Na evropskem košarkarskem prvenstvu v Španiji že takoj na začetku jutri dvoboj Slovenije in Italije /25 Na Dragi včeraj o razmerah na Primorskem med in po 2. sv. vojni L** t - Doberdobski otroci so odkrivali čudoviti svet glasbe Predsednik družbe IRIS Querin: »Celoten cikel ravnanja z odpadki bomo poverili enemu podjetju« >/12 Primorski NEDELJA, 2. SEPTEMBRA 2007 Št. 207 (18.990) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Človekoljubje nepozna razlik, ne barv Danjel Radetič V dneh, ko na Tržiškem nasprotniki sožitja iščejo odmevnost z grobimi žaljivkami na račun Slovencev, sovodenjsko krvodajalsko društvo praznuje visok jubilej. Pred tremi desetletji se je namreč skupina krvodajalcev, včlanjenih v sekcijah iz Gorice, Zagraja in drugih krajev, odločila, da bo ustanovila svoje samostojno društvo. Takoj je bilo jasno, da so bili številni Sovodenjci in prebivalci sosednjih vasi pripravljeni na plemenita dejanja. Na ustanovnem občnem zboru društva se je zbralo nad petdeset domačinov, ki so nato z velikim navdušenjem in zagonom začeli prirejati predavanja, družabna srečanja in izlete. Seveda je bilo od ustanovitve samostojne sekcije naprej glavno poslanstvo sovodenjskih krvodajalcev darovanje krvi, ob tem pa gre opozoriti tudi na aktivno vlogo in vpetost društva v družbeno življenje v domači občini in v sosednjih krajih. Sovodenjski krvodajalci se ob tem niso nikoli zmenili za svetovnonazorske delitve, ki so bile pred tridesetimi leti med Slovenci na Goriškem še kako aktualne. V krvodajalskih vrstah jebil dobrodošel vsak, kije bil pripravljen nesebično pomagati sočloveku. Podobno je veljalo - in velja - tudi v Doberdobu, kjer je krvodajalsko društvo aktivno od leta 1970. Glavna skrb sovodenjskih in doberdobskih krvodajalcev je bila od vsega začetka širjenje krvodajalstva in plemenitih vrednot med mladimi, to pa jim očitno uspeva. Med štiristo člani obeh slovenskih krvodajalskih društev je kar nekaj predstavnikov mlajših generacij, ki bodo s svojo krvjo morda rešili življenje tudi kakemu izmed tržiških protislovensko naravnanih posameznikov. Človekoljubje ne nazadnje ne pozna razlik, ne barv. ITALIJA - Številna svarila ministrom iz levih strank, naj se ne udeležijo povorke Demonstracije o sociali: polemike v levi sredini Za Massima DAlemo bi bila prisotnost ministrov »nevzdržno protislovje« BAZOVIŠKI JUNAKI - Letošnja govornika Klavora in Tesini Višek pobud z nedeljsko svečanostjo pri spomeniku Kot običajno bodo tudi letos častno stražo pri spomeniku imeli taborniki in skavti KROMA TELESE TERME - Glede demonstracij o socialnem skrbstvu in zakonu Biagi, ki jih skrajna levica prireja za 20. oktober, divjajo polemike znotraj vladajoče italijanske leve sredine. Zunanji minister Massimo D'Alema je na včerajšnjem nastopu na prazniku sredinske stranke Udeur v kraju Telese Terme posvaril pred morebitno udeležbo ministrov levičarskih strank na demonstracijah, saj bi to pomenilo »nevzdržno protislovje«, pravosodni minister Clemente Mastella pa je celo zagrozil z vladno krizo. Z levice pa tajnik Stranke komunistične prenove Franco Giordano potrjuje udeležbo na povorki in poziva k prenehanju »ustrahovanj« in »groženj« proti levim strankam koalicije. Na 30. strani Slovenska fotografija v Kulturnem domu v Trstu Na 5. strani V torek se začenja 42. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji Na 6. strani V Trstu praznovanje Evropskega dne judovske kulture Na 7. strani Danes v Sovodnjah vrhunec praznika ob 30-letnici društva krvodajalcev Na 11. strani KMETIJSKA MEHANIZACIJA posebna ponudba MOTORNIH ŽAG JONSERED (kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI) OB NAKUPU NOVIH KOSILNIC IN ŽAG ODVZEM STARIH ZA ODPAD KOMPOSTER za iztrebitev organskih odpadkov -SADIKE POVRTNIN VSE ZA VAŠO KLET - ENOLOGIJO IN KMETIJSTVO - SEMENA - SADIKE IN CVETJE '-VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL Možnost financiranja večjih nakupov TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona - TRST, Ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli GOSTILNA VALERIA od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 2 Nedelja, 2. septembra 2007 ALPE-JADRAN TRST - V pričakovanju na deželne volitve Morda vse bliže spopadu Illy - Snaidero Predstavljal bi veliko novost v italijanski politiki - Severna liga se zaenkrat še ni izrekla za Snaidera TRST - Morda bomo na prihodnjih deželnih volitvah, spomladi prihodnjega leta, priča veliki novosti v italijanski politiki: za predsedniško mesto naj bi se potegovala predstavnika iste organizacije, združenja industrijcev. Sedanjemu predsedniku Riccardu Illy-ju, ki vodi levosredinsko koalicijo, naj bi desna sredina zoperstavila Edija Snaidera, na čelu istoimenske furlanske industrijske grupe, ki zaposluje 1.700 uslužbencev in ima po svetu dva tisoč prodajnih točk. Tako pravijo politični analitiki, potem ko je 50-letni Snaidero sprejel, da prevzame vodstvo posebnega telesa Doma svoboščin, ki naj bi se posebej ukvarjalo z volilnim programom. Predstavniki Doma svoboščin Isidoro Gottardo (Fi), Roberto Menia (An) in Angelo Compagnon (Udc) so namreč prejšnji mesec ustanovili združenje Liberidea z namenom, da pripravi program za Snaidera, kot si nadejajo, ali pa za koga drugega, če Snaidero ne bi sprejel. V tem primeru bi prišla v poštev samo Renzo Tondo ali Enzo Riccardo Illy Edi Snaidero Cainero. Kot vidimo, Severne lige za enkrat ni zraven. Nadalje so napovedali ustanovitev znanstvenega odbora, ki bi ga sestavljalo od 10 do 12 modrecev. V programu imajo tudi zbiranje podpisov, da bi združenje spremenili v fundacijo, za kar pa je potrebnih 250 tisoč evrov, kot predpisuje zakonodaja. Zaenkrat pa bodisi Illy kot Snaidero še nista dala svojega soglasja. Illy bo svojo odločitev sporočil januarja (čeprav o njegovi kandidaturi za levo sredino nihče ne dvomi). Snaidero je dejal, da se za enkrat »ne mudi« in da predsedovanje omenjenemu odboru Doma svoboščin ne pomeni, da avtomatsko sprejema kandidaturo deželnega predsednika za desno sredino. Angažiranje podjetnikov v politiki seveda ni novost. Slednjo predstavlja »spopad« med dvema osebnostma kot sta Illy in Snaidero in dvema prestižnima »znamkama«. Če se bodo torej napovedi uresničile, bo naša dežela potrdila model, ki se bo morebiti uveljavil tudi na državni ravni in presegel sedanje stranke, ki se tudi na krajevni ravni ubadajo z navzkrižnimi veti in po- lemikami o predsedniških kandidatih, nimajo pa osebnosti, ki bi se lahko zmagoviti spoprijele v volilni kampanji. Severna liga se za enkrat o možni kandidaturi Edija Snaidera ni izrekla. Komisarka Severne lige v FJK Manuela Dal Lago je dejala, da je Snaide-ro ne dvo mno prestiž no ime, ven dar je Liga v trem tre nut ku zain teresi ra na za svoj projekt in svoj program. »Zatem bo pri šel čas soo čanja z dru gimi poli -tičnimi silam,« je še pristavila Dal La-gova. »Smo na začetku septembra, volitve bodo spomladi. Torej imamo še čas. Poleg tega se mi ne zdi, da bi Sna-idero izrazil voljo, da kandidira. Sprejel je predsedstvo združenja, ki je nastalo po volji drugih strank desne sredine.« Komisarka Severne lige je obenem napovedala, da se bo Umberto Bossi 22. ali 23. septembra morebiti udeležil praznika stranke v Azzanu X v pordenonski pokrajini. Zagotovo bosta prišla tudi Maroni in Calderoli in tedaj bodo poglobili vprašanja, povezana z deželnimi volitvami. / HRVAŠKA - Požari Zaradi opeklin gasilec ZAGREB - Za posledicami opeklin, ki jih je dobil v četrtek pri gašenju požara na otoku Kornat, je v noči na soboto v zagrebški bolnišnici umrl še sedmi hrvaški gasilec. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč na Hrvaškem, zaradi katere je vlada za jutri razglasila dan žalovanja. Kot je včeraj sporočil načelnik policijske uprave v Šibeniku Branko Peran, bo policija vložila kazensko ovadbo zoper 20-letnega receptorja Narodnega parka Kornati, ki je osumljen, da je v četrtek dopoldne sprožil požar, ko je v suho travo odvrgel cigaretni ogorek. Med gašenjem požara v Narodnem parku Kornati je v četrtek umrlo šest gasilcev, med njimi oče gasilca, ki je posledicam opeklin podle gel v no či na soboto. Enajst preživelih so prepeljali v bolnišnico v Zadru. Pet gasilcev pa so nato s hudimi opeklinami prepeljali v zagrebško travmatološko kliniko. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Nov zaplet na meji Hrvaški policisti preprečili dostop do hiše Joška Jorasa SEČOVLJE - Na območju mejnega prehoda Sečovlje je včerajs dopoldne prišlo do zapleta, ko je pet moških želelo po t.i. evropski poti do hiše Joška Jorasa, kjer so mu želeli pomagati pri urejanju fasade. Hrvaška mejna policija jim dostopa po poti, ki si jo je Joras uredil sam, da mu ne bi bilo potrebno čez hrvaški del prehoda, ni dovolila. Peterica se je po dveh urah pregovarjanj razšla. Kot je poročal radio Slovenija, so bili moški člani civilne iniciative domoljubov, ki želijo v Sloveniji patriotizem, mnogi pa jim očitajo tudi nestrpnost. Kot je Joras povedal za STA, je v odzivu na dogodek vložil kazensko ovadbo proti neznani osebi. Povedal je namreč, da je 27. avgusta letos prejel pravnomočni sklep okrajnega sodišča v Piranu, po katerem mora Hrvaška umakniti ovire na njegovi poti in v nobenem smislu sme ovirati koriščenja te poti. "Upal sem, da bo Hrvaška upoštevala odločitev sodišča, ampak se to ni zgodilo," je dejal. Joras je še pojasnil, da je vložil ovadbo proti neznani osebi zato, ker omenjenih policistov ne pozna, zato je v predlo- Joško Joras namerava urediti fasado na svoji hiši gu kazenske ovadbe navedel, naj si pristojne oblasti pomagajo s posnetki TV Slovenija oziroma POP TV, ki sta prišli na kraj dogodka. Meni, da so hrvaški policisti storili kaznivo dejanje, ker so mu preprečili, da bi opravil pripravljalna dela za fasado na njegovi hiši. Piransko okrajno sodišče je 4. maja lani izdalo začasno odredbo, po katerem je morala Hrvaška na svoje stroške umakniti cvetlična korita, s katerimi je 21. aprila TISKOVNO SPOROČILO SIK Pozitivni premiki pri uveljavljanju pravic manjšine Po nižji se postavlja vprašanje višje srednje šole v Benečiji BREZJE - Stoletnica kronanja Marije Pomagaj Kardinal Rode o družini in čistosti mladine BREZJE - Več tisoč katolikov iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih dežel se je ob včerajšnji stoletnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah poklonilo božji materi, ki naj bi na Brezjah glede na številna pričevanja v zadnjih dvesto letih že večkrat prisluhnila prošnjam vernikov. Zbrane pred Marijino sliko na Brezjah je nagovoril kardinal Franc Rode, ki je ob Marijinem prazniku spomnil na pomen zdrave in trdne družine, na nedotakljivost življenja in na skrb za čisto mladino. Pred sto leti je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič zaradi posebnega čaščenja, ki jo je slika Marije Pomagaj Leopolda Layerja na Brezjah vzbujala pri vernikih, milostno podobo Marije in božjega sina okronal s posebnima zlatima kronama. Tedaj je slovenski narod prvič v Mariji pozdravil svojo kraljico, Brezje pa so postale narodno svetišče vseh Slovencev. S kronanjem brezjanske Matere Božje se je škof Jeglič vključil v tradicijo evropskih narodov, ki so Marijo okronali kot svojo kraljico in mater, je pojasnil Rode. To dejanje je imelo v prvi vrsti verski oziro- ma duhovni pomen, vendar hkrati narodno in državniško razsežnost, je prepričan Rode. "Od leta 1907 se je slovenski narod po vodstvom svetih in modrih pastirjev vse bolj resno zavzemal za življenje po evan-geljskih načelih in vse globlje živel v območju milosti," je pojasnil Rode in spomnil na grozote, kijih je nekaj desetletij kasneje prinesla sovražna okupacija. "Po vojni se je zgodilo to, kar so mnogi slutili že ob začetku: revolucija je do kraja razkrila svoj zločinski obraz: deset tisoči umorjenih v popolni brezpravnosti, o čemer priča nad 500 množičnih grobišč v naši deželi," je dejal in spomnil, da je bila večina žrtev kristjanov. Ena od urgentnih nalog Cerkve na Slovenskem je po kardinalovem mnenju tudi utrjevanje družine, saj zdrava, uspešna in srečna družba temelji na zdravi, trdni družini. "Ko govorimo o srečni družini, ne moremo mimo pogojev, ki so zanjo potrebni, in eden izmed njih je nedvomno čisto življenje v letih pred zakonom," je poudaril Rode ter dodal, daje čistost tudi odgovornost do naroda. (STA) lani zaprla t.i. "evropsko pot", ki omogoča Jorasu dostop do njegove hiše mimo hrvaške kontrolne točke. Sklep sodišča so poskušali izvršiti 27. julija lani, vendar to ni uspelo. Okrajno sodišče je 22. januarja letos izdalo še sklep o izvršbi. Ker se je Hrvaška izogibala sprejetju sklepa, je sodišče zaprosilo pravosodno ministrstvo, naj ji sklep izroči preko diplomatske poti. To se je zgodilo 24. julija letos, sklep pa je 27. 8. postal pravnomočen, je pojasnil Joras. (STA) Deželni tajnik stranke italijanskih in slovenskih komunistov sen. Stojan Spetič je prepričan, da smo bili letos poleti priča pozitivnim premikom glede uveljavljanja uzakonjenih pravic naše manjšine, kar dokazuje o tem, da je v Prodijevi vladi vendarle prevladala dobra volja in želja, da se v primernem času nadoknadi šest let zamujanja in zavlačevanja. V tiskovnem sporočilu SIK poudarja, daje še posebej pozitivna vest o odprtju dvojezične srednje šole v Špetru Slove-nov. Opuščena je bila torej navidezno kompromisna rešitev, da bi v sicer italijansko srednjo šolo vključili par ur slovenščine, česar zaščitni zakon ni nikoli predvideval. Sedaj pa moramo že misliti na bodočnost, kajti srednja šola traja tri leta in kaj kmalu se bo postavilo vprašanje višjih srednjih šol. Doslej so beneški dijaki hodili v Gorico, kaj pa poslej? Zaščitni zakon predvideva tudi možnost, da se na višjih šolah (tudi v videm-ski pokrajini), kijih obiskujejo dijaki iz narodnostno mešanih občin, oblikujejo razredi s poukom slovenščine. Zanje ni številčnih omejitev. Očitno je, da bomo morali o SLOVENIJA - Predsedniške volitve Slovenci na tujem lahko volijo na veleposlaništvih in konzulatih ali po pošti TRST - Na letošnjih predsedniških volitvah v Sloveniji, ki bodo 21. okotbra 2007, bo lahko glasovalo tudi nekaj več kot 50 tisoč slovenskih državljanov, ki nimajo stralne-ga prebivališča v Slovceniji. Med temi bodo tudi Slovenci, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini in Italiji. Svojo volilno pravico bodo lahko uveljavili 21. oktobra na volišču na sedežu diplomatsko-konzular-nega predstavništva RS (v Italiji v Trstu in Rimu), ki bo odprto med 9. in 17. uro po lokalnem času. Volišča bodo odprta na naslednjih diplomat sko-kon zu lar nih predstavniš -tvih: Atene, Beograd, Berlin, Bern, Bratislava, Bruselj, Budimpešta, Buenos Aires, Canberra, Celovec, Cleveland, Dunaj, Haag, Köbenhavn, London, Madrid, New York, Moskva, München, Ottawa, Pariz, Podgorica, Praga, Rim, Sarajevo, Skopje, Stockholm, Tokio, Toronto, Trst, Varšava, Vatikan, Zagreb, Washing- ton. Če se 21. oktobra ti volivci ne bodo mogli udeležiti glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstav-niš tvih, bodo lah ko gla sovali po pošti. V tem primeru morajo na naslov Državne volilne komisije (Slovenska 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenija) do 21. septembra poslati zahtevek, da želijo glasovati po pošti, in navesti osebne podatke ter naslov prebivališča in poštne podatke. Zahtevek se lahko pošlje tudi po faxu (na številko: 00386 1 4331 269). V zvezi z glasovanjem po pošti so pomemb ne spre mem be zako -na, ki olajšujejo glasovanje po pošti. Tako ni več potrebno potrjevanje volilne karte, temveč zadostuje podpis volivca. Podaljšuje se tudi rok, v katerem mora prispeti glasovnica nazaj v Slovenijo, zato da se še upošteva pri izidu volitev, in sicer na osem dni po dne vu gla sovanja. tem začeti razmišljati, tudi v samem paritetnem odboru. Vsekakor je pozitivna vest, da je vlada končno odobrila seznam občin, ki ga je pripravil paritetni odbor. Sedaj čakamo še na podpis predsednika republike Napolitana, piše v tiskovnem sporočilu SIK. Glede samega uveljavlja določil zaščitnega zakona se zdi pozitivno zadržanje treh desničarskih županov iz Trsta, Gorice in Čedada, saj so se kljub začetnemu sprenevedanju obvezali, da bodo zakon dosledno spoštovali. Pri tem jim lahko pomaga tudi sklep paritetnega odbora, ki je jasno ločil okoliške okraje, kjer mora biti poslovanje javnih uradov dvojezično od mestnega središča, kjer bo Slovencem na razpolago posebni urad. Občine bodo lahko zaposlile ustrezno število slovensko govorečih uradnikov in funkcionarjev, saj zakon št.38/01 nudi v ta namen zadostno finančno kritje. Pač pa bo treba preveriti izjavo tržaškega župana Di Piazze, češ da bi izdajal dvojezične osebne izkaznice, a mu delajo težave v Rimu. Od Prodijeve vlade in še posebej od notranjega ministrstva, kjer deluje podtajnik Rosato, že dobro leto dni pričakujemo preklic zloglasnega Scajolovega dekreta in sočasno objavo navodil, da bodo v vseh 32 občinah uradnega (a še nepodpisanega) seznama na razpolago dvojezične izkaznice, tudi v elektronski obliki, piše deželni tajnik SIK. Pozitivno je, da se na Deželi zaključuje postopek sprejemanja zakona o slovenski manjšini, čeprav je izid soočanja v levo-sredinski koaliciji še negotov, odkar so pristaši Illyjeve liste Občanov za predsednika zagnali kampanjo v zvezi z Rezijo in nadi-škimi dolinami. Gre za argumente iz stare ropotarnice tradicionalne desnice, ki bi jih morala Demokratična zaveza dosledno zavrniti. Zaščitni zakon vsebuje zadostne elemente priznavanja krajevnih narečij in kulturnih izročil, da ne potrebuje dodatnih popuščanj in kompromisov. »Zaskrbljujoče je namreč vzdušje, ki ga z očitno predvolilnimi nameni razpihujejo proti šolanju v furlanskem jeziku in uveljavljanju furlanske kulture, tudi v krogih, ki spadajo v okvir nastajajoče demokratske stranke. Ofenziva proti furlanščini se v tem pogledu dopolnjuje z napadi na uveljavljanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Benečiji in Reziji in predstavlja očitno nazadovanje v primerjavi z doseženo demokratično zrelostjo in kulturnim sprejemanjem drugačnosti, ki sta pogoj za mirno sožitje in evropsko zbližanje med sosednjimi narodi in njihovimi manjšinami,« zaključuje svoje tiskovno sporočilo deželni tajnik SIK. / ALPE-JADRAN Nedelja, 2. septembra 2007 3 BAZOVIŠKI JUNAKI - Predstavili bogat program prireditev in knjigo Bazovica Spomin na Bazovico v duhu demokracije, svobode in antifašizma Osrednja govornika bosta predsednik deželenega sveta FJK Tesini in podpredsednik državnega zbora RS Klavora Utrjevanje idealov demokracije, svobode in antifašizma bo zaznamovalo spominsko svečanost v počastitev 77-letnice ustrelitve bazoviških junakov, ki bo prihodnjo nedeljo na bazovski gmajni. Glavna govornika na proslavi pred spomenikom bazoviškim žrtvam bosta letos predsednik deželnega sveta Furlanije-julijske krajine Alessandro Tesini in podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Vasja Klavora, nagovor pa bo imel tudi predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murko-vič. Sicer bodo letošnji niz pobud Bazovica 2007, ki jih je pripravil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in Študijski knjižnici v Trstu in ki prireditev stalno nadgrajuje, zaznamovale razne novosti. Med temi so uvrstitev osrednje proslave ob spomeniku v Bazovici v niz protifašističnih in rodoljubnih prireditev na Primorskem ter vabilo na glavno prireditev, še zlasti pa je dobrodošla publikacija Bazovica s pomembnejšimi podatki o procesu bazoviškim junakom in sploh o takratnem dogajanju, ki jo je pripravil odbor. Nedeljska svečanost bo seveda vrhunec dogajanj, ki so jih letos pripravili v spomin na Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. Spored prireditev, ki bodo potekale pod skupnim imenom Bazovica 2007, je predstavil včeraj na tiskovni konferenci v Narodnem domu predsednik odbora Milan Pahor ob udeležbi članov odbora Lide Turk, Stanke Vasja Klavora KROMA Alessandro Tesini KROMA Hrovatin in Karla Avgustinčiča. Spomnimo naj, da deluje odbor zadnje desetletje samostojno v okviru NŠK in nadaljuje bogato tradicijo Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je bil ustanovljen poleti 1945 po osvoboditvi, da bi pripravil mogočno spominsko svečanost pred spomenikom na gmajni pri Bazovici 9. septembra 1945. Lani je prišlo do pomembne novosti, in sicer do dogovora za skupno delovanje z odborom na Opčinah, ki od leta 1945 skrbi za Člani odbora za proslavo Milan Pahor, Lida Turk in Karel