TRST, sobota 26. oktobra 1957
Leto XIII.. Št. 255 (3790)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO- UL. MONTECCHl št. 6 II nad. — TELEFON 93-M* IN »4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLFJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: meseina 480, vnaprej; eetrUetna 1300, polletna 2500. celolet..a 4900 lir-'FL^;	^slovenile'
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tis a,	n	voz.Trsč
Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcti račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega
ZDA in Anglija naj bi bili «vodilni» državi na Zabodu
Objavljena «izjava o skupnih smotrih^ po razgovorih Eisenhower-Mac Millan
Eisenhotver bo zahteval od kongresa spremembo zakona o atomski energiji Koordinacija dela na znanstvenem in drugih področjih ■ Eisenhotver in Mac Millan na konferenci sveta NATO, ki bo decembra v Parizu?
WASHINGTON, 25. — E i.se n ho w er in Mac Millan sta danes zaključila svoje razgovore. Nocojšnjemu zaključnemu razgovoru je pol ure prisostvoval tudi glavni tajnik NATO Spaak. Nocoj je Mac Millan odpotoval s svojim spremstvom v Ottawo, kjer se bo jutri sestal s predsednikom kanadske vlade.
Pozneje so objavili poro-
čilo o razgovorih, ki ga označujejo za »izjavo o skupnih smotrih.). V tej izjavi pravita Eisenhotver in Mac Millan, da je bil temeljni smoter njih sklepov v teh treh dneh «določitev najboljšega načina za upo-tabljanje moralne, intelektualne in materialne sile naših dveh narodov pri izpolnjevanju vsega našega dela tistih nalog, ki bodo z večjo gotovostjo in z večjo naglost-1° privedle do pogojev, v kadrih bo mir lahko uspeval«.
Izjava dodaja, da bodo angleški in ameriški predstavniki na seji sveta NATO, ki “o decembra v Parizu, zahtevali »razširjenje atlantskih naporov na področju znanstvene-g® raziskovanja in razvoja za ^hjo kolektivno varnost ter todo zahtevali razmah v sedanji dejavnosti elementov, ki So na delu na tem področju, na podlagi sklepa NATO oc lanskega decembra«,
Izjava pravi zatem, da bo Predsednik Eisenhotver zahte-Val od ameriškega kongresa, naj spremeni sedanje zakone ? atomski energiji, «v koli-v°r je lahko potrebno in za-Ze'eno dovoliti tesno in plodno sodelovanje znanstvenikov 'n strokovnjakov Velike Britanije, ZDA in drugih pri-lateljskih držav»,
, Izjava napoveduje nato, da
0 Prihodnja seja sveta NATO ?lahko dobila poseben značaj«.
ha s0 o tem govorili z javnim tajnikom NATO Spaa-Kom.
Izjava poudarja dalje, da Poleg NATO, tudi SEATO, “a8dadski pakt in drugi varnostni sporazumi ((predstavlja^ J0 močne branike proti napa-v.uih. Obstajajo tudi odnosi ?,lvljenjske važnosti kakor Lominonwealth, organizacija a
meriških držav in posamezni
DANES
Kot vedno moramo tudi danes presoditi poročilo o razgovorih — «intimnih» in ^Privatnih* — med Eisen-hotverjem in Mac Millanom ^ stališča koristi za pomiritev in zmanjšanje napetosti y svetu. Na splošno sle-d* iz poročila tisto, kar je Pfed odhodom domov izja-Mac Millan, da «so se j' ZDa, prepričali, da ne Jd°rejo ostati sami«. Zato °° prvi konkretni korak “Preniemba ameriške zakonodaje o atomski energiji, tako da bodo poslej nekake atomske tajne lahko »Poročili tudi Angležem, če ^ n,e vsem atlantskim Zadnikom. In še marsikaj ?ydgega so se dogovorili, ar dokazuje izjava s trdit-lJ°. da bo prihodnji sestanek držav NATO imel »poseben značaj« — vse spričo Povečane ^nevarnosti napa-o?* ~ sovjetskega seveda, kratka; skusali so odstra-."9 čimveč nasprotij (ki ni nralo) med atlant-Kimj državami. Verjetno je ž°r.ej, da bodo odslej Angle-i in Francozi obvestili svo-kn ^nc^ške zaveznike, prej o bodo sprožili kakšno 110-” vpjno, kakršna je bila a primer lanski napad na §ipt. Ves dogovor je bil "Cuno pretežno vojaškega nacaja, čeprav poudarja t, rpuil° »moralne, intelek-uaine in materialne sile«, ti ,a .Vse usmerjeno pro-tolikokrat poudarjenemu komunističnemu despotiz-Ui- Vse to pa je daleč ~ zmanjšanja oboroževal-c tekme. Ravno nasprot-■ koordinirajo se sile za Inl0 .nadaljno okrepitev, v- ,udi daleč od razorožit-, n zmanjšanja napetosti Pomiritve v svetu.
