Dejstvo, da je za razlastivni zakon dobil v gosposki zbornici samo deset glasov večine, proti sebi pa imel najslavnejše in najmogočnejše može v Prusiji, sili najvišje kroge k resnemu prevdarjanju. Znano jc, da je seji gosposke zbornice prisostvoval v svoji loži sam prestolonaslednik, ki je žc zdaj znan kot nepristransk iu pošten mladenič. Gotovo niso bile brez vtisa nanj besede, ki jih je izpregovoril sivolasi vojni maršal Ferdinand Albert Alexij giof Hae-seler, ki je krvavel na češkem in franco,-skem bojnem polju, pa je v gosposki zbornici Biilovvovo razlastivno postavo odklonil s sledečimi besedami: -Tukaj jaz nočem biti zraven; jaz sem do kosti zvest kralju, toda, kar vi hočete, je proti od kralja zapriseženi ustavi in ta je nam vsem sveta in nam mora sveta biti.« (Dobesedno: Hier spiele icli niclit mit, icli bin konigstreu bis in die Knoclien, aber das, vvas ihr vvollt, geht gegen die vom Konig beschvvorene Verfassung und die ist uns heilig und muss allen heilig sein.«) Govori se, da cesar postave ne bo sankcioniral, kar pa je seveda z vso rezervo treba sprejeti. Ni sicer moč Viljemu II. odreči pravicoljubnosti in plemenitosti, toda obdaja ga močna kamarila. Predloga gre zdaj i/, gosposke zbornice nazaj v poslansko, da pritrdi izpremetnbam. Nemški krogi označujejo politiko Biilovva za protimo-narhieno, ker je z razlastivno postavo po-gazil, ker sta Friderik Viljem II. iu Friderik Viljem III. Poljakom slovesno obljubila. Drugo brco je Biilovv dobil v komisiji nemške poslanske zbornice. V prvem branju je namreč komisija zavrgla S 7. novega združevavnega zakona, glasom katerega naj bi bili vsi nenemški politični shodi prepovedani. Proti temu zloglasnemu paragrafu so namreč glasovali člani centra, Poljaki, socialni demokrati iu svo-bodomiselci, za nacionalni liberalci in konservativci. Vprašanje .'e seveda, ali bo ko-rajža svobodomiseleev trajala do drugega branja, saj je v gosposki zbornici eden njihovih voditeljev, frankobrodski župan Adickes, stal v prvi bojni vrsti proti Poljakom! Čuje se pa, da bodo nastopili volivci proti svojim strahopetnim poslancem. Italija v Benadirju. R i 111, 4. marca. »Tribuna« poroča iz Mogadiša v italijanski somalski koloniji, da so bimalski rodovi zopet napadli karavane. Italijanski kolonialni guverner je zasedel kraj Kaitoi na reki Uebi Šebeli. S tem je storjen prvi korak za vojaško za-sedenje do reke Uebi Šebeli in podjarm-Ijenje bimalskih rodov. Šolsko vprašanje v Italiji. G e 11 o v a , 4. marca. Tu se bo 28.. 29. in 30. t. 111. vršil kongres katoliških društev iz cele Italije, da se posvetujejo, kakšno stališče naj sedaj katoličani zavzamejo nasproti sklepu parlamenta, ki je sicer zavrgel predlog Bissolatijev glede na svobodno šolo, pa sprejel predlog vlade, naj se krščanski pouk podeljuje v šolah po občinah, kjer so katoličani v večini, dočim si drugod morajo na lastne stroške ta pouk preskrbeti. Zato je zdaj naloga katoličanov verski šolski poduk organizirati. Maroški trdi oreh. P a r i z , 4. marca. Matin« proračuna stroške za maroško ekspedicijo na 20 milijonov .S to ogromno svoto pa se ni nič doseglo. Tako sodi francoski vladni list. Ruski poslanik na Dunaju odstopi? Dunaj, 4. marca. »Pari. Korr.