Avgustinčič (od desne) so predstavili letošnje pobude v spomin na bazoviške junake KROMA spominske svečanosti v spomin na pet usmrčenih na strelišču na Opčinah decembra leta 1941. Od lani tako sodelujeta odbora, ki od leta 1945 dalje skrbita za proslave v spomin na junake prvega (1930) in drugega tržaškega procesa (1941). Poleg tega je Pahor poudaril pomembno vlogo sodelovanja odbora z organizacijami Zveze združenj borcev in Društva za negovanje IEDC Poslovna šola Bled Šola z vizijo V Slovenijo prihaja Edgar Schein, vodilni svetovni strokovnjak za organizacijsko kulturo Vabljeni, da izkoristite to edinstveno priložnost in se udeležite foruma Organizacijska kultura - spremenjena vloga kadrovskih managerjev lEDC-Poslovna šola Bled, 20. in 21. september 2007 Tema foruma in izjemen predavatelj ponujata enkratno priložnost za vse managerje in voditelje, ki želijo razumeti, kako deluje organizacijska kultura in kako so razporejene odgovornosti med kadrovskimi in drugimi direktorji pri ustvarjanju in uveljavitvi učinkovite organizacijske kulture. Uvod v forum bo mednarodna okrogla miza z uveljavljenimi kadrovskimi managerji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Rusije. Knjiga profesorja Scheina "Organizacijska kultura in vodenje" velja za eno od stotih najboljših poslovnih knjig na svetu. "Kultura je abstrakcija, sile, ustvarjene v družbenih in organizacijskih situacijah, ki izhajajo iz kulture, pa so izjemno močne. Če ne razumemo delovanja teh sil, bomo postali njihova žrtev." Edgar Schein Forum bo potekal v angleščini, s prevodom v slovenščino in hrvaščino. Nadaljnje informacije in prijava: www.iedc.si, 04 57 92 556, seminars@iedc.si rodoljubnih tradicij organizacije Tigr iz matične Slovenije. Novost v sklopu letošnjih prireditev predstavlja, kot rečeno, nova knjiga Bazovica. Publikacija je v slovenskem in italijanskem jeziku (prevod Monica Rebeschini) ter s krajšo obnovo v angleščini (Vesna Bajc). V njej so glavni podatki o procesu, o ustrelitvi bazoviških junakov in o spominskih svečanostih od leta 1945 do danes. Knjiga je nastala z namenom, da bi ljudi seznanili s tistim obdobjem, zamisel pa je nastala ob ugotovitvi, da pač primanjkuje manjša publikacija z osnovnimi podatki o prvem tržaškem procesu in sploh o anti-fašističnem boju. Publikacijo sta izpod peresa Milana Pahorja izdala odbor in Sklad Dorče Sardoč. Dodati velja, da bo knjiga na voljo udeležencem osrednje svečanosti v Bazovici. Odbor in Sklad Dorče Sardoč sta dalje sklenila dogovor, na osnovi katerega naj bi vsaki dve leti izdali knjigo, posvečeno dogajanju oziroma raznim dogodkom med vojnama. Bazovica 2007 bo vsekakor stopila v živo v četrtek, 6. septembra, to je na dan ustrelitve bazoviških junakov. Na pokopališču pri Sv. Ani se bo ob 11. uri začela spominska svečanost (zbirališče bo ob 10.30 pred glavnim vhodom), na kateri bo ob častni straži tabornikov Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice posegla kulturna delavka Luana Grilanc. Isti dan bo v Narodnem domu ob 17.30 predstavitev knjige Sa-vina zgodba. Knjiga opisuje življenje partizanke in interniranke Savine Rupel iz Pro-seka, o njej pa bosta govorila Boris Kobal in zgodovinarka Marta Verginella. V žup-ni cerkvi v Bazovici bo ob 20. uri sledila maša zadušnica, med katero bo nagovor podal deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin. V petek popoldne bo ob 16. uri spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju, kjer bo ob častni straži tabornikov RMV glavni govor imel žu- pan Občine Repentabor Aleksij Križman. Nastopil bo pevski zbor Društva slovenskih lovcev v FJK Doberdob. Po sobotnem koncertu TPPZ Pinko Tomažič, ki se bo predstavil na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ob 20. uri, in tabornem ognju pri spomeniku v priredbi tabornikov in tabornic RMV (ob 21. uri) bo osrednja svečanost v nedeljo, 9. septembra, pred spomenikom. Po tradicionalnem dopoldanskem spominskem pohodu Športnega združenja Sloga se bo proslava začela ob 15. uri ob častni straži tabornikov RMV in skavtov SZSO. Pozdrav bo podal predsednik odbora Pahor, ob polaganju vencev pa bodo kulturni program oblikovali združeni pevski zbori pod vodstvom Pie Cah in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Niz prireditev bo teden kasneje sklenil mednarodni odbojkarski turnir za pokal Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga v telovadnicah na Opčinah in v Dolini. Aljoša Gašperlin Z T T E S T Sponzorji: Telekom Slovenije \\ Večernji . list Societči finanziaria per azioni Finančna delniška družba BW*|e nskam novost knjiga za lepše življenje Naprodaj v tržaški knjigarni, katoliški knjigarni v Gorici, v knjigarni Terčon v Nabrežini in v trafikah na Opčinah in v Bazovici / ŠPORT Nedelja, 2. septembra 2007 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007 - Drugo srečanje pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah Položaj slovenskega duhovništva na Primorskem med in po vojni Ob šestdesetletnici priključitve Primorske so govorniki prikazali povojno sliko in prvo obdobje v novi državi Včeraj se je v parku Finžgarjevega doma na Opčinah odigralo še drugo dejanje v sklopu letošnje 42. izvedbe študijskih dnevov Draga 2007, se pravi aktualna okrogla miza na temo Primorska leta 1947 - ob šestdesetletnici priključitve, ki so jo oblikovali izvedenci Tamara Griesser Pečar, France Kralj, Egon Pelikan in Renato Podberšič. Pred samim začetkom sta pred mikrofon stopila veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Andrej Capuder in predstavnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik, ki sta z navdušenjem pozdravila zadnjo »mejno« Draga. Prvi je posegel najmlajši med predavatelji, zgodovinar Renato Podberšič, ki je orisal razmere na Primorskem med drugo svetovno vojno in po njej. Zaustavil se je pri partizanskem gibanju na Primorskem, ki se je razvijalo dokaj počasi, ker je primanjkovalo mladih in vojaško usposobljenih mož (Italija je leta 1940 vpoklicala fante v vojsko oz. v posebne bataljone), obenem pa je razpolagala z malo orožja. Glede duhovščine na Primorskem je Podberšič izpostavil, da ni nasprotovala narodnoosvobodilni borbi, saj se je zavzemala za narodno osvoboditev, nikakor pa ni podpirala komunističnega režima. Po kapitulaciji Italije je ljudsko navdušenje privedlo do množičnega pristopa k partizanom, z letom 1943 pa se je pričelo tudi nasilje nad drugače mislečimi, s primeri lokalnega haj-duštva z likvidacijami. Razmere so se takrat spremenile tudi za duhovnike, ki so postali tarča partizanov. Sklepne besede Renato Podberšoč KROMA France Kralj KROMA je posvetil Pariški mirovni pogodbi iz leta 1947, kije razpolovila goriško nadško-fijo in imenovanju Franca Močnika za prvega apostolskega administratorja goriške nadškofije v Solkanu. Ko so ga oblasti izgnale, pa je njegovo vlogo nadaljeval Mihael Toroš, lik katerega so podrobneje osvetlili ostali govorniki. Kot živa priča razmer na prelomu časov, ko je ozemlje Primorske prešlo pod Jugoslavijo, je nastopil župnik z Vipavskega France Kralj. S partizanskim gibanjem se je prvič soočil, ko je župnik trojico partizanov napotil k njegovemu očetu, ki se je tako vključil v NOB. Opozoril je na dejstvo, da je bila Primorska po priključitvi popolnoma brez političnih in verskih središč in na pomembno vlogo, ki sta jo pri tem odigrala najprej Močnik in nato Toroš. Zavzela sta se za ustanovitev semenišča za duhovniški naraščaj in organizacijo verskega tiska. Toroš je pri oblasti naletel na razumevajoče sogovornike in leta 1950 ustanovil malo semenišče na Vipavskem in verski list »Družina«. Položaja slovenske duhovščine se je lotil tudi zgodovinar Egon Pelikan s koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Okvirno je prešel dogajanja od tride- Protagonisti včerajšnjega, drugega dejanja Drage 2007 z voditeljem okrogle mize Ivom Jevnikarjem KROMA setih let vse do konca vojne, ko se je bilo treba odločiti za Jugoslavijo in komuniste ali za italijansko državo. Poudaril je Toroševo naivnost, saj se ni zavedal, da se je pritisk samo stopnjeval; želja oblasti je bila namreč ločitev jugoslovanske Cerkve od Rima in uničenje Cerkve, ki je predstavljala steber reakcije. Oblast se je namreč med leti 1945-1953 spravila na cerkvene organizacije v vsej Jugoslaviji. Seveda pa je po njegovem mnenju danes težko soditi pretekla obnašanja, ki so jih vodila različna nacionalna čustva in okoliščine. Kot zadnja se je oglasila še zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, kije svoj poseg osredotočila predvsem na kritični oceni Toroševe protislovne vloge. Potem ko so oblasti zapirale duhovnike, preganjale vero in se borile proti reakcionarni duhovščini, se je on družil s predstavniki komunistične oblasti in od nje dobil tudi več privilegijev. Izigravali so ga in se ga posluževali za razdor v cerkvi ter postopno zmanjševanje vključevanja ljudstva v Cerkev. Ko pa je bilo jasno, da se vlada ne drži podpisanih obljub o obnovi cerkva in celo ovira bogoslužje, si je seveda premislil in postal oster nasprotnik oblasti. Danes se bo dogajanje pri Finžgar-jevem domu začelo že ob 10. uri, ko bo za mizo sedel teolog Robert Petkovšek, ki bo spregovoril o krščanstvu v dialogu s sodobno mislijo, ob 16. uri pa se bo filozof Tine Hribar spopadel s stanjem duha na Slovenskem ob 300. številki Nove revije. (sas) VČERAJ - Zaključek 17. Drage mladih z zanimivo okroglo mizo O duhovnosti in iskanju hitre ozdravitve modernega človeka Egon Pelikan KROMA Tamara Griesser Pečar KROMA Za zaključno okroglo mizo Drage mladih je vladalo precejšnje zanimanje KROMA Na Opčinah se je včeraj zaključila že 17. Draga mladih. Intelektualni forum mladih iz Slovenije in zamejstva je nastal in se razvil v okviru vsakoletnih študijskih dnevov Draga, nato je ubral svojo pot. Prireditev je namreč že nekaj let razdeljena na poletni in jesenski del. Poletni del vsako leto julija izmenično poteka v matici in zamejstvu, jesenski pa se odvija v sklopu študijskih dnevov Draga na Opčinah. Zadnje dejanje letošnje Drage mladih je bila okrogla miza na temo Duhovnost in iskanje hitrega ozdravljenja modernega človeka. Oblikovali so jo primerjalni religiolog dr. Janez Škof, psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Sanja Rozman in teolog dr. Jože Marketz. Dr. Janez Škof, ki se ukvarja pretežno z indijskimi religijami, je na kratko nakazal pojav sekularizacije, ki je v zadnjih stoletjih temeljito preobrazila našo družbo. Nekoč se ljudje kratko malo niso spraševali o verskih problemih, nato je razvoj znanosti in pozitivizma vpeljal poskuse, da bi religijo zamenjali z eksaktnimi vedami, kar pa se ni uresničilo. Učinki sekularizacije so seveda večplastni. Religije danes niso več nekakšen sveti baldahin družbe, ki pa vedno čuti potrebo po duhovnosti. Ljudje se danes vedno pogosteje odločajo za no- vodobne religije. Med najpopularnejše oblike le-teh spada joga, ki pa je prirejena za potrebe zahodne družbe in je zato precej različna od indijske. Dr. Marketz je v svojem posegu duhovnost obravnaval iz krščanskega oziroma katoliškega zornega kota. Nekoč je družba duhovnost razumela kot pobož-nost, merila pa jo je po tem, kolikokrat dnevno je kdo molil. Danes za kristjana duhovnost pomeni predvsem življenje v Kristusovem duhu, za laika pa možnost spreobrnjenja. Večina mladih nima več krščanske izobrazbe, zato jih za vero ni mogoče vzgajati na pridigarski način. Si pa zato danes veliko mladih na glas in s ponosom upa povedati, da so verni. V podkrepitev te trditve je Marketz navedel srečanja mladih, ki pritegujejo deset tisoče iz vsega sveta. Dr. Rozmanova se je v začetku svojega izvajanja vprašala, ali sploh obstaja in kje se nahaja stična točka med psihoterapijo in teologijo. Vprašanje je seveda zelo kompleksno, saj je psihoterapija del medicine in zato znanstvena veda. Človek pa seveda še zdaleč ni samo telo, saj že od lastnega otroštva išče svojo dušo. Pred duhovnimi vprašanji ne sme bežati, žal pa se to danes dogaja vse pogosteje. Zato se pojav- ljajo odvisnosti od drog, pa tudi nekemi-čne odvisnosti, denimo hazarderstvo. V večini primerov se človeku, ki je začel zlorabljati drogo, zazdi, da je končno našel, kar je iskal. Kmalu nato pa se pojavi odvisnost, saj se človek drogi ne uspe odreči tudi tedaj, ko se zave, da mu škodi. Zasvojenost je v svetu, ki si ne vzame veliko časa za razmislek o važnih stvareh, skorajda samoumevna. Duhovnost lahko pri iskanju samega sebe seveda človeku zelo pomaga. Ne sme pa duhovnost postati nova oblika odvisnosti oziroma odtujitve od stvarnosti. Posegom je sledila debata, ki je skušala osvetliti pogled, ki ga imajo danes mladi na duhovnost, in način, kako v njih znova prebuditi voljo do duhovnosti. V večernih urah pa se je v dvorani Finžgarjevega doma zaključil tudi festival mladinske ustvarjalnosti, ki letos že tretje leto poteka v sklopu Drage mladih. Udeleženci likovne delavnice so se predstavili z razstavo izdelkov, ki so jih oblikovali v minulem tednu. S plesom oziroma kabaretom so nastopili udeleženci plesne in gledališke delavnice. Na ogled pa je bil tudi video, ki je nastal julija letos na poletnem delu Drage mladih na Ptuju. Primož Sturman / ŠPORT Nedelja, 2. septembra 2007 5 KULTURNI DOM - V okviru festivala Triestefotografia Odprli razstavo Nova slovenska fotografija Do 30. septembra so na ogled dela petnajstih slovenskih fotografov Dipiazzova odredba: včeraj tri prijave Tržaški Kulturni dom gosti od včeraj fotografsko razstavo Nova slovenska fotografija. Dogodek spada v okvir festivala Triestefotografia, ki ga revija Juliet že tretjič prireja v našem mestu. Do 16. septembra bo na sporedu okrog petdeset razstav (v Miljah so na primer prav tako včeraj odprli fotografsko razstavo o prebivalcih Na-diških dolin), ki se bodo zvrstile med Trstom, Slovenijo in Hrvaško. Kot je na včerajšnjem odprtju dejal organizator Alessi-o Curto, je ena od značilnosti letošnje izvedbe ravno njena čezmejnost: »Naš festival želi pokukati v sosednje dežele, razumeti, kaj se tam dogaja, gostiti avtorje iz sosednjih držav in seveda tudi slovenskemu in hrvaškemu občinstvu ponuditi dela italijanskih fotografov.« Od tu tudi želja po tržaški skupinski razstavi slovenskih fotografov, v katero je, tako Curti, od vsega začetka verjelo tudi vodstvo Slovenskega stalnega gledališča. »Ponosni smo, da lahko v Trstu gostimo tako številno skupino slovenskih fotografov,« pa je pojasnila vi-cekonzulka Tanja Mljač, ki je prisotne pozdravila v imenu Generalnega konzulata Slovenije v Trstu, pokrovitelja razstave. Do 30. septembra bodo na ogled (f. Kroma) dela 15 slovenskih fotografov, skupaj okrog štirideset fotografij. Izbor so pripravili predstavniki pomembnih slovenskih galerij: Dejan Mahmedovič za Galerijo Insula iz Izole, Barbara Čeferin za Galerijo Fotografija iz Ljubljane, Bojan Radovič za Hišo fotografije iz Novega mesta, Matjaž Prešeren za Likovno društvo Šempeter-Vrtojba in Branimir Ritonja za Fotogaleri-jo Stolp iz Maribora. S svojimi posnetki se predstavljajo Goran Bertok, Boris Ga-berščik, Jernej Humar, Jaka Jeraša, Stojan Kerbler, Vida Klenovšek, Andrej Perko, Mojca Marija Pungerčar, Bojan Radovič, Branimir Ritonja, Maja Šivec, Trie, Aleksandra Vajd & Hynek Alt, Branko Zorovič in Tilen Žbona. V večini primerov so na ogled sodobne fotografije, na katerih se eksperimentiranje prepleta z dokumentarnimi prvinami, portreti z moškimi in ženskimi akti ter celo nekoliko vznemirljivimi posnetki gorečih človeških okostnjakov. Majhen, a prav gotovo pomemben pregled »nove slovenske fotografije« ... (pd) Na podlagi odredbe tržaškega župana Roberta Dipiazze zoper berače, čistilce šip in krošnjarje je včeraj mestna policija prijavila sodišču tri osebe, vsi so tujci. Dva moška, madžarska državljana, so ustavili na Trgu Garibaldi, kjer sta beračila, neka ženska pa je prodajala cvetje na Trgu S. Giovanni. Načelnik skupine LD v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero je včeraj izjavil, da se strinja z odredbo, če odgovarja pričakovanjem občanov po večji varnosti, vendar je dodal, da smo v Trstu z njenim izvajanjem zašli v grotesko, češ da prijavljene osebe niso nikakor motile občanov. Občinski svetovalec Skp Marino Andolina pa je izjavil, da je bolj užaloščen kot ogorčen in da se čuti ponižanega, ker pripada mestu, ki je napovedalo boj beračem in nas s tem popeljalo za 500 let nazaj. Nastop Igorja Zobina Drevi ob 21. uri bo v Ul. Malcanton (za tržaško občinsko palačo) prvi od glasbenih večerov, ki jih organizira Cappella Civica v sodelovanju z italijansko-grškim združenjem Zorbas. Nastopil bo tržaški harmonikar Igor Zobin. Zbirali bodo tudi prispevke za pomoč žrtvam poletnih požarov v Grčiji. Marihuana na vrtu Karabinjerji so v nekem vrtu med Mavhin-jami in Šempolajem odkrili 6 več kot poldrugi meter visokih stebel indijske konoplje. Vrt je last dvojice iz Štarancana, 40-letnega T.F. in 32-letne S.M. Oba so prijavili sodišču. REPEN - Petkov večer v Kraški hiši Poezija podobe in besede Odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija in predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara Delo Sergia Ferrarija je predstavil Marij Čuk KROMA JUTRI V LJUBLJANI - Odprtje razstave Na ogled bodo dela slikarja Edija Žerjala Ob 17. uri v prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev O poeziji podobe in besede, o trenutku, ki ga fotograf zna ujeti v svoj objektiv, pesnik pa zabeležiti na list papirja. Različnim pesniškim govoricam, ki pa imajo tudi marsikaj skupnega, je bil posvečen petkov večer v Kraški hiši, ki ga je priredila zadruga Naš Kras. Priložnost za ponovno snidenje v Repnu je bilo odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija (fotoreporterja, snemalca, z Davorinom Križmančičem soustanovitelja podjetja Foto Kroma) in predstavitev pesniške zbirke Roberta Dedenara (pesnika, esejista, prevajalca). Kot je uvodoma dejala Martina Repinc so večer omogočili Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Pokrajina Trst, Občina Repentabor, predvsem pa Zadružna kraška banka, v imenu katere je številne prisotne pozdravil tudi njen podpredsednik Adriano Kovačič. O Ferrarijevih fotografijah je spregovoril Marij Čuk, s katerim deli tržaški fotograf isto delovno okolje, veliko Raievo palačo na Ulici Fabio Severo. Dvaindvajsetim črno-belim fotografijam, ki bodo do 23. septembra na ogled v Kraški hiši (ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 17. ure), je dal Sergio Ferrari naslov Ljudje. Ljudje v različnih legah, je pojasnil Čuk, ujeti v take in drugačne stiske, a tudi razposajeni, prežeti z optimizmom, ki jih žene naprej: demonstranti v Londonu, romsko srečanje v Franci- ji, poulični neredi v irski deželi, mlada plesalca sredi Trsta, nasmejana kitajska otroka na »Ponterošu«. Danes, ko si lahko skoraj vsakdo privošči fotoaparat, je morda vrednost takih umetniških posnetkov še večja: samo umetnik, ki gleda skozi tretje oko na svet, zna iz statike izvleči dušo, posneti fotografijo, nabito s čustvi. Odprtje Ferrarijeve razstave je bilo kot rečeno tudi priložnost za predstavitev dvojezične pesniške zbirke Plastične pregrade, kljubovalno cvetli-čenje, ki jo je pri Založništvu tržaškega tiska izdal Roberto Dedenaro. Kot je pojasnil Marko Kravos, je Dedenaro pesnik, ki se j e dobro vključil v svet, ki ga obdaja; v svet, ki je tudi slovenski, saj že petnajst let živi v Repnu. V marsikateri pesmi zato izrecno nagovarja slovenskega bralca, tako v italijanskem izvirniku kot v slovenskem prevodu. Zadovoljstvo nad dvojezičnostjo svoje zbirke je izrazil tudi Dedenaro: dvojezične knjige so prepotrebno sredstvo kulturne izmenjave, za kar gre zahvala ZTT-ju, a tudi prevajalcem, ki opravljajo pre-dragoceno poslanstvo, v tem primeru predvsem Marku Kravosu in Loredani Umek. Ze lo do bro obis kan ve čer na le -pem borjaču Kraške hiše je obogatila tudi harmonika pouličnega glasbenika Fa-bia Zorattija. Poljanka Dolhar ZABAVNA GLASBA - Danes v Mariboru Danijel Malalan na festivalu narečne popevke Danijel Malalan bo danes nastopil na Festivalu narečnih popevk, ki ga prireja mariborski regionalni center RTV Slovenija. Natečaj je namenjen slovenskim ustvarjalcem zabavne glasbe, ki se lahko prijavijo z avtorskimi skladbami, katerih narečno besedilo še ni bilo objavljeno. Profe-si o nal ni dram ski igra lec iz Trebč ni nikoli skrival svoje ljubezni do petja in do domače narečne govorice, saj pogosto nastopa kot nadarjen pevec in je »prevedel« v narečje več gleda-liš kih tek stov. »Narečje je živa stvar, ki jo je treba uporabljati in gojiti. Žal se v teatru velikokrat istoveti z amaterizmom, s ka te rim pa ni ma zve ze, saj se z narečjem lahko ukvarjamo na profesionalnem nivoju,« je razložil Malalan, ki bo zastopal zamejsko ustvarjalnost s pesmijo Aleksandra Vodo-pivca »Sinek muj« na besedilo Tullia Možine. Pevec je z navdušenjem sprejel vabilo tržaškega kitarista: »Tullio se Danijel Malalan ARHIV je večkrat udeležil tega festivala in ker sodelujeva že več let, je predlagal, naj nastopim z njegovo skladbo. Popevko smo posneli s tehnično pomočjo Vasje Križmančiča in jo poslali na razpis«. Organizatorji so sprejeli skladbo, ki jo bo publika lahko poslušala v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nastopajoče bo ob tej priliki spremljal Big band RTV Slovenije. Festival bodo prenašali in posneli Radio Maribor, Radio Slovenija in Televizija Slovenija. (ROP) Ljubljana bo od jutri gostila novo razstavo slovenskega likovnika iz Italije. V prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (na Tomšičevi ulici 12) bodo namreč ob 17. uri odprli razstavo slikarja Edija Žerjala, katerega bo predstavil drugi zamejski kulturni ustvarjalec, pesnik Aleksij Pregarc, glasbeni program pa bo oblikoval flavtist Miloš Pahor, ki bo izvedel Žerjalov triptih na temo Lepe Vide v uglasbitvi Dine Slama. Edi Žerjal je eden vidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva v Italiji, prvi učitelj mu je bil slavni Avgust Čer-nigoj, leta 1970 pa, kot beremo v priložnostni zgibanki, je bil pobudnik in ustanovitelj Grupe U, ki so jo sestavljali še Robert Kozman, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk in Boris Zulian. Leta 1987 pa je bil med ustanovitelji skupine Gruppo associativo incisori Trieste. Najprej je ustvarjal v olju, kasneje je prešel na grafiko, v zadnjih letih pa ustvarja tudi v akvarelu ter se ukvarja še s praktičnimi umetnostnimi nalogami, kot so knjižne opreme, lepaki in gledališke scene. Za seboj ima bogato razstavno dejavnost v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Španiji, Rusiji in ZDA. V vseh teh letih se je izoblikoval v ustvarjalno osebnost, ki s posluhom združuje domače izročilo, zlasti sporočilo kraških starin z moderno likovno govorico. Razstava bo odprta do 5. oktobra vsak dan od 15. do 21. ure. 6 Nedelja, 2. septembra 2007 TRST / ŠOLA - 42. izvedba tradicionalne pobude pred začetkom novega šolskega leta V torek začetek jesenskega seminarja za slovenske šolnike Uradno odprtje bo v Kulturnem domu v Trstu - Do petka predavanja na Tržaškem in Goriškem Slovenske šolnike v Italiji čaka še en izobraževalni oz. izpopolnjevalni trenutek neposredno pred začetkom novega šolskega leta. V torek se bo namreč v Kulturnem domu v Trstu začel 42. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga prirejajo italijansko in slovensko ministrstvo za šolstvo, Deželni šolski urad za Furlani-jo Julijsko krajino, Urad za slovenske šole in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, trajal pa bo do petka. Uradno odprtje seminarja bo kot že rečeno v torek z začetkom ob 9. uri. Po uvodnem pozdravu pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni z Zavoda RS za šolstvo in koordinatorja Urada za slovenske šole Tomaža Simčiča bo steklo otvoritveno predavanje z naslovom Ugotavljanje kakovosti - zarota evalvativne države. Govorila bo Andreja Barle Lakota, direktorica Urada za šolstvo pri slovenskem ministrstvu za šolstvo in šport. Kot vsako leto bo predavanju sledila slavnostna otvoritev s kulturnim programom, ki ga bo oblikoval harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4, pozdravnimi nagovori in sprejemom, ki ga za šolnike prirejata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Dejavnost v okviru seminarja bo konkretno zaživela dan kasneje, v sredo, ko se bodo v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah ob 9. uri zbrali profesorji nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega (v letošnjem šolskem letu se bo ta kategorija razširila tudi na Benečijo). Slednji se bodo razdelili na sedem tematskih skupin. V prvi skupini se bodo seznanili z novostmi slovenskih založb DZS, MKZ, Modrijan, Obzorja in Rokus Klett, ki bodo predstavile učbenike in delovne zvezke za slovenski jezik in literaturo. V drugi skupini bodo profesorji matematike lahko sledili predavanjem Alice Prinčič Ro-hler in Sonje Kosič o posodabljanju učnih načrtov in nacionalnem preverjanju znanja oz. o diferenciaciji pri pouku matematike. Tretja skupina bo namenjena profesorjem angleščine, katerim bosta Berta Kogoj in Majda Lukan govorili o vrednotenju zmožnosti govora pri pouku angleščine. Četrta skupina bo namenjena profesorjem italijanščine in bo takorekoč »manjšinska«, saj bo predaval Sergio Crasnich, svetovalec za italijanščino kot prvi jezik na italijanskih šolah v Sloveniji, ki bo govoril ravno o tej temi. V peti skupini bo Mitja Reichenberg profesorjem likovne in glasbene vzgoje predaval o glasbenih podobah, v šesti skupini pa bosta Brigita Rupar in Cvetka Bizjak go- Utrinek z lanskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji KROMA vorili o spodbujanju sprememb v šolah. Sedma skupina bo posvečena retoriki za pedagoške delavce, vodila pa jo bosta Zdrav-ko Zupančič in Ana Aleksandra Zupančič iz Šole retorike iz Ljubljane. V četrtek se bo seminar preselil v Gorico, kjer bodo v prostorih Osnovne šole Otona Župančiča ob 9. uri stekla predavanja za vzgojitelje in učitelje v vrtcih in osnovnih šolah na Goriškem in v Benečiji. Vzgojiteljicam, zbranim v dveh skupinah, bosta Karmen Usar in Anica Pišl, govorili o sindromu izgorevanja ter o teoriji in praksi sprostitvenih vaj. Učitelji se bodo razvrstili v tri skupine. V prvi bo Mihaela Knez predavala o slovnici pri pouku slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, v drugi bo Marija Lisjak Reichenberg govorila o portfo-liu (naslov se glasi: Portfolio: zbirka podatkov ali še kaj?), v tretji pa bo Mitja Reichenberg govoril o poslušanju glasbe. Enak program bo potekal tudi dan kasneje, v petek, za vzgojitelje in učitelje v vrtcih in osnovnih šolah na Tržaškem, ki bo - vedno z začetkom ob 9. uri - v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Učitelji bodo pri tem imeli na voljo še dodatni dve skupini. V prvi bo Jelena Cvetko Sitar govorila na temo V šoli z gledališčem in lutkami, v drugi pa bosta Majda Steinbuch in Nataša Kuštrin Tušek govorili o pomenu šolske knjižnice kot podpore poučevanju, učenju in spodbujanju branja ter kot učnega, informacijskega in kulturnega središča šole. OBLETNICA - Zavarovalnica ima 175 let Okrog štiri tisoč gostov na prazniku družbe Generali Danes dopoldne na Velikem trgu, popoldne v športni palači Danes bo Trst preplavila množica funkcionarjev in posrednikov trgovske veje zavarovalnice Generali: iz vse Italije naj bi se v mesto ob zalivu podalo kakih štiri tisoč uslužbencev krilatega leva. Potekalo bo veliko praznovanje, saj mineva letos 175 let, odkar so v Trstu ustanovili družbo. Zavarovalnica Generali je od tistega daljnega leta 1831 močno zaznamovala mestno gospodarstvo. Njen pečat je zaznaven do take mere, da ob sprehodu po mestnem središču naletimo skoraj ob vsakem koraku na sloviti levji grb. Zavarovalnica sodi v istoimensko grupo, ki je največja v Italiji: v njo sodijo še družbe Alleanza, Europ-Assistance, Fata, Genagricola, Genertel, INA As-sitalia, La Venezia in Toro. Grupa je prisotna na vseh svetovnih trgih, v Evropi je trenutno na tretjem mestu po obsegu poslovnega prometa: pred njo sta le francoska Axa (lani je prevzela švicarski Winterthur) in nemški kolos Allianz. Gostje iz Rima, Milana, Mogli-ana pri Trevisu (tam je upravni sedež družbe) in iz drugih italijanskih mest bodo dospeli v Trst s kakimi 400 avtomobili in osmimi čarterskimi poleti. Najprej se bodo zbrali na Velikem trgu, kjer se bo odvijal prvi del praznovanja (od 9. do 14. ure). Na ogled bo razstava fotografij s portreti znanih osebnosti, ki so v stoletju in tri četrt zaupale zavarovalnici. Na vrsti bo tudi koreografski spektakel, na površini Velikega trga se bo prikazala velika rdeča kratica »AG« (Assicurazi-oni Generali). Logistični center prireditve bo pri četrtem pomolu, kjer bo čakalo 80 avtobusov. S temi se bo množica preselila v tržaško športno palačo, kjer se bo od 14.45 dalje odvijal drugi del programa z velikim zborovanjem trgovske veje zavarovalnice. Tako na Nabrežju kot v bližini športne palače bo promet ves dan močno okrnjen. Fotografski natečaj o Kraški ohceti Amaterski in profesionalni fotografi pozor! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaoh-cet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kra-ska hisa.com ali www.trst80.com. Ul. Einaudi danes zaprta Ob današnjih prireditvah ob 175.obletnici Assicurazioni Generali bodo za promet zaprli Ul. Einaudi, zaradi česar bodo končni postaji na avtobusnih progah 17 in 28 premestili v Ul. Filzi. Končna postaja na progi 11 bo ostala na sedanjem začasnem mestu na Nabrežju 3 Novembre (osrednja gredica). Začasna postaja na progah 17 in 28 bo v Ul. Canalpiccolo. Prošnje za delovno mesto V ponedeljek, 3. septembra od 9.30 do 12. 30 in od 15.00 do 16.30 ter v torek, 4. septembra od 9.30 do 12.30 bodo v uradu na Stopnišču dei Cappuccini 1 sprejemali prijave za delovno mesto šoferja šolskega avtobusa v občini Devin-Nabrežina. Delovno mesto je za šolsko leto 2007/08. SKD Vigred začenja novo sezono SKD Vigred začenja po enomesečnem premoru novo sezono. V torek, 4 septembra, ob 20.30 bo na šolskem dvorišču v Šempolaju nastopila dramska skupina kulturno prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika .Igralci dramske skupine iz Branika, bodo prvič na tržaškem Krasu uprizorili delo Voj-mila Rabadana " Kadar se ženski jezik ne suče" . To je francoska farsa, v treh dejanjih, iz XVI. stoletja. V primeru slabega vremena prestava odpade. Tudi godbeno društvo Nabrežina na Borznem trgu V okviru 10. pokrajinske revije godb na pihala, ki jo organizira pokrajinska sekcija združenja Anbima, bo danes ob 10.30 na Borznem trgu koncert. Nastopilo bo Godbeno društvo Nabrežina, sledil bo nastop miljske mestne godbe Amici della Musica. ZGONIK - V sredo in četrtek na občinskem prostoru Letos že tretjič koncert za mir V dveh dneh se bodo predstavili številni ansambli najrazličnejšega glasbenega žanra - Izkupiček za dobrodelne namene V sredo 5. in četrtek 6. septembra se bo s pričet-kom ob 18.00 na občinskem prostoru v Zgoniku odvijal Koncert za mir. Prireditev že tretje leto zapored organizira Občina Zgonik v sodelovanju z Mladinskim krožkom Rdeča Zvezda, Mladinskim odsekom AŠK Kras in organizacijo »Tavola della Pace« iz Furlanije Julijske krajine. Pokrovitelji pobude so še Pokrajini Trst in Gorica ter Občine Dolina, Repentabor, Milje, So-vodnje ob Soči, Doberdob, Tržič, Komen, Sežana, Mi-ren-Kostanjevica in Hrpelje-Kozina. Poleg tega bodo sodelovale še druge mirovniške organizacije kot so Lega antivivisezione, Movimento umanista, Emergency, Arci, Comitato pace e convivenza Danilo Dolci, Rete artisti per la Pace, Amnesty International. Slednje bo- Četrtkov večer v Zgoniku bodo zaključili 3 Prašički do namestile informativne stojnice, kjer bo mogoče nabaviti knjige, majčke in drugo. V običajnih kioskih pa bodo krajevna društva nudila pijačo in jedačo. Vstop bo seveda prost in zaslužek bo namenjen za dobrodelne namene. Koncert je namenjen vsem tistim, ki verjamejo v ideale miru in v bolj pravičen svet. Vojne namreč še vedno ogrožajo države vseh celin; nekaterim lahko sledimo preko poročanja medijev, veliko pa je tudi takih, ki so prikrite v molku. Z glasbo in zvoki bodo skušale skupine spomniti publiko na vse te vojne. Organizacija Tavola della Pace bo zbirala vpise na Pohod za mir Perugia-Assisi, ki bo 7. oktobra; takrat bo namreč na razpolago avtobus, ki bo mirovnike popeljal iz Trsta v Assisi. V sredo se bo prireditev začela z razpravo o možnosti odobritve novega deželnega zakona za mir, na katerem bodo poleg predstavnikov mirovniških organizacij sodelovali tudi nekateri deželni svetniki. Med debato bo potekalo tudi slavnostno odprtje koncerta z dvigom dvojezične zastave miru. Koncert bo odprla mlada zamejska skupina Alter Ego, ki izvaja pretežno rock glasbo, nato pa bo publiko zabaval slovenski primorski bend Pown Kufr, ki igra avtorsko glasbo, rock pa sledi grungea. Goriška zasedba The M.A.F.F. bo na oder stopila kot tretja. V njihovi glasbi se prepleta več zvrsti rocka, saj občutimo vpliv reggae, punk in ska glas- be. Sledila bo slovenska skupina Ultra, ki je zmagala na lanski priredbi FENS Festivala. Nato se bo večer iz rocka prelil v ska in reggae glasbo s skupinama Maci's mobile in Zakkaman & revolutionary Tribe of Lion; prva prihaja iz Belluna in je že nastopala po raznih reggae festivalih po celi Italiji. S tržaško skupino Zakkaman pa igra tudi priznani kitarist Franco Toro. V četrtek bo na sporedu predstavitev načrtov o evakuaciji v primeru vojaške jedrske nesreče v tržaškem pristanišču. Večer bo uvedel country bend Kiss my nash, zatem pa bo prvič nastopala pred publiko skupina veteranov iz Briščikov 50%. Potem se bosta na odru predstavili dve zasedbi iz dežele J'accuse in Magenta, ki izvajata alternativno rock glasbo. Za njimi pa se vrnemo na zvoke starega blues rocka z Wild Horses. In končno bodo večer zaključili 3 Prašički, ki so prav pred enim letom imeli svoj krstni nastop na Karst red star festivalu v Zgoniku. Medtem ko se bodo skupine zamenjale na odru, bodo mirovniške organizacije predstavile svoje programe v kratkih posegih. Predvajali bodo tudi nekaj krat-kometražnih filmov, ki so jih posneli mladi krajevni režiserji in nastopila bo nova Casa dei Teatri. Prisoten bo še gledališki igralec Renato Sarti, ki bo predstavil igro o Danilu Dolciju, katere premiera je bila na letošnjem Mittelfestu. (BS) / ŠPORT Nedelja, 2. septembra 2007 7 PRIREDITVE - Vrsta kulturnih pobud ob Evropskem dnevu judovske kulture Spoznavanje likov La Guardie, Paganija, Parina, Voghere in Weissa Današnji spored se oblikuje ob osebnostih, ki so se zapisale v tržaško, italijansko in mednarodno zgodovino Trst ima danes čast, da gosti osrednjo obeležbo Evropskega dne judovske kulture v Italiji. S slovesnim odprtjem, ki bo v sinagogi ob 10. uri, se bo začel dolg dan z bogatim kulturnim sporedom, ki bo vključeval razstave, srečanja in koncert v gledališču Rossetti. Pozornost bo namenjena zlasti slavnim judovskim osebnostim, ki so zaznamovale tržaško, italijansko in mednarodno zgodovino. Organizator pobude je vsedržavno združenje judovskih skupnosti UCEI, podpirajo pa jo tržaška občinska in pokrajinska uprava ter deželna uprava FJK. Po uradnih pozdravih oblasti in prirediteljev (spregovorila bosta predsednik združenja judovskih skupnosti Renzo Gattegna in predsednik tržaške skupnosti Andrea Mariani) bo Gabriella Kopf predstavila projekt o promociji judovskih krajev v Italiji s pomočjo novih tehnologij. Vedno v prostorih impozantnega svetišča v Ul. sv. Frančiška bo sledilo odprtje razstave o Fiorellu La Guardii. Malokdo ve, da je bil priljubljeni newyorški župan, po katerem nosi ime letališče v ameriški metropoli, sin tržaške matere. Ob 11.45 se bo dogajanje preselilo v bližnjo kavarno San Marco, zgodovinsko zbirališče judovskih intelektualcev. Profesor italijanske književnosti Elvio Guagni-ni bo opisal lik pisatelja Giorgia Voghere. Popoldanski del programa se bo pričel ob 15.30 v muzeju judovske skupnosti Carla in Vere Wagner (Ul. Del Monte), kjer bo govora o večplastnem umetniku Herber-tu Paganiju. Predavala bo Anna Jenceck. Mestni muzej Sartorio bo ob 17. uri gostil odprtje razstave o slikarju Ginu Pa-rinu (govorili bosta Lorenza Resciniti in Claudia Ragazzoni), ob 17.45 pa bo v istih prostorih tekla beseda o psihoterapiji in psihoanalizi: Helen Brunner in David Meg-hnagi se bosta posvetila liku očeta italijanske psihoanalize, Tržačanu Edoardu Weis-su. Dan se bo zaključil z večernim brezplačnim koncertom v gledališču Rossetti (ob 20.30), kjer bo Marco Ferradini poleg svojih skladb izvajal tudi glasbo Herberta Paganija. Danes si bo mogoče ogledati sinagogo in judovsko pokopališče, vodeni obiski se bodo vrstili ob 15., 16. in 17. uri. Prireditve ob Evropskem dnevu judovske kulture se bodo odvijale v 55 italijanskih mestih. Danes je v naši državi 21 judovskih skupnosti, mnogo mest pa se bo spomnilo svoje judovske preteklosti. Lanskih prireditev se je skupno udeležilo skoraj 50 tisoč Italijanov, kar je predstavljalo 30-odstotni delež v Evropi, kjer bodo praznovali v 30 državah, med drugim tudi v Sloveniji (v Mariboru in Lendavi), Avstriji in na Hrvaškem. (af) Zvitek verskih tekstov. Izraz torah, ki v hebrejščini pomeni »nauk« in »zakon«, označuje prvih pet knjig Tanakha. Te poznamo tudi pod izrazom pentatevh, iz grških besed pente (pet) in teuchos (knjiga). »Maksištafeta« za TPPZ PINKO TOMAZIC hendikepirane otroke V novo sezono V galeriji Tergesteo na Borznem trgu bodo jutri ob 17. uri predstavili »maksištafeto«, ki jo organizira združenje Amici del Tram di Opici-na. Poleg tega bodo orisali dobrodelno pobudo za sodelovanje otrok na newyorškem maratonu, in sicer z zbiranjem sredstev za nakup naprav za motorično dejavnost in rehabilitacijo hendikapiranih otrok iz FJK. Naprave so vredne po okrog 5 tisoč evrov in lajšajo gibanje udov in premikanje otrok. Prvo mesto Di Roccovi Na deželni selekciji 26. izbora »La Bella d'Italia«, ki je potekal v lokalu »Da Spetic«, se je uveljavila 16-letna študentka Ludovica Di Rocco. Med okrog 15 kandidatinjami so bile nagrajene še 24-letna Federica Focar-di, 22-letna Paola Gullo, 15-letna So-raya Saidl Severi ter 17-letna Leda Sossi. Prihodnja selekcija bo jutri ob 21.30 v Aristonu na Drevoredu Ro-molo Gessi. Za vpisovanje, ki je brezplačno, zanteresirana dekleta lahko pokličejo na tel. 338-3540397. z udarniško pesmijo September predstavlja nekakšen nov začetek. Po poletju je namreč spet potrebno poprijeti za delo in zajadrati novim dogodivščinam naproti. Ena za drugo se spet odpirajo vrata raznoraznih društev in krožkov, pa tudi šolske učilnice se bo bodo kaj kmalu ponovno napolnile. V novo sezono stopajo tudi pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki praznuje letos 35-letnico nepretrganega delovanja; prav toliko let širijo s svojo pesmijo ideale miru, bratstva in antifašiz-ma. Odborniki in člani zbora vabijo vse, ki jim je pri srcu partizanska, revolucionarna pesem, da se jim pridružijo (tako pevci kot orkestraši!). V preteklih dneh so naslovili pismo tudi Zvezi borcev iz Slovenije z vabilom, da se partizanskemu glasu pridruži čim več glasov s Krasa, z one strani meje. Še pred petnajstimi leti je namreč pri zboru sodelovalo veliko število bivših partizanov in nekaj mladih, bivajočih v Sloveniji, sedaj pa je žal ta trend precej upadel. Pevci se navadno srečujejo na Pad-ričah (v bivšem begunskem naselju) ob tor- kih, kjer je 20.45 do 22. ure slišati udarniško, partizansko pesem, pred izrednimi nastopi oziroma po potrebi pa potekajo vaje tudi ob petkih. Prva vaja v novi sezoni bo v torek, 11. septembra, za dodatne informacije pa sta na razpolago telefonski številki 380/3584580 in pa 00386/31397938. Za vse pa, ki bi radi prisluhnili partizanskemu petju, posredujemo program septembrskih nastopov TPPZ Pinko Tomažič. Prvi je na sporedu že prihodnjo soboto, 8. septembra, ko čaka pevce, člane ansambla in dirigentko Pio Cah ob 20. uri koncert na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici, naslednjega dne pa še skupen nastop na Bazoviški gmajni. V nedeljo, 16. septembra, bodo ob 15.30 sodelovali na proslavi ob 30-letnici odkritja spomenika v Dolu pri Jamljah, naslednjo nedeljo, 23. septembra, pa j ih ob 17. uri čaka koncert v Bovcu ob 60. obletnici priključitve Primorske in 80. obletnici društva TIGR. Nastopi se bodo zaključili zadnjo nedeljo v mesecu, ko bodo partizanski pevci ob 16. uri zapeli v Škednju ob odprtju ljudskega doma Zora Perello. (sas) Zahvala organizatorjev Kraške ohceti Po zelo uspešnem poteku in zaključku 23. Kraške ohceti se organizatorji zahvaljujemo vsem inštitucijam, podjetjem, društvom, gostilnam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji praznika. Naša zahvala gre predvsem: Deželni upravi FJK, Tržaški trgovinski zbornici, Tržaški Pokrajinski upravi, Uradu vlade R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu , podjetju Trieste Trasporti, restavracijama Furlan in