tehranciJa' kl Je bila Pri razgovorih odsotna, bo r« i dmgih zaveznic rao-Washingtonske sklepe mS ali ne) izvajati. V pola	pa bo končno ime-
ni nov° Molletovo vlado. dv^a le za mesece. Ni rj ?mf, da jo bodo razje-v ‘e.iste težave, ki so pomočile že prvi Molletov dec. Toda štirje meseci spričo francoskih rekord-Šestih kriz že kar lepo
2,W^e' Ce ne bi bil° al" m-ke osvobodilne fronte ča,,'du roka ne bi niti dolo-om-o trenutno pa bo imel s še hudimi stav-
Dancnii? »nemm poleg usto m težav m nujnosti stavne reforme.
že sporočili Eisenhowerju in Mac Millanu svoja priporočila bodisi glede jedrskega sodelovanja kakor tudi glede raketnih izstrelkov. Za sedaj izključujejo, da bo imenovan skupen angleško - ameriški očbor za nadaljevanje proučevanja teh vprašanj ali pa za podrobno izdelavo sprejetih sklepov. Domnevajo tudi, da namerava Mar Millan obiskati Pariz, da se posvetuje s prihodnjim predsednikom francoske vlade, takoj ko bo ta vlada sestavljena.
V kratki izjavi po radiu in televiziji, ki jo je podal po svojem zadnjem razgovoru z Eisenhowerjem, je Mac Millan izjavil, ca je po njegovem mnenju ((izvršil dobro delo« s predsednikom. Dejal je: 1. Wa-shingtonski razgovori so pokazali medsebojno odvisnost vseh »svobodnih narodov« sveta in nujnost zanje, da skupno uporabljajo svoje moralno in materialno bogastvo. 2, Angleško - ameriški razgovori so imeli edini namen, dovoliti Veliki Britaniji in ZDA, da se «v večji meri postavita v službo drugih narodov«.
Mac Millan ni hotel nepo-srec’no odgovoriti nekemu novinarju na vprašanje, ali je verjetno, da se bo udeležil skupno z Eisenhowerjem konference «na visoki ravni« med državami članicami NATO. Mac Millan je odgovoril. «To je predvsem odvisno Od odgovornih v NATO in tudi od predsednika ZDA«. Ko je novinar vztrajal, ali je on o sebno naklonjen taki konferenci, je Mac Millan odgovoril: »Naklonjen sem vsemu«.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty, ki so ga vprašali za podrobnosti o spremembah, ki jih misli Eisenho-wer zahtevati od kongresa v zvezi z zakonom o atomski energiji, je izjavil, da ne more odgovoriti. Prav tako ni hotel Hagerty odgovoriti na vprašanje, ali del uradnega poročila pomeni, da si bodo ZDA in Velika Britanija raz delile naloge na področju izstrelkov in na atomskem področju. Novinar se je skliceval na tisti del poročila, ki pravi, da «svobocni narodi lahko napredujejo in si zagotovijo varnost, samo če združijo svoja bogastva in si razdelijo naloge na mnogih področjih«.
Pred odhodom iz Washi-ng-tona je Mac Millan na tiskovni konferenci ponovil; 1. da je medsebojna odvisnost ZDA 'n Velike Britanije edino jamstvo «za neodvisnost in svobodo sveta«. 2. da ZDA in Velika Britanija nimajo namena »narekovati njih obnašanje« drugim državam sveta, pač pa »jim hočejo bolje služiti s svojimi skupnimi napori«. Mac Millan je dodal, da so tvashingtonski do-
sporazumi- o medsebojni obrambi, pri katerih so udeležene ZDA.
Izjfava pravi, da bi se morala posebno v manj razvitih državah življenjska raven in gospodarski razvoj stalno in pomembno večati. Eisenhower in Mac Millan poudarjata dalje, da bodo ZDA in Velika Britanija ((branile Turčijo v primeru napada«, ter pravita, da «je združitev Nemčije na podlagi svobocnih volitev bistvene važnosti«,
Izjava pravi nato, da je na ženevski konferenci leta 1955 Sovjetska zveza pristala na svobodne volitve v Nemčiji, in dodaja; «Stalno zavračanje tega sporazuma in stalno ?a-tiranje svobode v Vzhodni Evropi spodkopavata mednarodno zaupanje, zaradi česar traja krivica in nevarnost«. Eisenhovver in Mac Millan izrekata prepričanje, da bodo doseženi sporazumi večno bolj učinkoviti, «v kolikor se bodo bolj razširili med svobodne dežele«, «g koordiniranjem sile vseh svobodnih narodov se varnost lahko zagotovi, nevarnost komunističnega despotizma pa bo ob pravem svojem času odstranjena in dosegel se bo pravičen in trajen mir«.