« poroča, da se ruski poslanik knez Urusov. ki sc jc zdaj podal na dopust na Riviero, ne bo več vrnil na svoje mesto. Stvar je v zvezi z napadi ua Avstrijo zaradi sand-žakskega železniškega načrta v ruskih listih. Ban Rauch ne odstopi? Dunaj, 4. marca. Neka tukajšnja korespondenca, ki ima zveze z zagrebškimi vladnimi krogi, izjavlja, da so vse vesti o odstopu bana Raucha neosnovane. Ako koalicija v saboru ne odneha in z Rauchom ne sklene kompromisa, bo ban sabor razpustil in razpisal nove volitve. Rusini. L v o v , 4. marca. Rusini so si pri sedanjih deželnozborskih volitvah na Gali-škem priborili 21 mandatov, dočim so prej imeli samo 15. Lisabonske kroglje v muzejih. Marsikdo je čital tisto šaljivo črtico Mark Tvvainovo o čudaku, ki je nabiral jeke. Ako se kupuje jeke, zakaj bi se navdušen nabiralec redkih predmetov ne pomnožil zbirke s krogljami, namenjenim kraljevski družini portugalski? Vsaka kroglja stane Ic malenkost 5000 frankov. Poleg kroglje se dobi še tudi potrdilo lisa-bonskih meščanov, ki pričajo, da jc bila kroglja takoj po umoru kralja in prestolonaslednika izdrta iz bližnjega zida. in sicer jo je izdrl lastnoročno dotičnik, ki ponuja krogljo v nakup. Vse podpise prič jc overil kraljevi notar. Mnogo muzejev, lastnikov javnih gledališč in zasebnikov si je preskrbelo vsaj po eno krogljo. Sedaj pa ic prišlo na dan, da je premeten goljuf razprodal /c 300 takih, seveda samo pravih krogelj, ter izkupil za nje 300.000 frankov. Oglašajo se drug za drugim opeharjeni nabirači in zahtevajo svoj denar od goljufa, ki ga je prijela pariška policija vsled naznanila nekega angleškega lorda, ki se je bil tudi vsedel na lini. Širite, naročajte »Slovenca"! Predstav« s« vrtijo * delavnikih od 5. do 9. uro popoldno, ob nedeljeh in praznikih od 10. do II. uro pradpoldno in od 3. do 9. uro popoldno. Kinematograf EDISON : : Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s : Danes v soboto nov spored, ncs 166 Vsak četrtek in •oboto od 3. do 6. ure popoldne prodatava za dijake po zni-i i iani ceni. ■ i Vefi lepili psov-bernhardincev je na prodaj. Več se izve na Martinovi cesti štev. 32, Ljubljana. 531 3-2 HIŠA'*! v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja nnj se stavijo pod Itev. f|844" na upravo lista. 365 7 Delavnica za mizarja in tudi za drugo obrt, zraven stanovanje, se odda 1. maja v Bohoričevih ulicah št. 3, Vodmat. Več se izve pri Adolfu Haupt-mann«u, Ljubljana. 567 3-2 Obrt obstoji že nad 30 let! Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno podobarsko In pozla-farsko obrt v Wolfovih ulicah it. I nasproti frančiškanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja koiikormožno umetno In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela ! 466 Z odličnim spoštovanjem 52-2 Alex. Gotzl. podobar in pozlatar. m Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven eesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje^t0^: bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano tanno^chinin tinkturo za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. - Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 210 48 -6 Slovita Nelnsine ustna in zobna XtiAiI deluje izborno proti zobobolu in gnji-VUUaiobj zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica i K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. raspoillja po poŠti vsak dan dvakrat. Posojilnica v tfresica h razpiše s tem službo tajnica 3 letno plačo 2000 tf — Prošnje je vlomiti do 20. marca, službo nastopiti pa najkasneje 15. aprila 1908. Posojilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prosilci imajo prednost. 549 3 2 Ravnateljstvo. C. kr. oblastveno potrjeno i* n ucilišce za Krojno risanje branja ,,, h« t, n Bii.puiorl.nto. M, Tli. Karlabll.rilr.it. TI, VIII It. vfc.nl.', 1», IX. Altrralra.ii II, I. raf.rlli.tlr.it. 19, Ivin <% SI. Dtbllaetr Hiaptilr. II, XIX. Ma.plilr.it. n. 99 ftssjainlftna idislnlška družba E R C U R" *)upaJ, l Woilzefle 10. A t X 90,000 000 Imr »rnhUA X 8 500.000 Nsjknlantnojai V nakup in prodaja rMh vr4t rent, driavnih papirjtv, ah.cl), prioritet, (tsUvnlr, v*Ek davil, valut Ib denarlu m Zamenjava in eskoHiptir&nJe M»tavnlc 'b obli««''.'! in kuponov,