Križman, nošam, uslužbencem Občine Repen-tabor, Civilni zaščiti , silam javnega reda, tehnični ekipi, ki je omogočila predvajanje prenosa bale, Stršinovim s Cola, Zu'št'rijnem in V'lkovim, harmonikarjem, podjetjem in posameznikom, ki so darovali v »košaro darov« novo-poročencev, osmičarjem, obrtni sekciji SDGZ, tiskanim in elektronskim medijem, ki so o manifestaciji poročali in seveda vsem domačinom, predvsem mladim, ki so z veseljem poprijeli za delo. Šolska ladja A. Vespuccii od 4. septembra v Trstu Šolska vojaška ladja Amerigo Vespucci bo od torka, 4. septembra, spet v Trstu, kjer se bo ustavila do četrtka, 6. septembra. V torek bodo obiski od 17. do 20. ure, v sredo od 15.00 do 17.30, v četrtek od 14. do 20. ure. Včeraj je bila ladja še v našem zalivu, napovedano pa je bilo, da bo odplula na obisk v Koper, od koder se bo vrnila v torek. Uradi za gradbeni odpust v Pasaži Costanzi 2 Tržaška občina obvešča, da bodo od ponedeljka, 3. septembra, urade za gradbeni odpust iz Ul. Einaudi 3 premestili v Pasažo Costanzi 2 (5. nadstropje, soba 537). Uradi bodo odprti v ponedeljkih in sredah od 14.do 15. ure, v torkih, četrtkih in petkih od 11.30 do 12.30. Nov urnik uradov pri Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo od ponedeljka, 3. septembra, nekoliko spremenili urnik uradov, odprtih za javnost. Uradi za stike z javnostjo (vključno z zeleno številko 800-016675), za upravne prekrške/najdene predmete, vozovnice in protokol bodo odprti od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 ter od 13.30 do 15. ure, v petkih od 8.30 do 12.30, urad za civilno odgovornost od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, blagajna (za plačevanje faktur) pa od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije na zeleni številki in spletni strani www.triestetrasporti.it. GROČANA - Od petka do nedelje Spet vaški praznik SKD Krasno polje poskrbelo za pester program - Za vikend tudi odprta meja V Gročani bo naslednji konec tedna ponovno vse živo. Vrača se namreč Septembrski vaški praznik v priredbi SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina ter s podporo Zadružne kraške banke. Letos se prireditev začenja že v petek, 7. septembra. Za zabavo in dobro voljo bodo od 20. ure dalje poskrbeli člani tržaške skupine Mitiche pirie. Sledil bo nastop energičnih glasbenikov skupine AC/DC Coverband iz Postoj- ne, ki se prvič predstavljajo na italijanski strani meje. V soboto, 8. septembra in v nedeljo, 9. septembra se bo praznik nadaljeval s tradicionalno ponudbo kraških dobrot. V soboto bodo kioski začeli delovati ob 17. uri, od 20. ure dalje pa bo igrala skupina Happy day. V nedeljo bo praznik potekal dan, saj bodo kioski odprti že od 10. ure dalje. V popoldanskem času se bo ob 17. uri začel kulturni program, ki ga bosta uvedla pozdrav- Zelo zanimiv bo nastop Folklorne skupine Kres iz Novega mesta na nagovora županje Občine Dolina Fulvie Premolin in župana Občine Hrpelje-Kozi-na Zvonka Benčiča-Midre. Sledil bo plesni nastop domačih otrok, ki so se za to priložnost pripravljali v poletnih mesecih v plesnih delavnicah v prostorih domačega društva. Poseben dogodek bo predstavljal nastop otroške folklorne skupine Kres iz Novega mesta. Sestavlja jo približno 30 otrok v starosti 9-15 let, ki pojejo, plešejo, se igrajo in muzicirajo na preprosta otroška zvočila. Na svojih nastopih oživljajo podobo stare dolenjske noše, pesmi in plese. Delujejo v okviru Folklornega društva Kres iz Novega mesta Nastopajo doma in v tujini. Kulturni program bodo popestrili komični utrinki, ki jih bosta ustvarila Zmago in Vittoria oziroma Peter Terčon in Ingrid Werk. Nedeljski večer bodo od 19. ure dalje poživeli zvoki priznanega ansambla Primorski fantje. Organizatorji so poskrbeli tudi za parkirišče, zato naj obiskovalci ne parkirajo ob cesti med Peskom in Gročano. V soboto in nedeljo bodo možni tudi čezmejni sprehodi v okviru Odprte meje, ki jo prirejata Občini Dolina in Hrpelje-Kozina. (Krasno polje) REKREACIJA - SKD France Prešeren Skupina 35 - 55 začenja z vadbo Pilatesa Skupina 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren se že pripravlja na novo sezono. Po lanskem uspešnem tečaju Pilatesa, je že vse na-red za nadaljevalni tečaj. Na informativnem sestanku, kjer se je bilo tudi mogoče vpisati in je potekal v petek, se je zbralo lepo število lanskih obiskovalk telovadbe, precej pa je bilo tudi novih. In prav za novinke bo ob petkih stekel uvajalni tečaj Pilate sa. Tako kot v minuli sezoni bo z nami Sandra, diplomirana inštrukto-rica fitnesa, Pilatesa in Pilates body tehnike. Vadba bo v telovadnici sred nje šo le Si mo na Gre gor či ča v Do li ni. Le tos bo no vost tu di v tem, da bomo poleg klasičnega Pilatesa, kije bolj statičen način vadbe, vadili tudi Pilates body tehniko. To je nadgradnja klasičnega Pilatesa, veliko bolj dinamična, s katero se hitro doseže aerobno stopnjo in zahteva veliko koncentracijo. Namenjena pa je le tistim, ki osnove Pilatesa že obvladajo, torej le za tiste, ki so že lani hodile na telovadbo. Po uri Pilatesa pa se bomo lahko še sprostile s telovadbo za hrbtenico in boljše počutje, ki je namenjena vsem. Vadile bomo ob glasbi s pomočjo rekvizitov, kot so žoga, palice in elastični tra ko vi. Prvo srečanje s Pilatesom bo že v torek, 4. septembra, ko bodo vadile lanske obiskovalke telovadbe (od 18.00 do 19.00), začetnice pa bodo prvo uro Pilatesa imele v petek, 7. septembra (od 19.45 do 20.45). Telovadba za hrbtenico in sprostitev bo pa, kot že lani, dvakrat tedensko (od torkih od 19.00 do 20.00, ob petkih od 18.45 do 19.45). Število mest je omejeno, če pa bi se še katera rada vpisala ali želela informacije, lahko telefonira na št. 333 3616411 (Sonja) od 13.30 do 15.00 ali pride v telovadnico v torek, 4. septembra, ob 17.45. 8 Nedelja, 2. septembra 2007 TRST / POKUŠNJA - V petek ob prisotnosti znanega vinarja Angela Gaje Kultura ima tudi svoj okus Prijetno srečanje v Malabaru Goste iz Piemonta je sprejel pisatelj Veit Heinichen - Množična udeležba Kulture ne moremo razdeliti v ločene kategorije, ker je nerazdružljiv skupek neštetih dejavnosti. S temi besedami je nemški pisatelj Veit Heinichen povzel smisel interdisciplinarnega srečanja, ki je potekalo v petek zvečer pred Malabarom. Pisatelj in sladokusec, ki se je udomačil v Križu, je sprejel tri pomembne goste iz Piemonta. Pobudnik dogodka je bil upravitelj Malabara Walter Cusmich, ki je za Hei-nichena »vulkan idej«. Angelo Gaja, svetovno znani proizvajalec vin, je pripeljal še dva člana piemontske vinogradniške elite: Elia Altareja in Domenica Clerica. Sproščen večer so zaznamovali slastni okusi in knjige; razstavljene so bile Heinichenove in Ga-jeve stvaritve ter razni vinski vodniki. Za glasbo so poskrbeli Paolo Paolin in Rocci-osi, ki so popestrili večer z balkanskimi ritmi. Udeležila je bila množična, sladokusci so še kako cenili belo in črno vino iz Ga-jevih kleti. Pokusili so tudi juho s fižolom in dagnjami, ki jo je pripravila Ami Scabar, ocvrti kruh s šetrajem in bučnim cvetjem kmetije Milič iz Zagradca, olje Lajnarji Silvana Ferluge in pečen pršut Principe. (af) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 2. septembra 2007 ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.15. Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 12.51. Jutri, PONEDELJEK, 3. septembra 2007 DORA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,1 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb raste, veter 21 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. OKLICI: Ezio Chiussi in Vita Mykolay-ivna Klymenko, Andrea Gori in Roberta Astori, Maurizio Peressin in Elisa Vecchione, Matteo Albrizio in Ilonka Rustja, Goran Živkovič in Ljilja Dekic, Domenico Carandente Pirozzi in Cornelia Borzos, Sergio De Barbora in Cristina Gerdina, Massimiliano Galasso in Gioia Battista, Gianni Varini in Raffaella Gaggi, Cristiano Destradi in Micole Fantina. CI3 Lekarne Z leve proti desni: Silvano Ferluga, Ami Scabar, Veit Heinichen, Walter Cusmich, Angelo Gaja z ženo, deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz in narodna noša z Miličeve domačije v Zagradcu. KROMA NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040-633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 15.40, 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 5: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Sicko«. H Čestitke U Kino Nedelja, 2. septembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italija 14, Largo S. Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040-631661, Largo S. Vardabasso 1 - 040-766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040-232253, Zgonik -Božj e polje 1 - 040-225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nuj nim recep tom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italija 14, Largo S. Vardabasso 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1 - sa mo s predhod nim tele fon -skim pozivom in nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040-635368). Od ponedeljka, 3.septembra, do sobote, 8. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040-367967, Ul. Masca-gni 2 - 040-820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040-211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re-cep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nuj nim recep tom. ALCION E - Dvoranabo vpoletnemča-su zaprta. AMBASCIATORI - 11.00, 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - (poletna arena) 18.00 »La Vie en Rose«; 21.00 »Miss Potter«. CINECITY-17.15, 22.00 »Sicko«; 13.20, 15.20, 20.00 »Licenza di matrimonio«; 11.15, 15.30, 20.00, 22.05 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; 17.35 »Disturbia«; 10.55, 13.00, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspet-tavo«; 11.00, 13.15, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Captivity«; 10.45, 11.00, 11.30, 12.40, 13.00, 13.30, 14.30, 15.00, 15.30, 16.25, 17.30, 18.20, 19.30, 20.00, 20.15, 21.30,21.50, 22.10 »Shrek Terzo«; 10.45, 12.50 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Gli amori di Astrea e Céladon«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«. FELLINI - 16.00, 18.05 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 20.10, 22.20 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Il bacio che aspettavo«. KOPER - KOLOSEJ -13.30,16.00,18.30 »Ratatouille«; 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 »Vsemogočni Evan«; 15.50, 17.40, 19.30, 21.20 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00 »Transformerji«. NA ZI O NA LE - Dvorana 1: 16.00,17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Captivity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfin-der: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 3: 16.00 »The Reef: Amici per le pinne«; 18.45, 22.15 »Disturbia«; 17.15, 20.30 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; 19.00 »Il matrimonio di Tuya«. Štorklja je te dni imela veliko dela. Spet je na Opčine poletela. Na Glo-govi je tokrat postala. Matejki, Mitji in Martinu JERNEJA v zibelko dala. Z Vami se veselimo in »Še bo lušt'no« vzklikamo: Maila, Boris, Urška, Matej, Meri, Silvijo in Marko. Naša draga KA TERINA praznuje danes 9 let. Neskončno srečnih dni ji želijo bratec Martin, mama in tata. Klapa, vriskaj in se smej. K nam prišel je še JERNEJ! Z mamo, očkom in Martinom iz srca se veselimo. Kristjan in David, Jakob in Johana, Gregor z Anjo in Petro, Tadej, Erik, Petra. »Končno« je JULIJA prišla, bratec Fabjan jo že rad ima! Skupaj z Doris in Borisom se veselimo Viktor, Martina in Šte fan. Dragi MILOVAN!Srečo, zdravje, kup želja voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Iskrene čestitke mama, Silvano, Gabrijela, Matija, Danjel. Jutri bo ugasnila sedem svečk na torti moja sestrica ANDREJA. Jana in bratrančki Gabriel, Ruben, Mitja, Peter in Samo ji voščijo vse najboljše. Naš predsednik ALEKSANDER CORETTI je te dni praznoval 40. rojstni dan. MoPZFran Venturini mu čestita in želi še veliko lepih in delovnih let. S Mali oglasi 4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807. DRUŽI NA iz središča Trsta išče resno varuško od septembra dalje. Tel. na št.: 340-4048417. GOSTILNO v središču Opčin dajem v najem. Tel. na št.: 347-1246594. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvozlanke). Tel. na št.: 338-6036203. IŠČE MO dekle z dobrim znanjem slovenščine za varstvo in pomoč pri domačih nalogah sedemletni deklici. Poklicati v večernih urah na 040-381420. IŠČE MO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844. KMEČKI TURIZEM zdomačimprigriz- kom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. na št.: 040-220524. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo 26. avgusta, sem izgubila izposojen modri svileni pas, del ženske noše. Poštenega najditelja prosim najpokliče ne tel. št.: 347-1223432 Tanja. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo, 26. avgusta 2007 sem izgubila naramno ruto okrašeno z bogato čipko. Poštenega najditelja prosim naj pokliče na tel. št. 340-7801277 ob večernih urah. NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490. NUJ NO iščemo vestno gospo za oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427. PO UGODNI CENI PRODAMO otroško posteljo z ležalno blazino in še razne druge stvari. Tel. na št.: 040-229501. PRO DA JAM ročni mlin za grozdje, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-7083405. PRODAM kad (bdnj) za približno 8 hektolitrov. Tel. št. 040-814212. PRO DAM knjigo Il sistema letterario 500-600-700 (Gulielmino-Grosser). Klicati na tel. št.: 347-3052843. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729. PRO DAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194. PRODAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 0481-78066. PRO DAM grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701. PRO DAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040-228447. RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372. RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA. SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 0402529063. TERMOTEHNIČNO PODJETJE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«. V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. V MAVHINJAH prodajam grozdje, Mal-vazijo in Vitovsko. Tel. 040-299506. Galerija vabi na odprtje razstave Umetnico bo predstavil Jurij Paljk v sredo, 5. septembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni Trst, ul. sv. Frančiška, 20 Sklad Mitja Čuk vabi v Bambičevo galerijo na odprtje razstave KERAMIKA Gabrijele Osbich Pison v soboto, 8. septembra 2007 ob 20.30 Predstavitev: mag. Jasna Merku Na flavto bo zaigrala Petra Marega, učenka GM iz razreda prof. Erike Slama s.___ Rodila se je Julija Siega Našemu srečnemu predsedniku Borisu, mami Doris in bratcu Fabijanu iz srca čestitamo vsi člani, kolegi predsedstva in uslužbenci SDGZ-ja ter vodstvo in uslužbenci SERVIS-a, Euroservisa in Servisa Koper Zavetnik za zavetnikom je v družini Ozbič že pol nebes. Ob rojstvu malega Jerneja čestita mamici Matejki in očku Mitji Slovenska zamejska skavtska organizacija Danes se sreča z Abrahamom Giorgio Guštinčič Vse najboljše in še na mnoga srečna leta mu kliče njegova družina 79-LETNIK IŠČE RESNO GOSPO, raje s Krasa, da bi skupaj preživela zadnja leta življenja. Nekadilec. Pisati na Primorski dnevnik - Via Montecchi 6 - 34137 Trieste/Trst pod šifro "70-letnik". DELAVNICA V TRSTU IŠČE VARILCA TIG IN CEVARJA (tubista da banco). Tel. 3471566910. PRIVATNIK KUPI enostanovanj-sko hišo na Opčinah ali bližnjih vaseh. Tel. 3407846681. PRODAM BELO IN RDEČE GROZDJE.Telefonirati 00386-41216542 od 13.00 do 15.00. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE z učiteljsko ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na področju vzgoje za vzgojne službe. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum: faks 040232444 / ŠPORT Nedelja, 2. septembra 2007 9 42. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007 Park Finžgarjevega doma - Opčine - Dunajska cesta 35 Danes. 2. septembra 2007 ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU? Ob 16. uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije) Ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Kii isrjo/ùÉ/e Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi na tradicionalni SEPTEMBRSKI VAŠKI PRAZNIK V petek, 7. septembra 2007: ob 20.00 odprtje kioskov in zabava s skupinama Mitiche pirie in ACDC Coverband iz Slovenije V soboto, 8. septembra 2007: ob 17.00 odprtje kioskov ob 20.00 ples s skupino Happy Day V nedeljo, 9. septembra 2007: ob 10.00 odprtje kioskov ob 17.00 KULTURNI PROGRAM: pozdrav županje Občine Dolina Fulvie Premolin pozdrav župana Občine Hrpelje-Kozina Zvonka Benčiča-Midre nastop domačih otrok, folklorne skupine Kres iz Novega mesta ter komičnega dua Zmago in Vittoria ob 19.00 ples s skupino Primorski fantje. V soboto in v nedeljo ODPRTA MEJA v sodelovanju z Občino Dolina in Občino Hrpelje-Kozina. A corara honunra zel ar» Tf lADfUljU LUÍU umu [ITI Osmice OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico. Briščiki 18. NA KONTOVELU pri Deanu je osmi-ca ponovno odprla svoja vrata in vse goste nestrpno čaka. OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299450. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. M Izleti KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet danes, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danie-li ali g. Aleksandru. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je é Občina Dolina ODBORNIŠTVO ZA KULTURO vabi na koncert komornega orkestra in solistov I CAMERISTITRIESTINI »Sulle ali delVoperetta« sopran Gisella Sanvitale tenor Andrea Binetti dir. Fabio Nossal ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 19. uri občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu Vstop prost Koncert je omogočila Tržaška Pokrajina odhod avtobusa danes, 2. septembra 2007, iz Trsta, trg Oberdan - deželna palača, ob 6.30 in iz Bazovice, nasproti starega poštnega urada, ob 6.45. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večer-nice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUN-CA prireja v soboto, 15. septembra, vsakoletno romanje na Brezje in izlet na Bled. Ob tej priliki bomo obiskali tudi župnijsko cerkev v Mošnjah (pri Radovljici), ki jo vodi bivši dolinski župnik p. Rafko Slejko. Vpisovanje in info: Just Vodopivec 040-227031 (338-7910633); šolske sestre v Borštu 040-228255. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Livio ali 0402176855 Vojka. KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072. 0 Prireditve OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO vabi na koncert komornega orkestra in solistov I Came-risti triestini »Sulle ali dell'operetta«, sopran Gisella Sanvitale tenor Andrea Binetti dir. Fabio Nossal, v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren, v Boljuncu. Vstop prost. Koncert je omogočila Tržaška Pokrajina. KONCERT ZA MIR 2007 - 5. IN 6.SEP-TEMBRA NA RAZSTAVIŠČNEM PROSTORU V ZGONIKU, od 19. ure dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, avdiovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in eno-gastronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Re-pentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica in Hrpelje-Kozina. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pin-ka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert ape-ritiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vi-tu al Tagliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dell'Annunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Po-polo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040-635626 ali na »www.uscipor-denone.it«. ZAHVALA Sveto Čufar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala gre MePZ Lipa za ganljivo petje v cerkvi. Svojci Bazovica, 2. septembra 2007 ZAHVALA Vilko Rebula Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Šempolaj, 2. septembra 2007 2.9.2000 2.9.2007 Branko Guštin Za vedno v naših srcih SVOJCI Repen, 2. septembra 2007 t Tiho nas je zapustil naš dragi Pepi Prašelj Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Vojka z Ervinom, snaha Marina, brat Andrej, vnuki Elena in Dario, Peter in Dunja, Tamara in Corrado, Aleš in Manuela ter vsi ostali sorodniki. V četrtek, 6. t.m. bo od 11.00 do 13.00 pokojnik ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga, od koder bo nato krenil pogreb v kontovelsko cerkev. Kontovel, 2. septembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragemu nonotu Pepitu Sandor, Meta, Anna, Tinej in Sara Ob izgubi svaka in strica izrekamo družini iskreno sožalje Darko in Anica, Zdenka in Mira z družinama t Dne 30. avgusta je odšel k svoji ljubljeni Baziliji Zdenko Corbatti Žalostno vest sporočajo hči Sonja z možem Ricom, vnuka Fabio in Ileana z Robijem ter ostalo sorodstvo Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno Ricmanje, 2. septembra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega očeta Zdenota izražajo hčerki Sonji in svojcem iskreno sožalje družine Furlani, Vorus, Brzan, Mura, Terčon, Jurjevčič, Mohorovičič, Komar, Poretti, Bajec, Coretti in Kuret B. ZAHVALA Dorotea Starc vd. Danieli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili k večnemu počitku. Družina Kontovel, 2. septembra 2007 Pogrebno podjetje Zimolo 31.8.2006 31.8.2007 Jožica Legiša por. Pahor Spomin nate je vedno živ. Tvoja Irenka in Darko Sesljan, 2. septembra 2007 10 Nedelja, 2. septembra 2007 TRST / □ Obvestila SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino- aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do pet- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Loterija 1 . septembra 2007 Bari 84 80 46 50 20 Cagliari 40 14 72 44 52 Firence 1 33 65 14 19 Genova 27 64 16 78 8 Milan 37 13 64 40 36 Neapelj 57 60 73 89 16 Palermo 39 14 78 8 36 Rim 35 61 2 26 47 Turin 32 35 19 57 11 Benetke 67 18 52 19 76 Nazionale 31 49 32 39 13 Super Enalotto Št. 105 1 35 37 39 57 84 jolly 67 Nagradni sklad 3.464.897,54 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.180.361,00€ Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 13 dobitnikov s 5 točkami 53.306,12 € 1.340 dobitnikov s 4 točkami 517,14€ 52.567 dobitnikov s 3 točkami 13,18 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.332.653,00 € 4 dobitniki s 4 točkami 51.714,00 € 145 dobitnikov s 3 točkami 1.318,00 € 2.600 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.069 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.857 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SE-ŽA NA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 1118. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. 42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: danes, 2. septembra, ob 9. uri, bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakcija@mladika.com«. ŠEMPOLAJSKA ŽUPNIJA vabinapraz-novanje svojega zavetnika sv. Pelagija, danes, 2. septembra, ob 10.30, v župnijsko cerkev. ŠPORTNA ŠOLA POLET - KONTOVEL obvešča drage deklice in dečke, da se bodo treningi začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. AŠDCHEERDANCEMILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št.: 040635627. Info na tel. št.: 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEER DAN CE MIL LE NI UM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št.: 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! GLASBENA MATICA - Trst sporoča, da prične Poletna glasbena delavnica v ponedeljek, 3. septembra 2007. Prosimo, da pripeljete otroke malo pred 9. uro v Dijaški dom. Informacije - tajništvo tel.: 040-418605, med 9. in 12. uro. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas! SEČ NJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Pro-seški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa dr- žavnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA: obveščamo, da bo telovadba potekala s sledečim urnikom: ob torkih od 18.00 do 19.00 Pilates nadaljevalni tečaj; od 19.00 do 20.00 telovadba za hrbtenico; ob petkih od 18.00 do 18.45 Pilates body tehnika, od 18.45 do 19.45 telovadba za hrbtenico, od 19.45 do 20.45 Pilates za začetnike. Prva vadba bo v torek, 4. septembra v telovadnici srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini. Za informacije tel. na št.333-3616411 / Sonja, od 13.30 do 15.00. SKD VIGRED začenja po enomesečnem premoru novo sezono. V torek, 4. septembra, ob 20.30, bo na šolskem dvorišču v Šempolaju, nastopila dramska skupina kulturno prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika. Igralci dramske skupine iz Branika bodo prvič uprizorili delo Vojmila Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«. To je francoska farsa, v treh dejanjih, iz 16. stoletja. V slučaju slabega vremena predstava odpade. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR meni, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pri-četkom v sredo, 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 6. septembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159), za obravnavo sledečih točk: sporočila; vprašanja in interpelacije; sprejetje delne variante k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu za naselitev samostana S. Cipriano v bivši sedež Erse na Proseku; načrt-zgradba rezidenčne stavbe (7 stanovanj) na k.p. 223 K.O. Kontovel-prosilec Sullini Angelo; sprejetje splošnega regulacijskega načrta na pobudo zasebnika na k.p. 1061/1, 1061/2, 1063, 1064/1 in 1064/2 K.O. Križ-prosilec Claudio Giampaolo; na-črt-varianta zgradbe na k.p. 540 K.O. Križ-prosilca Gustin Mauro in Unissi Silvia; javna dela na ozemlju rajonskega sveta-vključitev v proračun 2008-pis-ni predlogi. TABORNIKI RMV vabijo vse člane, prijatelje in simpatizerje na »Odprta vrata v naravo«, tokrat v Bazovici. Začetek v četrtek, 6. septembra, ob 14. uri na bazoviški gmajni. Zaključek v soboto, 8. septembra, ob tradicionalnem tabornem ognju. Za info: 340-1635884 (Maj-na). CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na informativni večer ob priliki 25.letnice delovanja društva, ki se bo odvijal v petek, 7. septembra, s pričetkom ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Med informativnim večerom bo predstavitev programa za novo akademsko leto 2007/2008 in potek lekcij yoge za začetnike, ki se običajno vršijo med letnim programom.To-plo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: »www.satyanandayogatrieste.-it«. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Massaccio 24) na tradicionalni praznik grozdja, v soboto 8. in v nedeljo 9. septembra. Ob 17. uri odprtje kioskov. V nedeljo, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«. Oba večera ob 20. uri ples. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Pescatori vabi v ljudski dom v naselje Sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) v soboto, 8. septembra in v nedeljo, 9. septembra, na praznik komunističnega tiska. Oba večera ples z du-om Melody. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. AMATER SKI IN PRO FE SI O NAL NI FO -TOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Op-činah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega venca z branjem odlomkov iz po-sinodalne apostolske spodbude EVHA-RISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravigna-ni. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavti-nje, šolske sestre in narodne noše. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fiziotera-pije) ob 20. uri vsak ponedeljek (priče-tek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Pa-ramhans Swami aheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. KOŠARKARSKA SEKCIJA PRI ŠD POLET IN ŠD KONTOVEL obvešča deklice in dečke letnikov od 1996 do 1999, da se bodo treningi minibasketa začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. ME ŠA NI PEV SKI ZBOR IGO GRU DEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica INWA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v drugi polovici septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Seslja-nu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabreži-na - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Na-brežina 102 (tel. 040-2017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (tel. 040200824). KMEČKA ZVEZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Poga-čarjevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v pokušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo s 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 8. septembra. Redni pouk se začne v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu obvešča učno osebje, da bo 1. plenarna seja učnega zbora v ponedeljek, 3. septembra, ob 9. uri na sedežu v ulici Caravaggio 4. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV.CIRILA IN ME TODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu. NIŽ JA SRED NJA ŠO LA SV. CI RI LA IN METODA sporoča, da se bo začel tečaj slovenskega jezika za učence, ki so se predhodno nanj priglasili v torek, 4. septembra, 2007 in sicer po sledečem razporedu: torek, sreda, četrtek, petek od 8.30 do 10.30 za 1. razrede obeh sedežev in 2. razred Sv. Ivana; torek, sreda, četrtek, petek od 10.30 do 12.30 za 2. razred sedeža na Katinari in za vse tretje razrede obeh sedežev. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah. RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA Simona Gregorčiča iz Doline obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra 2007 od 7.45 do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI S. KOSOVELA (Op-čine in Prosek) se pouk prične 10. septembra, ob 8. uri. V prvem tednu pouka bodo učenci na šoli od 8. ure do 13.30. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Ses-ljanu z italijanskim učnim jezikom ter v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom, pričel v sredo, 12. septembra, s sledečim urnikom: od srede, 12. do petka, 14. septembra 2007, od 8. do 13. ure (brez kosila); od ponedeljka, 17. septembra do 27. junija 2008, od 8. do 16. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO iz Nabrežine sporoča, da bo sestanek zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 11. uri. / ŠPORT Nedelja, 2. septembra 2007 35 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it SOVODNJE - V petek se je začelo praznovanje krvodajalskega društva V zborniku trideset let predanosti sočloveku Včeraj odbojkarski turnir, danes osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj GORICA Uvod v festival Vilenica Po uspehu lanske pobude »Nu-do_Cosmo« se društvo Ex Border pripravlja na novo izvedbo goriškega kulturnega praznika: naslov manifestacije, ki bo na raznih prizoriščih v mestu potekala med 15. in 18. novembrom, je »Dis_Ori-enti«, tema pa kultura Vzhoda. V pričakovanju na štiridnevni dogodek bo v Gorici v torek, 4. septembra, uvod v mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo potekal med 5. in 9. septembrom v Sloveniji. Na dvoru Darko Bratina bo ob 19. uri srečanje z italijanskim pisateljem Robertom Pazzijem, ki ga bo med prebiranjem poezij in odlomkov proznih del s kitaro spremljal Alessandro Grubissa. Černic, Klemše in Tomsič med predstavitvijo jubilejnega zbornika (levo) in utrinek z včerajšnjega odbojkarskega turnirja (spodaj) BUMBACA Sovodenjsko krvodajalsko društvo praznuje trideset let svojega hvalevrednega poslanstva. Praznovanje pomembnega jubileja, ki bo danes doživelo svoj vrhunec z osrednjo slovesnostjo, se je začelo v petek zvečer, ko so v sovodenjski občinski telovadnici v prazničnem objemu vaščanov in širše skupnosti predstavili publikacijo o tridesetletnem delovanju sekcije. Zbrane, med katerimi so bili tudi predstavniki sorodnih krvodajalskih organizacij, občinski odbornik Zdravko Custrin in predstavniki drugih društvenih sredin sovodenjske občine, je nagovoril predsednik sovodenjskega krvodajalskega društva Štefan Tomsič. Poudaril je, daje glavni namen društva približati krvodajalstvo tistemu, ki ga še ne pozna ali o njem premalo ve. O rojevanju zamisli za jubilejno publikacijo, urednikovanje katere je bilo prepuščeno novinarju Vladu Klemšetu, je spregovoril bivši predsednik sovodenjskega društva Branko Černic. Med razlogi, ki so botrovali izidu knjige, je bilo predvsem ohranjanje doslej narejenega, saj je po Černiče-vih besedah »delo, ki smo ga opravili v teh dolgih tridesetih letih koristno in ne sme toniti v pozabo. Obenem želi biti knjiga v trajen spomin vsem preminulim krvodajalcem, tudi tistim med njimi, ki so pripomogli k ustanovitvi naše sekcije«. Več je o dvojezični publikaciji, v kateri je zaobjeta vsa društvena dejavnost v obdobju 1977-2007 povedal Klemše. Poudaril je, da je stalnica v delovanju društva, ki jo lahko razberemo iz navajanja dogodkov, »zagotovo skrb za osveščanje in vzgojo na zdravstvenem področju, pri čemer se posebno pozornost namenja mladim«. Da imamo opraviti z izredno dejavno sredino nam pričajo tudi številni fotografski posnetki, ki zaobjemajo tako strokovna predavanja in družabne dogodke kot tudi srečanja z matičnimi krvodajalskimi združenji. Predstavitvi knjige je sledil nastop godbe na pihala krvodajalcev iz Vileša pod vodstvom Alessandra Spessota. Včeraj seje praznovanje nadaljevalo z odbojkarskim turnirjem. Na plošči pred Kulturnim domom so nastopile ekipe krvodajalcev iz Sovodenj, Gradišča, Krmina in Fare. Četveroboj so zmagali domačini, sicer pa so sovodenjsko ekipo sestavljali tri igralke in devet igralcev odbojkarskih društev Val, Soča in Olympia. Danes se bodo krvodajalci zbrali ob 9.30 pri Kulturnem domu v Sovodnjah; ob 10. uri bo maša, ob 10.45 bodo položili venec k spomeniku padlim, ob 11.45 pa bo osrednja slovesnost v občinski telovadnici z množično udeležbo članov, domačinov in - med gosti - tudi delegacij krvodajalskih sekcij. Iz objavljenega seznama letošnjih nagrajencev je izpadel Mitja Čevdek, ki bo med slovesnostjo z ostalimi zaslužnimi krvodajalci prejel priznanje za 10-krat darovano kri. (VaS) GABRJE Zaigral bo slovenski trio Klavilina Mednarodni glasbeni festival Med zvoki krajev bo v torek, 4. septembra, prispel v Gabrje. Na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah bo ob 21. uri nastopil slovenski Trio Klavilina, ki ga sestavljajo glasbeniki Sara Rustja (klavir), Mojca Gal (violina) in Sandi Vrabec (klarinet). Mladi glasbeniki so v tej redki obliki komorne zasedbe začeli delovati v letu 2005 pod mentorstvom profesorja Tomaža Lorenza. Na programu so Kha cha turia no ve, Bar toko ve, Ivesove, Strmčnikove in Stravin-skyjeve skladbe. Pri organizaciji glasbenega večera sodeluje sovo denj ska ob či na. £Primorski ~ dnevnik Prijeli goljufa in tri pribežnike Leteči oddelek goriške policije je ujel 36-letnega Neapeljčana, ki je v prejšnjih tednih na Goriškem z zvijačo ukradel veliko vsoto denarja dvema starejšima občanoma. Žrtvi goljufije je P.P. prepričal, da sta mu dolžni nekaj denarja, češ da mu je drug družinski član naročil nakup računalniške opreme. Policija je včeraj ujela tudi tri nezakonite pribežnike, ki so pred nekaj dnevi zbežali s centra CPT v Gradišču. Egipčane so ponovno zaprli v center, trije njihovi sodržavljani pa so še vedno na begu. SPDG se odpravlja na Krn SPDG obvešča, da bo dvodnevni izlet, ki je bil v načrtu prihodnjo soboto in nedeljo, odpadel zaradi organizacijskih težav. Društvo načrtuje namesto tega enodnevni izlet na Krn, ki bo v okviru Kekčevih poti potekal v nedeljo, 9. septembra. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši je predviden ob 7. uri. Hoja bo trajala približno sedem ur, organizatorji pa priporočajo dobro kondi-cijo. Za informacije sta v večernih urah na razpolago Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (tel. 0481-882328). Dvorna glasba v Medeji Drevi se bo v cerkvi sv. Antona v Medeji začel septembrski del festivala dvorne glasbe Musica Cortese, ki poteka v zgodovinskih središčih FJK in Goriške. Ob 21. uri bo zaigral trio Ensemble Diapsalmata, ki bo predstavil zanimiv in sugestiven repertoar srednjeveške glasbe. Vstop prost. Kamp minikošarke ŠZ Dom in Dijaški dom S. Gregorčič prirejata kamp minikošarke; potekal bo od jutri do 7. septembra med 10. uro in 12.30 na igrišču Dijaškega doma, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma. Informacije so v dopoldanskih urah na razpolago v uradu ŠZ Dom in na tel. 3292718115. Vpise bodo zbirali tudi jutri v Dijaškem domu pred začetkom vadbe. Aretirali razpečevalca Tržiški policisti so aretirali 42-letnega O.P. zaradi razpečevanja mamil, ob tem pa so ga prijavili, ker je zaradi njegovega mamila mladenič doživel overdozo. Ko so policisti izsledili razpečevalca, je pri sebi imel dva grama heroina. Kvartet kitaristov v Podgori V okviru niza Note v mestu bo v sredo, 5. septembra, ob 20.30 pred cerkvijo v Podgori koncert kvarteta kitaristov Gary Quartet. Koncert prirejata podgorski okrožni svet in glasbena fundacija mesta Gorica s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. DOBERDOB - Goriška Glasbena matica priredila poletne delavnice za otroke Odkrili so čudoviti svet glasbe Pri pobudi je sodelovalo štirinajst otrok med 5. in 9. letom - Na sedežu glasbene šole so v teku vpisi za novo šolsko leto Petje, instrumenti, ples in zabava so bile glavne značilnosti poletne glasbene delavnice za otroke, ki se je v petek zaključila v prostorih osnovne šole Prežihov Voranc v Doberdobu. Enotedensko pobudo, pri kateri je sodelovalo štirinajst otrok iz Doberdoba in okoliških vasi, je priredila goriška Glasbena matica, koordinatorka pa je bila profesorica Jana Drašič. »Tovrstne poletne delavnice prireja Glasbena matica na Tržaš kem že vrs to let, pobu da pa se je do bro ob ne sla tudi na Goriškem. Upamo, da jo bomo v prihodnjih letih ponovili,« je povedala Drašičeva, ob kateri so pri dopoldanskih srečanjih z glasbo sodelovali tudi štirje drugi mladi profesorji, in sicer Manuel Figheli, Martina Gereon, Neži Plesni-čar in Erika Zavadlav. Otroci in njihovi mentorji so se vsako jutro zbrali v prostorih osnovne šole, kjer so peli pesmice, plesali in igrali na instrumente. Spoznali so violino, flavto, harmoniko, klasično in električno kitaro, klarinet ter violončelo. Zlata nit delavnic je bila namreč pravljica o glasbilih. Pridobljeno znanje je štirinajst malih glasbenikov v petek pokazalo v zanimivi zaključni prireditvi, ki je potekala v prostorih doberdobske osnovne šole. Iz Glasbene matice sporočajo, da v teh dneh že poteka vpisovanje za novo šolsko leto. Zainteresiranim je na razpolago osebje na sedežu Glasbene matice v Gorici (urad je v prostorih KB Centra na Verdijevem korzu), in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. (Ale) Doberdobski otroci med glasbeno delavnico BUMBACA 12 Nedelja, 2. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predsednik pokrajinske družbe IRIS na srečanju z ožjim odborom županov Celoten cikel ravnanja z odpadki bodo poverili enemu podjetju S tem si obetajo znižanje stroškov - Querin: »Storitve različnim občinam bomo skušali standardizirati« Prvi korak v smeri omejitve stroškov namerava družba IRIS doseči tako, da bo zaupala celoten cikel ravnanja z odpadki enemu samemu podjetju. Odločitev je včeraj ožjemu odboru županov goriške pokrajine sporočil novi predsednik pokrajinske družbe za javne storitve IRIS Armando Querin med srečanjem, ki je potekalo na goriškem županstvu. V torek so namreč župani občin Gorica, Tržič, Krmin, Moš, Romans in Ronke sklenili, da bodo od upravnega sveta družbe za javne storitve v teku desetih dni zahtevali načrt, v katerem bi bile nakazane smernice za začetek saniranja težkega gospodarskega položaja, ki je ne nazadnje privedel do nezadovoljstva s storitvami in povišanja tarif. »Sklenili smo, da bomo pred koncem leta sklicali javno dražbo in dodelili upravljanje celotnega cikla ravnanja z odpadki v pokrajini enemu samemu podjetju. Sedaj je namreč za razne storitve zadolženih več gospodarskih subjektov, z enim samim dobaviteljem pa računamo na prihranek denarja in večjo učinkovitost,« je povedal Querin in dodal: »Storitve, ki jih bo podjetje nudilo različnim občinam, bomo skušali karseda standardizirati. Manj razlik je med eno občino in drugo, lažje je pogajanje s podjetjem o stroških in učinkovitosti.