Eisenhovver in Mac Millan pravita dalje, da »svobodne države imajo veliko bogastvo, tako materialno kakor moralno«. »Skupaj je to bogastvo mnovo večje od bogastvo komunističnega sveta«.
«Ce bodo svobodne dežele očločne in če bodo uporabljale svoje vire v harmoničnem sodelovanju, se bo totalitarna grožnja, ki se jim sedaj postavlja nasproti, svoj čas u-mak-nila«.
V poučenih krogih v Wa-shingtonu zatrjujejo, da se bosta predsednik Eisenhovver in Mac Millan verjetno udeležila sestanka sveta NATO v Parizu. Dalje izjavlja, da bo ta svet odločal, ali naj se sestanek ministrov spremeni v sestanek lina najvišji ravni«. O tem so govorili Eisenhower,
Mac Millan in Spaak.
Po jutranji seji so objavili poročilo, ki pravi, da sta Dul-les in Selwyn Lloyd govorila o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo Srednjega vzhoda in o nekaterih gospodarskih vprašanjih.
V britanskih krogih zanikujejo, ča je Mac Millan predlagal, naj se za Srednji vzhod ustanovi neke vrste Marshallov načrt. Zvedelo se je tudi, da sta obe študijski skupini, ki sta bili imenovani včeraj,
  Hlinili
Draškoviceva tiskovna konferenca
NESPREMENJEN TUDI POLOŽAJ VOJAŠKE MISIJE FLRJ V BERLINU
Dobavljanje žita iz ZDA teče normalno - SZ na tretjem mestu v zunanji trgovini Jugoslavije
govori dokazali, da »tudi velika država kakor ZDA ne more ostati sama. kakor sicer ne moremo storiti tudi mi«.
Kar se tiče Srednjega vzhoda, je Mac Millan priznal, da je današnje poročilo s tem v zvezi malo jasno. To pa je pripisal dejstvu, da je bil namen washingtonskih razgovorov bolj določiti na zelo široki podlagi načelo sodelovanja obeh držav «na vseh bistvenih področjih«, kakor pa najti takojšnjo rešitev za katera vprašanja. Vendar pa je Mac Millan dejal, da sta se London in Washington že prej posvetovala o Srednjem vzhodu ter da se je o tem govorilo tudi na sedanjih sestankih.
Mac Millan je večkrat vztrajal na tem, da so bili njegovi razgovori z Eisenhower-jem in Dullesom ((intimni« in »privatni«. «Ni šlo za pogodbo, je dejal, ali za pogajanja, pač pa za »iskreno diskusijo med prijatelji in družabniki«, ki je bistvena pri vodstvu političnih zadev obeh držav v
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branico Draško-vič je danes na tiskovni konferenci izrekel mnenje, da predlog resolucije, ki ga je predložila včeraj v političnem odboru OZN jugoslovanska delegacija, odraža razpoloženje večine Združenih narodov in svetovnega javnega mnenja ter da je konstruktiven napor za rešitev tega važnega vprašanja
Draskovič. je dalie Poudaril, da se položaj na Srednjem vzhodu, ki je postal resen, mora na vsak način normalizirati ob izključnem spoštovanju interesov tega področja in interesov miru v svetu. Razprava o tem vprašanju v Združenih narodih bi morala glede na resnost položaja prispevati k praktični rešitvi.
V zvezi z vestmi nekaterih tujih agencij, da je Sovjetska zveza baje ponudila Jugoslaviji kompenzacijo za izgubo, ki bi jo imela Jugoslavija, če bi ZDA prenehale dobavljati gospodarsko pomoč je Draskovič izjavil, da so vse te vesti brez vsake podlage. «Za vsakogar, ki resno gleda ryi jugoslovansko zunanjo politiko, je pripomnil Draškovič, je tako tolmačenje stvari neresno.« Dodal je tudi, da se je o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA poleg razgovorov, ki se vodijo po diplomatski poti, razgo-varjal tudi državni tajnik za finance Avdo Humo med svojim bivanjem v New Yorku. Pričakuje se, da se bodo ti razgovori v kratkem nadaljevali. Dobave žita pa tečejo normalno.
Glede odnosov z Zahodno Nemčijo je Draškovič izjavil, da se gospodarski in korazular. ni ter odnosi na drugih pod- | ročjih normalno raizvijajo. Po-I
Oster Lodgeov na Sovjetsko
napad
zvezo
Delo plenuma CK poljske delavske združene stranke
izločitev
Razprava o sirskem protestu se bo nadaljevala v ponedeljek Izzivalni manevri NATO ob turški obali
NEW YORK. 25. - Glavna skupščina OZN je nocoj nadaljevala razpravo o sirskem protestu proti Turčiji in ker ni bila predložena nobena resolucija, se je nadaljevanje razprave odložilo na ponedeljek. Verjetno bo japonski zunanji minister ITujijama predložil zahodno resolucijo za morebitno posredovanje Ham. marskjoelda.