« Querin in Romoli sta napovedala, da bo za določanje tipologije storitev sestavljena skupina predstavnikov občin - med temi bodo predvsem odborniki za okolje - in izvedencev družbe IRIS. »Predstavnik goriške občine bo občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi. Vloga te delovne skupine bo ugotavljanje potreb različnih občin in čim večje poenotenje storitev. Kdor bo želel več, bo pač plačal več,« je dejal Romoli. Znižanje stroškov pričakuje družba IRIS tudi od izkoriščanja naprave za ločevanje plastike, stekla in papirja v Moraru, ki bi morala začeti delovati s prihodnjim letom. »S tem se bomo izognili stroškom za odvažanje teh odpadkov v druge kraje v deželi in drugam. Zmogljivost naprave v Moraru bo celo dovolila, da bodo vanjo prinašali odpadke iz drugih krajev,« je povedal Querin. Medtem je goriška uprava sestavila tudi delovno skupino, ki bo odgovorna za nadzor nad učinkovitostjo storitev družbe IRIS. Sestavljala jo bosta dva odbornika, in sicer Del Sordi in Guido Germano Pettarin, in dva občinska funkcionarja. Vlogo bo pri tem imela tudi mestna policija. Le-ta bo preverjala čistočo cest, občane, ki bodo zapuščali odpadke na prepovedanih območjih, pa bo lahko kaznovala. Aleksija Ambrosi Nadzor javnih storitev Občinski svetnik Oljke Federico Portelli poziva k potrebi po začetku delovanja konzulte za nadzor nad krajevnimi javnimi storitvami, za ustanovitev katere se je v prejšnji mandatni dobi kot predsednik občinskega sveta zavzemal s sedanjim odbornikom Guidom Germanom Pettarinom, svetnikoma Alešem Waltritschem in Ermi-niom Tuzzijem ter levosredinski-mi in desnosredinskimi predstavniki različnih občin na Goriškem. »Goriški občinski svet je med redkimi v Italiji, ki ima na razpolago konzulto, v okviru katere bodo predstavniki okrožnih svetov, združenj potrošnikov in drugih zainteresiranih občin lahko dajali nasvete za izboljšanje javnih storitev in nadzorovali zadovoljstvo uporabnikov,« piše svetnik Portelli in dodaja: »Upam, da je cilj tako večine kot opozicije, da začne kon-zulta delovati skupaj z ostalimi svetniškimi komisijami že v teku tega meseca. Na ta račun sem že izrazil svoje mnenje v dvorani občinskega sveta. Načelniki svetniških skupin bodo morali na prihodnjem sestanku odločati o tem.« Querin (desno) med srečanjem z ožjim odborom županov BUMBACA Študija o megazabavišču razdvaja javnost »Mi smo izvajalci študije in se ne opredeljujemo do vprašanja, ali naj mega-zabavišče stoji ali ne,« je na predstavitvi študije Družbeni stroški igralništva v Sloveniji, ki je potekala v sredo v Novi Gorici, poudaril dekan Fakultete za uporabne družbene študije, Borut Rončevič. Se je pa del občinstva na predstavitvi obregnil ob dejstvo, da je omenjena fakulteta s podjetjem HIT v začetku leta podpisala sporazum o financiranju raziskovalnih dejavnosti. Potemtakem je po mnenju nekaterih neodvisnost raziskave, ki jo je fakulteta opravila, vprašljiva. Rončevič na to odgovarja: »Da sodelujemo s HIT-om je dejstvo in na to smo ponosni. Za študijo pa lahko povem, da smo jo naredili in tudi financirali sami.« Iz rezultatov študije izhaja, da bi se brez ustreznih ukrepov in vzpostavljenega sistema družbeno odgovornega igral-ništva, družbeni stroški zaradi te dejavnosti na Goriškem povečali. Jana Grbec, članica uprave HIT-a zatrjuje, da imajo njihove igralnice že sedaj vzpostavljenih veliko ukrepov: samo-prepoved igranja, evidentiranje vseh, ki vstopijo v igralnico, tudi sorodniki posameznika, ki ima težave z odvisnostjo z igrami na srečo, lahko pri njih dosežejo prepoved vstopa zanj. »Vladi, ki pripravlja nov zakon pa smo predlagali še več ukrepov, med drugim tudi da prej omenjene prepovedi veljajo za vse igralnice na območju Slovenije,« dodaja Grbčeva. (km) LOKVE, MALA LAZNA - Prihodnje leto mednarodna tekma v orientacijskem teku Ves svet v Trnovskem gozdu Tekmovalci bodo morali - pod budnim očesom medvedov - iskati točke, ki jih v popolni tajnosti izbira madžarski strokovnjak Prihodnje leto meseca avgusta bodo na Trnovski planoti gostili »OO Cup«, mednarodno tekmo v orientacijskem teku. Po izkušnjah letošnje izvedbe na Rogli v mesecu juliju se utegne prijaviti kakšnih tisoč udeležencev iz vseh držav Evrope, celo iz ZDA. Prišli bodo z avtomobili, avtodomi, šotori in se nastanili tudi v bližnjih hotelih. Tekmovanje bo trajalo tri dni, udeleženci pa bodo morali poiskati točke, ki jih prav sedaj, v popolni tajnosti, išče in obeležuje strokovnjak za to športno zvrst iz Madžarske. Vsako točko bo opremil s koordinati zemeljske širine in dolžine in to do sekunde natančno. Kar nekaj tednov je nastanjen v planinski koči na Mali Lazni pri Lokvah. Zgodaj zjutraj odhaja v gozdove in se vrača pozno popoldne. Ne vem, če je že srečal medveda, najbrž ne, sicer bi mi oseba, ki mi je posredovala te podatke, to zagotovo povedala. Pred vročino se že nekaj časa skrivam v hladnih sencah trnovskega gozda, in povedati moram, da ga tudi nisem še srečal in se ga tudi ne želim, čeprav table na nekaterih mestih opozarjajo na takšno možnost. Lokve, torej, in Mala Lazna z okolico so bile zlasti za Goričane od nekdaj, bolj nekdaj kot sedaj, poleti in pozimi priljubljena izletniška točka. Kdo izmed tistih, ki se lahko pohvalijo z osivelo glavo, se še spominja nekdaj s snegom bogatih zim, njenih za sedanje razvajene okuse skromnih smučišč, kjer se je kar nekaj generacij naučilo smučanja, predvsem pa uživanja v družbi izvrstnih in družabnih smučarjev. Zimska središča v Franciji, Avstriji in Italiji so takrat obstajala samo v sanjah. Sneg na Lokvah smo gulili skorajda do teme. Cvetko je žičnico ustavil šele takrat, ko se je večerna zarja stemnila do tolikšne mere, da vidljivosti ni bilo več. Potem smo jo mahnili še čez cesto k Borisu Makucu, kjer smo dajali duška svoji mladostni zagnanosti.V Gorico smo se vračali, ko je bila že noč. Občasno smo se lotili tekaške proge, speljane od Poncale v Zgornjih Lokvah, po Turškem klancu do Bole in dalje na Malo Lazno, kjer smo po njeni jasi naredili krog ali dva, potem pa se zagrizli v klanec do Paradane. Raj, ki smo ga imeli in ga še imamo takorekoč pred nosom Prav zaradi tega lepega in priročnega kraja sem pred vročino večkrat zbežal na Malo Lazno in se nekajkrat sprehodil po Paradani in njeni okolici. Paradana je narodni park, ki premore krasne smrekove in bukove gozdove, Lede- Na Mali Lazni smerokaz usmerja izletnike do najbolj zanimivih točk FOTO GV. nico in Snežno jamo, iz katerih so pred prvo svetovno vojno poleti vozili led v Trst in tudi v bolj oddaljene kraje. Za časa Avstroogrske so zgradili gozdno pot in podatke o času njene izgradnje vklesali v skalo Napis je še danes lepo čitljiv: »Paradana Strasse-Gebaut 1874-1876« (Cesta Paradana, zgrajena 18741876) Ta del poti je speljan izpod Iztokove koče pod Golaki proti zahodu. Najprej prečka cesto, ki z Male Lazne pelje na Vojsko, in se na višini okoli 1.200 metrov, ne da bi jo izgubljala, nadaljuje še kakšne 4 kilometre in se konča na Boli, kjer je križišče večjega števila gozdnih poti. Ob njem je gozdna uprava, podobno kot marsikje drugje v Trnovskem gozdu, postavila mizo s klopcama in smetnjake. Za ljubitelje narave je Mala Lazna eden najbolj značilnih in poleti tudi naj- bolj obiskanih krajev. Nekdanjo gozdarsko kočo je že pred leti Zmago preuredil v planinsko postojanko in jo sedaj vodi skupno s svojo prijateljico Andrejko. Neko vročo poletno noč sem že prespal v njej. V dolini je bilo čez dan 35 stopinj, ponoči zunaj koče pa 12. Pokriti sem se moral z dvema prešitima odejama Tudi med letošnjo vročino ni bilo nič drugače. V knjigi vtisov in pripomb, ki jo ponudijo gostu, da napiše svoje mnenje, (nekateri se samo podpišejo in pripišejo datum), sem prebral ničkoliko osebnih izpovedi, tistih, ki so zbežali pred vročino, in drugih, ki so se prišli samo na izlet. Tu je prenočil par, ki se je s konjema iz Zahodne Evrope odpravil v Ukrajino. Radi se ustavljajo kolesarji, pohod-niki in motociklisti, zlasti avstrijski-i in nemški, ki so j im všeč gozdne poti. Ta knjiga pa ni zanimiva samo zaradi vtisov naključnih obiskovalcev. Upravitelj koče jo je popestril z risbami, ki so prave mojstrovine. Ovekovečil je svoja zvesta prijatelja, psa Maksija in Arija. Izredne lepi so njegovi šopki rož. Ker živi v Kopru, se rad preizkuša tudi z obmorskimi motivi. Vsebino knjige popestri s številnimi izreki in pregovori raznih narodov. Eden izmed njih je nemški,verjetno z njegovega protestantskega dela. Pravi: Kdor nosi boga v srcu, mu ni treba romati v Rim. Ni me spomnil samo na Martina Lutra, ampak tudi na izjavo nemškega kanclerja Otta von Bismarcka iz časov, ko so imeli papeži svojo veliko državo: Pošljite nam papeža, je dejal državnik, pa bodo vsi Nemci postali protestanti. Med množico opisov počutij in doživetij, ki so jih obiskovalci zapustili v njegovih knjigah (poleti napolnijo po eno na mesec), sem zasledil tudi naslednjo izpoved čustev. »Tih, otožen, oblačen deževni dan. Skoraj mrzlo, toda v srcu toplo. Greje me njegova ljubezen, njegovo dobro srce, topla roka. 12.8.2oo7. Andrej-ka.« Skoraj vsi od kraja hvalijo Zmago-ve palačinke. Tudi jaz nisem izjema. Kadarkoli pridem sem gori, se jim ne morem odreči. Dobre so, da »dol padeš«, bi rekli Štajerci. Vse kaže, da utegnejo na našem koncu postati tako slavne, kot so na Bledu njihove »kremšnite«, kremne rezine. Vremenarji napovedujejo, da bodo od jutri dalje nevihte in plohe. Sonce je že davno zašlo za smrekovimi vršički, ki se v somraku na temnomodrem nebu prikazujejo kot ležeča žaga. S prostora za piknik se je odpeljal še zadnji od številnih izletnikov. Jaso na Mali Lazni je zajela tema, kakršne ne pomnim. Niti lune ni bilo tisto noč. Temno je bilo kot v ... rogu. Ko pišem te vrstice v avtodomu sredi te jase, sem se spomnil na Aldovo pripoved, kako on v eni noči z lučko na čelu in sekirico okoli pasu (nikoli se ne ve, koga lahko sreča, morda tudi medveda) prehodi do 25 kilometrov. Iz daljave prihaja lajež. Za lahko noč sta se oglasila Ari in Maks. Zatem tišina, skoraj moteča tišina. Nanjo nismo več navajeni.V tem spokojnem miru sta po napornem dnevu legla k počitku tudi upravitelja doma. On, ki ima dobro srce, in ona, ki čuti njegovo toplo dlan, se pripravljata, da bosta to zimo prvič preživela na tem osamljenem kraju. Pisano sredi avgusta. Gorazd Vesel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. septembra 2007 1 3 ŠTANDREŽ - V prostorih župnijskega doma Poletno središče kavbojsko obarvano Ob predšolski pripravi dovolj časa tudi za športne dejavnosti V poletnem središču v Štandrežu se imajo prav lepo BUMBACA Razposajeni čas počitnic se počasi nagiba h koncu. Osnovnošolci bodo za šolske klopi ponovno sedli v ponedeljek 10. septembra, ko se bo na goriških osnovnih šolah pričelo novo šolsko leto. Kljub vsemu pa je v teh preostalih poletnih tednih časa za brezskrbno igranje napojeno z radoživim otroškim nasmehom še vedno dovolj. Prejšnji teden se je v prostorih štan-dreškega župnijskega doma začelo tritedensko poletno središče, ki ga po že ustaljeni navadi prirejata štandreški okrožni svet in župnija v sodelovanju z vaškimi športnimi društvi. Letošnja povezovalna nit aktivnosti otroške druščine, ki poteka v jutranjih urah od ponedeljka do petka, je namenjena spoznavanju najsijajnejšega predstavnika domačih kopitarjev, konja. Štiriintrideset otrok porazdeljenih v različne starostne skupine spoznava in pod vodstvom mladih anima-torjev Roberte, Beatrice, Valentine, Nikol, Carol, Mateje, Milenke in Patrika raziskuje najrazličnejše aspekte tega priljubljenega štiri- nožca. Otroci urijo kavbojski ples, prepevajo izštevanke in si v delavnicah izdelujejo kav-bojske klobučke in podkve. Predviden je tudi obisk pevmske konjušnice, kjer se bodo malčki lahko preizkusili v ježi. Svoje izdelke bodo staršem razkazali v soboto, 8. septembra, ko je v večernih urah v župnijskem domu predvidena zaključna prireditev. Pozornost organizatorjev poletnega središča je usmerjena tudi na predšolsko pripravo. Za to skrbita učiteljici Majda in Mirka, ki v prostorih štandreške osnovne šole z otroci utrjujejo v lanskem šolskem letu predelano snov. Štandreško poletno središče bodo popestrile tudi športne dejavnosti. Vaška športna društva Juventina, Mak in Val bodo namreč otrokom omogočila, da se seznanijo z osnovami nogometa, odbojke in balinanja. Brez dvoma bo otroke razveselilo veslanje s kajaki ob bregovih reke Soče, ki jih bo dalo na razpolago kajakaško društvo Šilec. Za zaključek se bodo odpeljali na ekskurzijo v zabaviščni park ob Gardskem jezeru. (VaS) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), kor-zo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino Mihael Ravnik FOTO K.M. SOLKAN - 40. obletnica krajevnega sveta Ob prihodnjem prazniku bo nared obvoznica Letošnji krajevni praznik Solkana je še posebej slovesen, saj tamkajšnja krajevna skupnost obhaja 40. obletnico. Osrednja prireditev ob prazniku je bila v petek, na ploščadi Športnega in kulturnega centra v Solkanu, medtem ko se bodo spremljevalne prireditve, ki sodijo pod okrilje praznika Mestne občine Nova Gorica, zvrstile še do sredine septembra. Svečana petkova prireditev se je začela z Vstajenjem Primorske v izvedbi Policijskega orkestra iz Ljubljane, nadaljevala pa s prazničnim nagovorom predsednika krajevne skupnosti Solkan Mihaela Ravnika. Govornik je najprej pozdravil vse prisotne, med njimi so bili tudi podpredsednik državnega zbora Vas-ja Klavora, novogoriški župan Mirko Brulc, podžupanja Darinka Kozinc, mestni svetniki in predstavniki goriških rajonskih svetov. Ravnik je izrazil veselje ob jubileju krajevne skupnosti, predstavil pomembne prelomnice za kraj in med njimi še posebej izpostavil projekt solkanske obvoznice, ki jo prebivalci težko pričakujejo že desetletje, uresničena pa bo konec letošnjega leta. V nadaljevanju je zbrano občinstvo nagovoril tudi novogoriški župan Mirko Brulc. Poudaril je bogato zgodovino kraja, ki so jo zaznamovali solkanski mizarji, ti so nekdaj sloveli daleč naokrog. Današnje dni pa Solkan v svetu predstavljajo uspešna podjetja, ki so svoje zavetje našla v tamkajšnji obrtni coni. Direktor in ustanovitelj enega izmed njih Rok Uršič iz podjetja Instrumentation Technologies, je na petkovi slovesnosti prejel tudi nagrado krajevne skupnosti za leto 2007. Poleg njega so omenjena priznanja dobili še glasbena pedagoginja Ana-marija Furlan, Društvo upokojencev Solkan in Športni klub Twist. Večer je zaokrožil nastop ljubljan- skega policijskega orkestra s solistoma Nuško Drašček in Matjažem Mrakom pod vodstvom dirigenta Tomaža Kme-tiča. Kraju se, kot rečeno, konec leta vendarle obeta težko pričakovana solkanska obvoznica, ki bo jedro razbremenila težkega tovornega prometa. V bližini križišča ob mostu za Brda se v prihod-ne obeta še nova železniška postaja, po Soški dolini nameravajo urediti kolesarsko pot, ki naj bi bila povezana s kolesarsko potjo preko meje in bi pomenila svojstveno turistično ponudbo, ob vili Bartolo me - i pa se poleg načrtovanih objektov za potrebe Goriškega muzeja obeta še nasad vrtnic burbonk. Sicer pa se Solkan ponaša z bogato zgodovino: prva omemba kraja v pisanih virih je zabeležena leta 1001, ob ti-sočletnici kraja je bil pred šestimi leti na Trgu Jožeta Srebrniča postavljen sodobno zasnovan vodnjak, na Trgu M.A. Plenčiča pa spomenik tisočletnici. Kraj je poleg mizarske tradicije poznan še po eni znamenitosti: slikoviti kamniti most čez Sočo ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu in predstavlja vrhunec znanja v mostovni gradnji na začetku 20. stoletja. Katja Munih GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.50 -20.10 - 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il bacio che aspettavo«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Shrek Terzo«, risani film. / Modra dvorana: 15.00 - 17.00 - 18.45 - 20.50 »Shrek Terzo«, risani film; 22.30 »Prova a volare«. / Rumena dvorana: 15.00 - 17.30 - 20.00 -22.15 »Hot Fuzz«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.00 - 22.00 »Shrek Terzo«. / Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. / Dvorana 3: 16.00 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 4: 15.40 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 5: 15.30 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Sicko«. NOVA GORICA: 18.00 - 21.00 »Harry Potter in Feniksov red«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL UL. BRO- LO v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 10. septembra, po urniku 8.00 - 13.00. Za otroke otroških vrtcev O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A m Feniarco Usci vabijo na Festival zborovskega petja Alpe - Jadran nastopajo: ženski pevski zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine otroški pevski zbor »Juvenes Cantores« Corato (Bari) zbor »La Corolla«iz Ascoli Pičeno Kulturni dom Gorica, 7. septembra 2007 ob 21. uri bo potek didaktičnih dejavnosti naslednji: od 10. do 14. septembra od 7.30 do 12. ure brez kosila (vrtca Štan-drež in Krmin ob 7.45); od 17. do 28. septembra od 7.30 do 13. ure s kosilom (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 1. oktobra dalje po normalnem urniku vrtca. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; So-vodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjanin Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila. RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Tru-bar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar. RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. S Izleti SPDG vabi danes, 2. septembra, na izlet z gorskimi kolesi na Kobariški Stol. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred goriškim sejmiščem. Informacije na tel. št. 328-8292397 (Robert). SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481882079). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško začenja novo pevsko sezono. Vabi zato vse svoje pevke na vaje, ki se bodo začele v ponedeljek, 3. septembra, ob 20. uri. BALINARSKI KLUB MAK obvešča, da bo 9. redni občni zbor v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 v balinasrskem centru za telovadnico v Štandrežu. Dnevni red: 1) otvoritev in poročila; 2) pozdrav gostov, 3) razno. DRUŽBA se dobi danes, 2. septembra, ob 12.30. GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da bodo s ponedeljkom, 3. septembra, okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.4512.30 KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa danes, 2. septembra, ob 5.30 iz Majnic - Puja s postanki v Podgori - tekstilna tovarna, Gorici - državna knjižnica, Štandrežu - trg, in Sovodnjah - lekarna in cerkev. KRUT obvešča, da je urad v Gorici še začasno zaprt. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta zaradi dopusta od 3. do 14. septembra. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10.00 do 13.00 in od 3. septembra dalje tudi v popoldanskih urah od 14.00 do 18.00 Telefon in fax št. 0481-532163 0481547569, E-mail scgvkomel@tin.it . V URADIH MLADINSKEGA DOMA se bo dejavnost pričela v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 s pripravo pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo. 15 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: do torka, 4. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour »Il volo per la soli-darietà«; v soboto, 8. septembra, celodnevna tržnica v mestnem središču: v nedeljo, 9. septembra, ob 9.45 na Trgu Mrcelliana kolesarska dirka »Ciclolonga - In bici alle marine«; ob 15.00 na Trgu Mrcelliana otroška kolesarska dirka. V PARKU CORONINI v četrtek, 6. septembra, ob 21. uri »1882-1915. Il so-gno infranto della Bella Epoque«, večer glasbe in poezij Michelstaed-terja ter Ungarettija. Prispevki Namesto cvetja na grob Lilianota daruje brat Riccardo Kocjančič z družino 200,00 evrov za UNICEF. Namesto cvetja na grob Liliana Co-cianciga daruje svakinja Marija z družino 50,00 evrov za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Davorina Co-tiča daruje sestrična Valerija 50,00 evrov za Društvo krvodajalcev iz So-vodenj. ZAHVALA Liliano Cociancig Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Podgora, 2. septembra 2007 MISFeRO IPERMERCATO NIZKE CENE VELIKA UGODNOST DO IS. SEPTEMBRA 2007 Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRZIC, kraj San Polo, ul. Pocar avtobus: proga 10 APT - Ulica S. Grado P.C. 19 - Tel. Hipermarketa 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 21.00, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 21.00 NEDELJA: 9.30 - 20.00 11500 parkirnih | mest Okrepčevalnica Kinder garten | tvrlec) EDELJSKE Nedelja, 2. septembra 2007 "j ^ APrimorski r dnevnik M Altiero Spinelli pripoveduje v svoji avto-biografiji (Kako sem skušal postati moder, založba Il Mulino), da se je rodil 31. avgusta 1907 v hiši, ki stoji v neposredni bližini Montecitoria, palače, v katero se je vrnil 69 let pozneje kot predsednik parlamentarne skupine nepovezanih poslancev, saj je bil izvoljen kot neodvisen poslanec na listah takratne KPI. Preden je prišel v poslansko zbornico junija 1976, oktobra istega leta v takrat še ne voljen Evropski parlament in na koncu v »prestolnico evropske demokracije« z neposrednimi volitvami junija 1979, je Spinelli delal zunaj institucij za uresničitev glavnega cilja Manifesta, ki ga je skupaj z Ernestom Ros-sijem napisal leta 1943 v Ventote-neju: Združene države Evrope. »Če ventotenski Manifest beremo danes, bomo odkrili njegovo izredno modernost,« je v uvodu zbirke svojih govorov o Spinelliju, ki jih je ob stoletnici njegovega rojstva objavil Il Mulino, zapisal Giorgio Napolitano. Kot sedanji predsednik republike pogosto opozarja, se je Spinelli skoraj petdeset let boril za eno samo stvar. Ni bil nedorečen ideolog neke neobstoječe absolutne resnice, ki bi jo uporabljal kot edino merilo za razumevanje položaja sveta, ampak vztrajni graditelj politične Evrope, rojene iz demokratičnega radikalizma, ki je prepletal odpor proti nacizmu in fašizmu, in usmerjene v prihodnost globaliziranega planeta oziroma nič več razdeljenega kontinenta. Spinelli je priznaval, da je federalistična zamisel tuja politični kulturi in vsakdanjemu izrazoslovju državnikov, parlamentarcev, strank in novinarjev Evrope. Sicer pa ni naključje, da se ga je v letu, ko poteka stoletnica njegovega rojstva, ne samo evropska, ampak tudi italijanska politika spomnila le mimogrede in prepustila federalistom in univerzam nalogo, da izpostavijo njegovo aktualnost. Pa vendar, če dobro pogledamo, ostaja evropski federalizem edina prava evropska politična kultura našega časa, potem ko so velika politična gibanja, rojena v 19. stoletju, dokončno opustila internacio-nalizem, univerzalizem in kozmo-politizem na račun iluzije, da bodo lahko rešila probleme nadnacio-nalnih razsežnosti z instrumenti zgolj nacionalnih pristojnosti. »Federalistični model,« je pisal Spinelli, »predvideva ohranitev in spoštovanje nacionalnih držav na vseh področjih, ki imajo nacionalne dimenzije in značilnosti, medtem ko na evropsko vlado - demokratično nadzorovano s strani Evropskega parlamenta in delujočo po evropskih zakonih - prenaša suverenost na področju zunanje in vojaške politike, gospodarstva in zaščite civilnih pravic.« To je povsem nedvoumna vizija, ki odpravlja skoraj karikaturno interpretacijo, kakršno o federalističnem modelu dajejo mnogi nacionalni voditelji, da bi tako upravičili konservativne izbire navideznih nacionalnih suverenosti. * Pier Virgilio Dastoli je direktor predstavništva Evropske komisije v Italiji. Dolga leta je bil najtesnejši sodelavec Altiera Spinellija. Prevod iz italijanščine Vlasta Bernard Spinelli, ki je bil pristni politik, je najpomembnejši del svojih aktivnosti, po ustanovitvi Evropskega federalističnega gibanja (1943), razvil najprej kot član Evropske komisije (1970-1976) in nato kot član Evropskega parlamenta (19761986). Kot član komisije je zastavil temelje za najpomembnejše skupne politike evropske družbe v nastajanju (kultura, raziskovanje, industrija, okolje), kot parlamentarec pa je s projektom za Traktat Evropske unije iz leta 1984 postavil osnove za evropsko politično nadgradnjo. Med svojo parlamentarno dejavnostjo je moral Spinelli na začetku preseči močan odpor pomembnih sektorjev v političnih skupinah. Toda prepričan je bil, da bo zmagal, če se bo »močvirje« postavilo na stran manjšine inovatorjev in tako preseglo odpor manjšine konservativcev. Tako se je zgodilo in projekt iz leta 1984, na koncu odobren z veliko večino, je odprl plodno obdobje revizije evropskega političnega sistema, ki je trajalo več kot dvajset let, vse do podpisa ustavne pogodbe oktobra 2004. Projekt iz leta 1984 je bil kos za kosom vcepljen v evropske traktate na petih medvladnih konferencah, ki so se zvrstile v letih od 1985 do 2004, in bo še danes na medvladni konferenci za reformiranje Traktata iz Nice. Toda ti cepiči niso in ne bodo rešili osnovnega problema prenosa pristojnosti za področja, ki imajo evropske razsežnosti, na evropsko vlado. »Po sklepih Evropskega sveta iz junija 2007, ki ga je zaznamoval kontroverzni izid pogajanj za izhod iz krize ustavne pogodbe,« piše predsednik Napolitano v omenjenem uvodu zbirke govorov v založbi Il Mulino, »bi rad spomnil na Spi- nellijevo lekcijo: o nezadovoljivih sporazumih se lahko in se mora izraziti strogo kritična ocena, vendar to ne pomeni spregledati potencialnosti razvoja evropeistične iniciative... To je bilo vedno Spi-nellijevo stališče: naznanjati vsako nazadovanje, ne skrivati nevarnosti odporov in ovir, ki jih je treba preseči, in dan za dnem nadaljevati boj z nespremenjeno odločnostjo in prepričanostjo.« Pospešeno sodelovanje na posameznih področjih (notranja varnost, obramba, sodelovanje s Sredozemljem ipd.) ne bo rešilo problema vlade Evrope, saj bodo za dosego tega v Spinellijevi viziji središčnega cilja, potrebni drugačni roki in načini kot so sklicanja novih medvladnih konferenc. V številnih naših državah je bil sprejem ali sprememba ustave zaupana neposredno izvoljenim zborom, ki so imeli vsebinsko in časovno omejen mandat za sestavo družbene pogodbe. Samo z izvolitvijo posebej za to sklicane ustavodajne skupščine -po možnosti 14. junija 2009, ko bodo potekale volitve za obnovo Evropskega parlamenta - se bodo stranke in kandidati čutili dolžni, da volilcem pojasnijo svoje vizije o prihodnosti Evrope, za razliko od tistega, kar se je zgodilo v vseh evropskih volilnih kampanjah od leta 1979 do 2004. Za dosego tega cilja, bi nam svetoval Spinelli, je potrebna široka koalicija evropei-stičnih sil, ki bo s preseganjem tradicionalnih ločnic med narodi in strankami ustvarila splošno evropsko voljo, seveda pod pogojem, da bo v tej koaliciji prevladovala odločenost za reformiranje in ino-viranje, ne pa za ohranjanje obstoječega. PRED 100 LETI SE JE RODIL ALTIERO SPINELLI Človek, ki je že leta 1943 razmišljal o Združeni Evropi Pier Virgilio Dastoli* 16 Nedelja, 2. septembra 2007 NEDELJSKE TEME / OB LETOŠNJEM IZLETU SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA Nekaj vtisov s planinskih pot Zanimiva pokrajina in prijaz Durmitor. Vedeli smo, da je ta gorska skupina v Črni Gori zanimiva, v marsičem še prvobitna, a tudi presneto daleč, skoraj na meji z Albanijo. Danes z vsemi novimi zaprekami (beri državnimi mejami) še bolj daleč kakor pred leti. V enem samem dnevu smo, na poti iz Gorice do Žabljaka, zapeljali skozi šest mednarodnih mejnih prehodov. Ceste so seveda posebno poglavje, ki ti skvari še tako skrbno pripravljen načrt. Vožnja v Črno Goro in težave med potjo pa so detajli, ki ne spremenijo končne ocene. Bil je lep izlet, vesela druščina, splačalo se je. Za petdnevni obisk Nacionalnega parka Durmitor smo se goriški planinci odločili že v lanskem letu, priprave, predvsem organizacijske, pa so se začele sredi letošnjega aprila. Zbiranje najrazličnejših informacij, rezervacija hotela, možnost dodatnih turističnih ponudb za tiste udeležence, ki se ne bi udeležili planinskih tur, je pač zahtevalo kar precej časa. Vsak od nas je imel svojo predstavo o Durmitorju in Črni Gori, deželi, ki je ena sama gora v pravem pomenu besede, če seveda izzvzamemo nekaj ravninskega sveta med Podgorico, nekdanjim Titogradom, in Skadarskim jezerom, na meji z Albanijo. Na Durmitorju smo bili od 6. do 10. julija, še v času, da smo lahko občudovali bujno visokogorsko cvetje, kjer se je ta čas na pašnikih bohotila živorumena mlečka, ponekod pa dežen, a so se že kazale tudi posledice visokih dnevnih temperatur in razmeroma dolge suše. Od skupno petih dni, so nam za planinske izlete ostali trije dnevi. Stabilno in lepo vreme nam je omogočilo, da smo program v celoti uresničili: najprej izlet na Savin kuk za trening, vzpon na Bobotov kuk, najvišji vrh Durmitorja, vzpon na Čurovac s pogledom v kanjon Tare, obisk znamenitega mosta na Tari in samostana v bližini, ogled stečka (Grčko groblje) kakih dvanajst kilometrov od Žabljaka. Nameščeni smo bili v hotelu Jezera, zgrajenem še v obdobju skupne države. Stavba je navzven videti še kar nova, notranjost pa kliče po prepotrebni obnovi in vzdrževalnih delih. Hotel je nedaleč od Črnega jezera, (dvajset minut hoje), ki velja za biser nacionalnega parka in do kamor je urejena lepa sprehajalna pot. Dostop je možen, tako kakor se za zaščiteno območje spodobi, samo peš. Še pred leti je v občini Žabljak živelo kakih osem tisoč prebivalcev. Iz podatkov v turističnem vodiču razberemo, da jih je danes samo nekaj nad štiri tisoč, celotna občina pa meri okrog 450 kvadratnih kilometrov. V poprečju to pomeni deset prebivalcev na kvadratni kilometer! Izseljevanje, zlasti v Podgorico in druga središča na obali, kjer je življenje menda lažje, poteka še naprej, kljub kar precej razvitem zimskem in v zadnjem času tudi letnem turizmu. Smučarski center na Sa-vinem kuku je zanimiv za ljubitelje zimskih športov iz širšega zaledja. Snega imajo na Na vrhu Bobotovega kuka Žabljaku dovolj tudi v najbolj suhih zimah. Snežna odeja traja v poprečju 120 dni, ali tretjino leta. Glavna hiba pa so nedvomno slabe prometne povezave. Mestece leži na nadmorski višini okrog 1450 metrov, sredi visoke planote, ki jo na vzhodni in severni strani omejuje globoki kanjon Tare, na drugi strani pa najvišji vrhovi Durmitorja (preko 40 vrhov nad 2000 metri) in kanjon Sušice. Nekakšen podaljšek Durmitorja je Sinjajevina, dolg gorski greben, ki se razprostira v jugo-ju-govzhodni smeri in kjer posamični vrhovi tudi presegajo dva tisoč metrov nadmorske višine. Crno jezero, po naše bomo zapisali Črno jezero - ob visokem vodostaju je to enotna vodna površina, ob suši pa se iz gladine, pri Titovi pečini, dvigne skalnat rob in nastaneta dve jezeri - obdaja lep smrekov gozd. Mimo jezera in skozi gozd je speljana dobro markirana steza na Savin kuk, oziroma na skupino vrhov, ki jih s tem imenom označujejo. Od jezera je zanimiv pogled na strma Medj eda (2287 m). Pristop na ta vrh, oziroma vrhova (Veliki in Mali) je med težjimi planinskimi turami na Durmitorju. Kulina (2318 m) je najvišji vrh v skupini vrhov Savinega kuka, medtem ko se je naša skupina povzpela na kakih 150 metrov nižji travnat vrh, ki je na zemljevidu sicer označen kot Savin kuk (2143 m). Tik pod vrh, ki ponuja enkraten razgled (na obzorju se vidijo celo Prokletije) je speljana sedežnica. Zaradi nabiranja kondici-je smo dobrih sedemsto metrov višinske razlike premagovali na "klasični" planinski način, po stezi, ki je v dobršnem delu speljana po smučarskih progah. V vršnem delu, pod ostenji Osojne grede in skozi Vili-no kolo, pred zgornjo postajo sedežnice, je steza kar strma. Od zgornje postaje sedežnice do vrha je še dobre pol ure, mimo zanimivega geološkega pojava. Tik ob stezi je namreč izvir odlične vode Savin studenec. Po legendi naj bi se tu zaustavil sveti Sava in počival. Bil je žejen, vode pa nikjer. Pa je svetnik uporabil svojo nadnaravno moč, napravil znamenje križa in že je iz skale pritekla voda, ki naj bi imela zdravilno in čudežno moč. Verovanje je med domačini še živo. Včasih so, vsaj enkrat letno, prišli do studenca in se napili vode ter jo odnesli tudi v dolino. Mnogi obiskovalci še danes puščajo pri studencu in na bližnjem vrhu kovance. Za zdravje, srečo in bogastvo. S sedelca med Kulino in Savinim ku-kom, tu v bližini je tudi zanimiv prehod preko manjše škrbine na Kulino, je lep pogled v zasneženi kotel Velike Kalice, ostanek nekdanjega ledenika, kjer je v bližini tudi bivak. Na nekdanji ledenik, pod ostenji Bogaza, Medjeda in Savinega kuka, spominja danes le še veliko snežišče. Na njem sta se v času našega razgledovanja igrala gamsa. Dostop na vršni del Savinega kuka je enostaven, saj je vrh položen in travnat, z enkratnim razgledom na mestece, na obrobju velikega smrekovega gozda, in širšo okolico. Posebej vabljiv je pogled na številna jezera na visoki planoti in na vrhove v neposredni bližini. Na severozahodu izstopa Čirova pečina, oziroma Bobotov kuk, glavni cilj našega izleta. S Savinega kuka smo sestopali v največji opoldanski pripeki, spotoma nabirali jagode z najžlahtnejšimi naravnimi okusi, ugotavljali, da kupi odpadkov ob dolinski postaji žičnice prav gotovo ne sodijo v območje parka in se nato spustili v prijeten hlad smrekovega gozda, po stezi, ki nas je mimo Črnega jezera pripeljala do hotela. Preostanek popoldneva smo namenili sončenju ob kozarcu odličnega nikšičke-ga piva, sprehodu do kakih 700 metrov oddaljenega središča mesteca, nekateri so si privoščili tudi osvežitev v hotelskem baze- Nedeljo 8. julija smo določili za vzpon na Bobotov kuk (2523 m). Vrh, ki j e v osrčju gorskeg skupine je znan tudi z imenom Čirova pečina. Dostop na goro je z vseh strani kar dolg, ne predstavlja pa posebnih težav. Iz Žabljaka je do vrha od 5 do 6 ur hoje in prav toliko za povratek. Precej zoprno, zaradi skrotja in velikih kamnitih blokov, je spuščanje s Previje, prehoda pod samim vrhom, v Valoviti do (Valoviti dol). Po posvetovanju z vodnikom Veskom smo se zato odločili za nekoliko krajšo varianto, z jugozahodne smeri in si s tem prihranili približno tri ure hoje. Na Bobotov kuk smo se povzpeli s Sedla (1709 m), v Žabljak pa sestopili po že prej omenjeni planinski poti, mimo planine Lokvice, s pastirskimi stajami in manjšim, novim, planinskim zavetiščem. Kljub krajši varianti je izlet terjal kakih devet ur pešačenja. Branko in Serafin sta nas zjutraj z mi-nibusom odpeljala do Sedla, do koder je sedemnajst kilometrov ozke, v zadnjem času asfaltirane in kar lepo prevozne ceste, pred samim sedlom pa kakih pet kilometrov raz-ritega makadama. Potka je izredno zanimiva, pokrajina z obširnimi pašniki, kotanjami, jezerci in dolci ter posamičnimi stajami (katuni) malo spominja na Himalajo. Dobro označena steza na Bobotov kuk se s prelaza strmo vzpne pod Uvito gredo do višine nekaj nad 2000 metrov in nato nadaljuje po valovitem svetu pašnikov (Valoviti do) pod Bandijerno in divjimi Zup-ci (2309 m). Območje je znano tudi z imenom Surutka. Pozornost pritegne zanimiva flora, še bolj pa nagubane kamnite plasti Šarenih pasov. Pod Zupci se steza za kakih sto metrov spusti do ledeniškega jezerca Zeleni vir (2028 m). Tu se začenja najzahtevnejši del vzpona. Do prelaza Previja, pod vrhom Bobotovega kuka, je treba premagati dobrih tristo metrov naporne strmine, kar v poletni pripeki pomeni več kakor uro vzpona. Steza na vrh Bobotobega kuka se s prelaza usmeri proti severozahodu, pod južnimi ostenji. Do bližnjega sedelca, od koder je enkraten pogled v kotel Škrke z Velikim in Malim Škrčkim jezerom (malo je na nadmorski višini 1711 m, Veliko nekaj metrov niže), v bližini pa je tudi planinska koča, ni posebnih težav. Voda iz Škrčkih jezer odteka skozi sotesko (kanjon) Sušice. V soteski Sušice je tudi znano Sušičko jezero. Rečica na več mestih ponikne. Od sedelca do vrha je še kakih dvajset minut. Steza je nekoliko izpostavljena, malo je treba poplezati in že smo na najvišjem vrhu Durmitorja. S Sedla do cilja smo hodili dobre tri ure. Vreme je kot nalašč za razgledovanje, vendar pa je po slabi uri treba sestopiti, saj se je na Previji že zbrala kar velika skupina planincev z Reke, ki so prav tako namenjeni na vrh. Približno eno uro traja spuščanje po zoprnem melišču, in v dnu po velikih skalah, s Previje v Valoviti do, pod vzhodnimi ostenju Bobotovega kuka, Rbatine in Luči-nega vrha. V spodnjem delu kotla prečkamo veliko snežišče, kjer je priložnost za osvežitev pa tudi za kepanje in sprostitev. Zanimivost tega ožjega območja je Ledena pečina, ledena jama, le daje preko 200 metrov više, pod Oblo glavo, kamor se je treba povzpeti po kar strmi stezici. Že od vhoda, kakih petnajst metrov niže, so lepo vidni ledeni kapniki. Od vhoda do ledene plošče je strmo snežišče. Od Ledene pečine sestopimo spet do križišča z glavno stezo in nadaljujemo sestop v Žabljak, do koder je še kakšne tri ure. Na katunu Lokvice, kjer je v bližini tudi manjše jezerce, si privoščimo daljši počitek, kupimo ovčje mleko in sir. Nekaj metrov stran od katuna je novo planinsko za- Levo:na visokogorskih pašnikih v juniju cvete "mlečka", kakor domačini pravijo mikavni roži, ki pa se je živina izogiba Desno: pogled v kanjon Tare s Curevca. S __| i h M r, - - mE nu. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. septembra 2007 17 i na Durmitorju zni ljudje vetišče, vendar ima samo nekaj mest, je pa neoskrbovano. Steza se pod Lokvicami spusti v gozd. Zdi se neskončno dolga... V daljavi že vidimo obrise hotela. Prečkamo Mlinski potok, ki je v preteklih desetletjih poganjal kar štiri mline, kijih danes skušajo obnoviti kot del kulturne dediščine. Še dobrih deset minut je do cilja. Po topli prhi in hladnem pivu pozabimo na utrujenost. Zadovoljni smo ker imamo za sabo glavni cilj našega planinskega izleta. Kmalu za nami se vrne tudi manjša skupina, ki je Durmitor spoznavala na nekoliko manj zahteven, vendar pa prav tako zanimiv način, s terenskimi vozili. Prevozili so okrog 60 kilometrov in po gozdnih poteh in kolovozih obšli park. "Preživeli smo res lep dan", so si soglasni v oceni. Ostane še nekaj časa za obisk v mestecu, nakupe, pijačo. Po večerji se zberemo na družabnosti na nekoliko odmaknjenem prostoru pred bazenom, dokler nas večerni hlad, pravo nasprotje dnevni pripeki, ne prežene v sobe. Pred nami je še en dan bivanja na Za-bljaku. Ze zjutraj se odpeljemo proti Čurov-cu. Ozka asfaltirana potka proti razgledni točki nad kanjonom Tare je speljana skoraj iz središča Zabljaka, vendar pa pomanjkanje smerokazov znatno otežuje dostop. Težave se začenjajo že na prvem križišču pa se di cilja le nekako prebijemo, po nosu in sprotnim zbiranjem in preverjanjem informacij, da le ne bi bilo treba avtobusa obračati na na mestih, kjer to sploh ni mogoče! Od parkirišča do najvišje točke nad sotesko Tare (1625 m) je slabe pol ure hoje po kar zložni in shojeni stezi. Okrog 1300 metrov pod nami je dno doline z zelenkasto reko, ki je v milijonih let zdolbla drugi najgloblji kanjon na svetu in po splošnih navedbah najdaljši v Evropi. Prav ta geološka zanimivost iz leta v leto privablja več obiskovalcev, planincev, kajakašev, ljubiteljev splavarenja. Pod nami, na veliki terasi, kakih 700 metrov niže je naselje Tepca, od nekdaj povezano s svetom le s kozjimi stezami, ki pa bo kmalu dobilo prvo pravo cestno povezavo s svetom. Na drugi strani soteske se razprostira prav tako visoka planota z obširnimi pašniki, redkim gozdom in redkimi hišami ali planšarijami. Obrisi vzpetin, ki jih vidimo za planoto so že na območju Bosne. Druga zanimivost, ki jo zadnji dan našega bivanja na Zabljaku obiščemo so steč-ki, nagrobni spomeniki, znani tudi z imenom Grčko groblje. Na območju občine Za-bljak sta dva taka spomenika. Z avtobusom se odpeljemo kakih deset kilometrov proti Šavniku, do križišča ceste za Njegovodu. Spomeniško območje je na manjši vzpetini levo od Vražjega in Ribljega jezera in lepo vidno že s ceste. Kakih deset minut In že smo na vzpetini. Dobrodošla bi bila tabla z osnovnimi informacijami, ki pa jo zaman iščemo. Z avtobusom se že, krepko sredi dopoldneva, spet odpeljemo tretjemu cilju na- sproti. Do mosta na Djurdeviča Tari je kakih petindvajset kilometrov in okrog tisoč metrov spusta. Cesta je kar dobra, pravzaprav odlična, če jo primerjamo s tisto, ki Za-bljak povezuje s Šavnikom in po kateri smo se pripeljali! Zelezobetonski most nad Taro so zgradili tik pred drugo svetovno vojno, med letoma 1938 in 1940. Dolg j e 364 metrov, glavni iok nad reko pa se pne 150 metrov nad gladino. Cesta preko mosta vodi v mestece Pljevlja (ime se uporablja v množinski obliki) in dalje v Srbijo. Pred mostom, je križišče ceste po dolini Tare proti Mojkovcu. Speljana je zelo drzno nad reko, ovinkasta, da bolj ne bi mogla biti. Kljub opoldanski pripeki se po mostu, kjer v času našega razgledovanja po reki odpeljeta dva gumenjaka, odločimo še za obisk obnovljenega samostana sv. Nadangela Mihajla, skoraj v strugi reke Tare. Dostop po dva kilometra dolgi makadamski potki, ki je prevozna za avtomobile, ne pa za avtobus, ni problem. Drugače je ob po-vratku, saj je kar nekaj vzpona, sonce pa v kotlu neusmiljeno pripeka. Pri samostanu smo se sicer odžejali z odlično vodo iz studenca, ki je menda zdravilna, za ledvice in oči, zagotavlja pravoslavni menih, ki skupaj s sobratom živi v obnovljenem manastirju, vendar pa osvežitev kaj kmalu splahni. Zejo si za silo gasimo z okusnimi malinami, ki jih otroci prodajajo ob velikem parkirišču pred mostom. Nakup domačega žganja pa ne pride v poštev, ker je "ga-zda" odsoten. Vrnemo se na Zabljak, kjer smo že dopoldne v prijetnem gostišču, v predmestju, naročili kosilo. Nekoliko zamujamo, je pa zato postrežba (jagnjetina ispod sače -pepela) toliko bolj hitra in solidna. Zadnji dan bivanja na Zabljaku sklenemo z družabnostjo "lubenica party". Torek, 10. julij je namenjen vožnji proti domu. Peljemo se mimo Mojkovca proti Podgorici in dalje v Cetinje. Tu si v naglici ogledamo muzej v nekdanji vladikini oz. kraljevski palači. Zaradi stiske s časom je treba iz programa črtati Lovčen pa tudi postanek v Dubrovniku. K nabiranju zamude pripomorejo zastoj zaradi težke prometne nesreče, čakanje na trajekt pri Boki Kotorski, slabe prometne povezave in ne nazadnje okrog 800 kilometrov dolga razdalja med Gorico in Zabljakom. V sredo v prvih jutranjih urah smo spet v Gorici. Dolge ure vožnje so kot nalašč za prebiranje in preverjanje informacij o zanimivi pokrajini z dokaj čudnim imenom. Ime Durmitor (starejši izgovarjajo tudi Dormi-tor) naj bi izhajalo iz latinščine. Drugi spet razlagajo, da gre za besedo iz keltščine ("Dru mi tor") s pomenom voda s planine, medtem ko naj bi reke Tara izhajalo iz ilir-ščine in spominjalo na ljudstvo, ki je nekdaj živelo na tem območju. Sicer pa je dežela v teku tisočletij in tudi zadnjih stoletij doživela nič koliko sprememb, na istem prostoru so se naseljevala Zgoraj: Bobotov kuk z Valovitega dola. Spodaj: Minin bogaz (2387 m) s poti na Bobotov kuk. različna plemena, z jugovzhoda je bilo občutiti vpliv Grčije, od morja Rimljanov, za njimi Benečanov. Z vzhoda so od konca srednjega veka do 18. stoletja pritiskali Turki. Prvi sosednje na jugu in jugovzhodu so Albanci itd. V vodniku sem zasledil podatek, da sostaroselci, ki so živeli na planoti tudi po naselitvi Slovanov, ohranili svoj jezik in izročilo vse do novega veka in da so se dokončno asimilirali pred tristo, štiristo leti. Za bodoče obiskovalce Durmitorja bo prav gotovo zanimiv podatek, da je na območju parka (ustanovljen je bil pred slabimi 30 leti) 48 vrhov nad 2000 metri. Sedem vrhov je višjih od 2400 metrov, Bobotov kuk pa presega 2500 metrov. Na visoki planoti ob vznožju gorske verige ter med samimi vrhovi je osemnajst jezer ter številni izviri vo de. Pokrajina je zaradi paše in košnje za-dobila posebno podobo. Označujejo jo ve- like travnate površine, medtem ko je bil gozd v znatni meri skrčen. V okolici Zabljaka, posebej v okolici Črnega jezera, je večje območje smrekovega gozda, v višjih predelih prevladuje bukev, ponekod, zlasti v višjih legah ruševje. Durmitor je bil znanstvenemu svetu kar dolgo neznano in neraziskano območje. Šele v prvi polovici 19. stoletja so se tu pojavili Francozi. Amie Boue je leta 1840 v Parizu objavil razpravo o geoloških izsledkih na območju "Evropske Turčije", kjer najdemo tudi informacije o Durmitorju. V drugi polovici 19. stoletja je območje raziskoval znani strokovnjak s področja botanike in gozdarstva Josif Pančič. S planinskega vidika so Durmitor začeli odkrivati v obdobju po prvi svetovni vojni. Mesto Zabljak se je kot urbano središče začelo razvijati šele po letu 1878. Med drugo svetovno vojno je bilo širše območ- je pomembno oporišče odporniškega in protiokupatorskega boja. O tem pričajo številni spomeniki in obeležja. Tu se je nekaj časa zadrževal celo Glavni štab s Titom. Napadi različnih okupatorjev in njihovih sodelavcev so zahtevali ogromen krvni davek. Na Zabljaku se spominjajo preko tisoč padlih partizanskih borcev, okrog 1500 pa je bilo med vojno pobitih civilnih žrtev. Spominska obeležja so v vseh manjših krajih in ob poteh. Industrijskih obratov v kraju ni, zato je bilo izseljevanje v druga mesta v prejšnjih desetletjih tako izrazito. Veliko si v kraju obetajo od razvoja turizma, zimskega in letnega. Poleg štirih večjih hotelov, ki pa so vsi prepotrebni prenove, je na voljo obiskovalcem tudi nekaj manjših (družinskih) hotelov. Prenočišče, in to zelo poceni, pa je mogoče najti tudi pri zasebnikih. Vlado Klemše Levo: pogled s Savinega kuka proti Črnemu jezeru. Desno: šareni pasovi. 18 Nedelja, 2. septembra 2007 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Ivanka Anžič Kemenčič, prva slovenska časnikarka, 1876 -1960 S tržaško Slovenko je tesno povezano tudi ime prve poklicne slovenske časnikarke Ivanke Anžič Klemenčič. Čeprav je v Trstu živela le nekaj let, in ni bila ne domačinka ne Primorka, je postalo zaradi Slovenke, ki jo je zadnja tri leta urejala, njeno življenje in delo pomemben del tržaške kulturne zgodovine. Morda še bolj pomemben zaradi njenega drugačnega pogleda na svet, kakor je bil takrat tržaški. Znašla se je v okolju, ki ni bilo njeno, ki ga je premalo poznala in tudi premalo tankočutno sprejemala. Ko je prevzela od Marice Nadlišek uredniško mesto, je imela Slovenka za seboj že tri leta uspešnega izhajanja. Nadliškova se je odločila za ta korak konec leta 1899. Družina je iz leta v leto rastla, zaradi česar se je morala vsa posvetiti domu. In to prav v času, ko se je naklada višala, z njo pa večala tudi priljubljenost pri bralkah in bralcih, tako višjih kot srednjih slojev. Urednica je dobro poznala okolje, v katerem je imela Slovenka možnosti za razvoj in širjenje. Vedela je, da si drznih člankov ne sme privoščiti, čeprav si je marsikdaj želela po-gumnejših posegov v ženska vprašanja. Znala je skrbno krmariti med Scilo in Ka-ribdo, med zahtevami po izražanju novih ženskih zahtev na eni, in med tradicionalno zakoreninjenostjo žene in matere v podrejenosti družinskega okolja na drugi strani. Njen odhod od Slovenke je pomenil za list tudi velik prelom. Postavilo se je odločilno vprašanje: Kje najti primerno naslednico? Kmalu se je, kljub skrbnemu tehtanju in iskanju, pokazalo, da je v Trstu ni. Po gled se je torej us me -ril drugam - v Ljubljano, saj smo takrat vsi živeli v isti državi, mej ni bilo. Prva se je na Ivanko Anžičevo spomnila Zofka Kvedrova, ki je takrat živela v Trstu, dobro pa je poznala tudi Ljubljano. Poleg nje se je za njen prihod v Trst zavzel tudi Fran Klemenčič. Povabili so jo, in ona je vabilo sprejela. Z njenim prevzemom Slovenke pa se je kmalu marsikaj spremenilo. Vedno bolj zavzeto je iskala sodelavce in dopisnike iz vrst socialno usmerjenih izobražencev. Čas je, da se vprašamo, kdo je bila Ivanka Anžič. Kako je prišla do svojih precej radikalnih pogledov na družbo, posebno še na žensko vlogo v njej? Začela je nastopati v času, ko si je le malo-katera žena služila svoj kruh v javnem poklicu. Vsaj na Slovenskem so bile takrat ženske zaposlene samo kot delavke ali gospodinjske pomočnice, (dekle, kot so jim rekli). Nekaj je bilo še učiteljic in poštnih uradnic, vse druge službe so bile privilegij moških. Boriti se v takih razmerah za uveljavitev svojih in sploh ženskih pravic ni bilo lahko. Zahtevalo je zvrhano mero poguma in vztrajnosti. Vsega tega Anžičevi ni manjkalo. Rodila se je 6. marca 1876 v Ljubljani. Bila je sicer hčerka gostilničarja, a to je ni obvarovalo pred pomanjkanjem. Gostilna je šla slabo in oče je sprejel službo cestnega nadzornika. Po končani osnovni šoli je šla Ivanka še v mestno dekliško šolo. Bolj kot šola pa jo je zanimalo življenje, ki ga je spoznavala iz raznih knjig. Ko je imela komaj trinajst let je izgubila očeta. Čakala jo je tovarna ali v najboljšem primeru služba trgovske pomočnice. In prav temu se je hotela izogniti. Navdušeno je brala vse, kar ji je prišlo pod roke. Zato je že takrat vedela marsikaj o nemškem ženskem gibanju. Z branjem sije pridobila precej dobro znanje nemščine, zato se ji je posrečilo, da jo je sprejel dr. Papež kot uradnico v svojo pisarno. Začelo se je leto 1899, v Trstu je stopila Slovenka v svoje tretje leto. Takrat se je Anžičeva začela že uveljavljati z leposlovnimi črticami ter s feminističnimi članki, in to prav v tržaški Edinosti in v Slovenki. Seznanila se je tudi že z Zofko Kvedrovo, Etbinom Kristanom in Franom Klemenčičem, ki so jo spodbujali na njeni poti. Tisto leto so izšle v Slovenki njene črtice O Božiču, Iz življenja in Matija Šlibar ter članek Socijalizem in žensko vprašanje. Ze takrat so opazili, da se njeno delo bolj nagiblje v socialno pu- blicistiko kot pa v književnost. In prav taka žena je bila Slovenki potrebna, ko se je njena dotedanja urednica Marica Nadliškova ob koncu 1 1899 dokončno odpovedala uredništvu. Predlog je sprožil Fran Klemenčič in Anžičeva ga je sprejela. V Trstu se je v začetku 1. 1900 vsa posvetila novemu poslanstvu, se pravi časnikarstvu. Res, spočetka še ne poklicno, ker za to ni bilo gmotne osnove. Še vedno si je morala služiti kruh kot uradnica, saj je bilo uredništvo Slovenke samo častna funkcija. Postala pa je tudi tajnica zavoda sv. Nikolaja, takrat zelo pomembne ustanove, ki je skrbela za mlada dekleta, ko so si prihajala v Trst iskat kruha kot gospodinjske pomočnice, pa največkrat niso našle niti borne strehe. Ob prihodu v Trst je našla največ zaslombe pri uredniku Rdečega prapora Etbinu Kristanu in pri Franu Klemen-čiču, s katerim se je naslednje leto tudi poročila. Medtem pa se zaradi različne svetovnonazorske usmerjenosti s Kristanom nista tako dobro razumela, kakor je na začetku kazalo. Čeprav je izhajala iz liberalno usmerjene družine, je bila globoko verna, in zato se je bolj nagibala h krščanskemu socializmu. Svojo usmerjenost je jasno izpovedala že 9. avgusta 1899 v Edinosti, kjer govori proti idejam socialne demokracije, češ da so utopija in da njihovi zagovorniki premalo upoštevajo obstoječe politične razmere. »Ustvariti so hoteli,« piše Ivanka, »popolnoma drugačne, temeljno nove zakone za človeško družbo. O tem pa niso pomislili, da ta družba nikdar ne bo hotela podreti stavbe načel in ustave..., katero je zidala in utrjevala skozi tisočletja. Niso premislil, da je temelj te stavbe svet in sploh tudi nerazrušljiv, da sestoji iz večnega človeške duše... zato nikakor ne morem simpatizirati s socialnimi demokrati; pač pa sem se pridružila krščanskim so-cijalistom.« Vendar pa je bila mnogo radikalnejša od Slovenske krščansko socialne zveze in njenega glasila, ki je bil tedaj Slovenski list. Zahtevala je namreč žensko enakopravnost, ki je zveza še ni sprejela v svoj program, čeprav ji ni nasprotovala. Anžičeva se je zaradi svoje svetovnonazorske usmerjenosti že takoj ob svojem prihodu v Trst znašla v težkem položaju. Slovenka, kije izhajala v konzorciju Edinosti, je bila vezana na naklonjenost tržaških »narodnih dam«. Njihova rodoljubarska tradicija je bila njej tuja in odvratna, želela si je boja in spopadov za dosego svojih ciljev. Krščanski socialisti, ki jim je bila najbližja, so jo odklanjali zaradi njene radikalnosti, radikalni so- Ivanka Anžič Klemenčič cialni demokrati pa ji svetovnonazorsko niso ustrezali. Če je hotela kot urednica vztrajati, je morala sprejeti marsikateri kompromis. Posebno težko je bilo, ko so jo začeli takoj, že po prvi številki, napadati zaradi za takratno dobo zelo drznih člankov, ki jih je pisala najpogumnejša slovenska feministka Elvira Dolinarjeva - Danica. Slovenka je izgubljala svoje naročnike, pa tudi sodelavce, zlasti na ženski strani. Slovenska žena je bila še preveč zakoreninjena v starih tradicijah, da bi sprejela nova načela, ki jih je začela razglašati nova Slovenka. Več simpatij pa je bila ta deležna med moškimi. Pohvalili so jo Šorli, Baebler, Medved, pa tudi Cankar in Zupančič, ki je 16. maja 1900 v svojem pismu Anžičevi zapisal: »Slovenka se lepo razvija - skoro bo delala Zvonu konkurenco«. To ni bila prva taka izjava, ki je urednici vlivala poguma, da je vztrajala na svoji poti. Delo jo je popolnoma absorbiralo, za uradniško službo ni bilo več časa, morala se je posvetiti samo Slovenki. Skromni honorar 50 goldinarjev mesečno ji je komaj zadoščal; za honorarje sodelavcem ni bilo sredstev. Kljub temu se je vztrajno trudila, da nivo lista ni zdrknil navzdol. Vendar pa se ni več obračala prvenstveno na slovensko intelektualko in malomeščansko ro-doljubko, temveč na poklicno ženo, v precejšnji meri celo že na proletarko. »Zensko vprašanje se ne začenja na vseučiliščih«, piše že leta 1900, »marveč v brezupnem stanju proletarskega ženstva. Tu ne gre edino le za to, da nekatere ženske postanejo doktorice, profesorice itd., da se s tem dokaže intelektualno zmožnost žene. Tu gre veliko več za to, da se nižje ženstvo otme moralni pogubi in socialni bedi.« Obenem pa poziva izobra-ženke, naj posredujejo njeno miselnost proletarkam, ki same še ne morejo priti do takih spoznanj. Vendar pa takrat naše žene še niso bile dovolj zrele za tak list. Bolj so si želele družinski poljudni tisk, morda z gospodinjskimi in kuharskimi nasveti, in Slovenka je začela hirati. Moderna socialna vzgoja, pa tudi družbenogospodarska problematika ni našla dovolj vnetih bralk in zagovornic, zato je Slovenka ob koncu leta 1902 za vedno utihnila. O tem zatonu Slovenke piše tudi Pavka Hočevar v svojih spominih Pot se vije (str. 82 ZTT Ts. 1969). V Trst je prišla jeseni 1910, ko Slovenke že dolgo ni bilo več. Tudi ona iz osrednje Slovenije, vendar se je v Trstu takoj znašla, popri-jela poleg šole za delo povsod, kjer se je pokazala potreba. Temeljito je spoznala naše ljudi in razmere, v katerih delajo in živijo. Leta 1923 je začel izhajati v Trstu nov list Zenski svet. Sprejela je uredništvo, »ker sem razumela klic časa«, je zapisala v svojih spominih. Konec šolskega leta 1928/29 so ji italijanske oblasti odpovedale učiteljsko službo. Izselila se je v Ljubljano in z njo tudi Zenski svet. O koncu Slovenke, oz. njenem usihanju, je zapisala, da je revija s svojim radikalnim pojmovanjem »prestopila svetovnonazorsko raven prevladujoče zlate sredine in si nakopala usodne težave. Nasprotovali so ji izdajatelji sami, obsojali so jo cerkveni krogi, napadali so jo »naprednjaki« v svojem glasilu. Ker tudi slovenske žene takrat še niso bile dovolj feministično razgledane, je morala tržaška Slovenka zaradi gmotnih težav in nerazumevanja ob koncu 1.1902 prenehati.« Ivanka Anžič se je potem s svojim možem Klemenčičem preselila najprej v Istro. Od tam je pošiljala Slovenskemu Narodu svoj potopis Po Istri. Leta 1908 pa se je z možem preselila v Ljubljano, kjer sta oba dobila službo v uredništvu Slovenca in tam ostala dolga leta. Postala je prva poklicna časnikarka. Srečujemo pa se z njo tudi še drugje. Takoj po prvi vojni je leta 1919 nekaj časa urejala ljubljansko Slovenko, že prej, še med vojno pa Družinsko pra-tiko. Sodelovala je tudi pri Socialni misli, pri goriški Slovenki, pri Zenskem svetu, pri Zenskem pokretu in pri beograjskem Kolu. Nemški Korrespondenzblatt fur den Katholischen Klerus in Oesterreich je v prevodu objavil njen članek Ze-na in njeni cilji. Sodelovala je tudi pri znanem berlinskem ženskem listu Die Frau, kjer je objavila pregled ženskega gibanja v Jugoslaviji. Vse življenje je ostala zvesta svojim mladostnim idealom in programu, ki si ga je zastavila že kot urednica Slovenke in ko se je več let pozneje rodila v Trstu nova revija Zenski svet, je Ivanka takoj obljubila svoje sodelovanje in besedo tudi držala. Marsikatera točka njenega programa iz mladih let se je uveljavila. Položaj žene se je bi-stve no spre me nil. Ivanka Anžič-Klemenčičevaje dočakala visoko starost, zato je tudi žela sadove svojega bogatega življenjskega dela. Umrla je 15. januarja leta 1960, stara skoraj 84 let. Na začetku svoje samostojne poti je bila edina Slovenka, ki se je preživljala z uradniškim delom. Ko pa je svojo življenjsko pot zaključila, so bila ženam poleg uradov in novinarstva odprta vrata povsod, v vse službe, tudi v tehniške in javne. Zena si je pridobila politično in socialno svobodo in neodvisnost - in Kle-menčičeva je bila lahko ponosna na svoj delež in doprinos, ki ga je dala za dosego tega cilja. Lelja Rehar Sancin SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ SLOV I K I ®Wo UO 5 LOV I K I Stran Pripravila TfTIGdia brezplačna št 800.129.452 WWW.5LOVIK.ORG Razpis za multidisciplinarni študijski program za šolsko leto 2007-2008 Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsKO rast Javno v SPREHOD SKOZI ZGODOVINO OD 2.SVET0VNE VOJNE V BODOČNOST Klepet med predsednikom Milanom Kučanom in senatorjem Mitjo Volčičem Četrtek, 18.oktobra 2007 ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici b ra z ptač na i bev i £600,129453 % Jagodi vjposrnvfjmiTO fH :r*vïiùm LTVH^,^ kjfcG*T»rí lir nilírrMdJt. PTqônijLKTijLî m uvajanje pokrïcrwga irdbrafr rd^a, vi-i¡cqa u^y.r.-, ¿ityc/ija jn ^eJrvflrrvikrgtniínnjí ase CCRT www.be c ca r 5 qt¡ t www.zkb.lt V rrdit noti jr mM I« Ulica fiiere^torio, 2 OPOUE (TS) Il 1 C^j -L_-1- 1 1 II —l| i br v^irvii hrAlqir^rmmfi um ve ría v Nov¿ Co rtd VI pivafcä 13. P.P. 3d Refría ri r> 1111 51-5000 Hovo Oodca i-IMlb ¡nffröp-rtg.si IZOBRAŽEVANJE JE NALOŽBA, JE JASNEJŠI POGLED, JE KAPITAL ZA PRIHODNOST. Utrinek iz predavanja dr. Danice Purg na temo "Učinkovit in uspešen manager" Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. je združenje podjetij, izobraževalnih ustanov in drugih javnih in zasebnih organizacij. Nastane za spodbujanje in uresničevanje raziskovalnih ter izobraževalnih dejavnosti na družbenem in gospodarskem področju. Slov.I.K. želi s svojimi izobraževalnimi programi izpopolniti znanje mladih kadrov med Slovenci v Italiji ter jim posredovati osnove spretnosti in vedenja, ki jim bodo lahko služile v njihovi poklicni karieri in na splošno pri njihovem osebnem uveljavljanju tudi v družbeno-socialni organiziranosti na kulturnem, političnem, socialnem področju. Izhajamo iz prepričanja, da so v družbi, zasnovani na znanju, človeški viri neprecenljivo gibalo razvoja in zagotovilo konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti na globalnih trgih. Slovenski izobraževalni konzorcij razpisuje za šolsko leto 2007/2008 izobraževalni program Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, namenjen slovenskim univerzitetnim študentom. Imaš ambicije, želiš razširiti svoje kulturno obzorje, dopolniti znanje? Vabimo te, da se udeležiš študijskega programa, ki je namenjen slovenskim univerzitetnim študentom iz Italije. Število mestje omejeno. Program sestavljapet sklopov: 1. del programa: seminarska dejavnost -trajanje: od septembra 2007 do maja 2008 (60 ur predavanj, vodeni obiski podjetij) -sedež: Gorica, korzo Verdi, 51, in Trst, ul. Ginnastica, 72 -predavatelji: dr. Sara Brezigar, prof. Jože Piijevec, dr. Matejka Grgič, dr. Tanja Petrovič, Boštjan Lajovic, mag. Zdenka Kovač, dr. Marina Letonja in drugi sodelavci izobraževalnih ustanov iz Slovenije in Italije -predmeti: ekonomija, podjetništvo, zgodovina, politika, team building, medijsko sporočanje 2. del programa: tečaj poslovne angleščine -trajanje: od septembra do decembra 2007 (30 ur) sedež: Gorica, korzo Verdi, 51 in Trst, ul. Ginnastica, 72 Rekli so □ nas Dr. Sara BREZIGAR: »K sodelovanju s Slovenskim Izobraževalnim Konzorcijem so me spodbudila pozitivna mnenja znancev in kolegov o profesionalnosti, s katero se konzorcij loteva razvoja mladih kadrov. Suverenost in profesionalnost pri pristopu, odprtost pri sprejemanju vsebinskih predlogov in korekten odnos do predavateljev napovedujejo dolgoročno uspešnost organizacije in rast njenega prestiža. Največji užitek pri delu s Slov.I.K.-om pa so prav gotovo mladi, ki se na predavanja odzivajo z vprašanji, s kritičnimi pogledi in ki aktivno sodelujejo pri delavnicah. Na srečanju so aktivno »glodali kosti«, ki sem jih ponudila. S kritičnim razmislekom in prodornimi vprašanji so ustvaijali zame izjemno zanimivo in poživljaj oče srečanje. Na osnovi lastne izkušnje sodelovanja s Slov.LK,-om lahko potrdim, da Slov.I.K. ponuja mladim nova znanja, uporabne veščine, svež pogled na stvarnost, predvsem pa način razmišljanja, ki določa uspešnost posameznika v življ enju.« 3. del programa: lektorat nemškega jezika - v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici -trajanje: od septembra 2007 do maja 2008 (120 ur) sedež: Univerza v Novi Gorici (vpis na tečaja angleščine in nemščine je neodvisen od ostalega dela programa) 4. del programa: dva meseca delovne prakse v konzorciranih podjetjih in ustanovah 5. del programa: Discover Management Program Odkrivaj rno Management - devetdnevni poletni seminar managementa (julij 2008) - poslovna šola za management IEDC na Bledu Prijavni obrazci in vse dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.slovik.org. Prijave zbiramo do 15. septembra 2007 Ne zamudi priložnosti, pridruži se nam! t™ ul. ü.FiÉAtiltt 1*1. lügig jhVh IM »U ■:<*<:■ J:'.-H U| ■small: skt^'liti^E' ari (i vrl-?» he. i« Vf 141 5 i/m; E.i -S^rtlM: 550 ^IJ ht +3fi aigt tiî