Prvi je danes govoril bolgarski delegat, ki je obtožil »imperialistične kroge, da organizirajo nov poizkus, da bi znova pridobili zgubljene pozicije na Srednjem vzhodu«.
Ameriški delegat Cabot Lod-ge je nato dejal, da bodo ZDA podpirale države Srednjega vzhoda, «katerih neodvisnost Sovjetska zveza ogroža«. Dejal je; «Mi smo močni in naši zavezniki so močni«. Ostro je napadel Sovjetsko zvezo in odgovarjal na obtožbe, da imajo ZDA napadalne namene na Srednjem vzhodu. Obtožil je SZ. da u-stvarja «umetno vojno paniko« v zvezi s sirsko-turško krizo, «v upanju, da koristi svojim ekspanzionističnim namenom in da si podredi Srednji vzhod«. Dejal je. da je bila Sovjetska zveza lansko leto trikrat obsojena pred OZN zaradi intervencije na Madžarskem, ter je označil Sovjetsko zvezo za (»kronična
Gomulko zahteva revizionistov iz
stranke
kršiteljico prava«.
Sovjetski zunanji minister je mirno poslušal govor Lod-gea in ni odgovoril. Zatem so Sudan in nekatere druge vzhodnoevropske države podprle Sirijo.
Kmalu po govoru Lodgea je sirski zunanji minister Bi-tar, ki je imel govoriti danes, zbrisal svoje ime s seznama govornikov. Ker ni bila tako predložena nobena resolucija, je bila seja odložena na ponedeljek
Po današnji seji v skupščini je pomočnik sirskega stalnega predstavnika v OZN na tiskovni konferenci izjavil, da je sirska vlada odločena do kraja vztrajati na svojem protestu, o katerem se sedaj razpravlja v OZN, ter da ne bo sprejela nobenega posredovanja, ki bi imelo namen umik tega protesta.
Mečtem pa javljajo iz Istanbula, da bodo oborožene sile NATO južnoevropskega sektorja začele prihodnji teden manevre ob južnozahodni o-bali Turčije. Manevrov se bodo udeležila letala RAF ter podmornice, ki imajo oporišča na Malti, in podmornice šestega brodovja. Pri manevrih bodo sodelovale tudi ameriške križarke «Canberra». »Salem« in «Albany» ter letalonosilki «Randolph» in ((Roosevelt«.
«Na takih krilih hi ljudska Poljska in socializem lahko letela samo v prepad in tega mi nočemo - O odnosih s cerkvijo in o dvigu življenjske ravni - Obsodba Eisenhowerjeve doktrine
pinskih dejavnosti. Ce je ta ošibitev posledica ideološke negotovosti, ki so jo vnesli v kadre nekateri revizionisti, ni z druge strani nobenega dvoma, da sta dogmatizem in sektaštvo ustvarila revizionizem
sedanjih okoliščinah)).
Medtem ko Mollet sestavlja «zimsko vlado»
Francija omrtvičena zaradi stavk Novi incidenti včeraj v Nantesu
Molletova vlada v ponedeljek pred skupščino - Razgovori alžirskih voditeljev v Tunisu in novi boji v Alžiru
VARŠAVA, 25. — Agencija PAP je poročala o govoru, ki ga je včeraj imel Vladislav Gomulka na plenumu poljske združene delavske stranke. «Naša odločitev, da se odloži na poznejši čas sklicanje kongresa stranke, ki je bil določen za december, je bila sprejeta zaradi tega, ker do pričakovanega izboljšanja notranjega položaja v stranki ni prišlo,« je izjavil Gomulka in nadaljeval: »Potrebno je najprej spremeniti položaj v stranki. Kongres bo šele tedaj, ko se bo položaj spremenil.«
Zatem je Gomulka podal podrobno sliko o položaju v stranki in nadaljeval; ((Enotnost naše stranke je hudo o-šibela in zaradi tega ne more stranka vršiti svojih vodilnih funkcij pri izgradnji socializma na Poljskem. To ošibitev je treba pripisati dejstvu, da sta v stranki dve krili, ki delujeta proti liniji stranke in trdovratno sabotirata sklepe njenih višjih organov. Niti e-no niti drugo od teh čveh kril ni dobro organizirano,' toda to nikakor ne zmanjšuje resnosti škode, ki jo povzročata stranki s tem, da se posvečata raznim oblikam sku-
Zatem je Gomulka izjavil, da delovna inteligenca lahko svobodno zapusti stranko, posebno pa tisti, ki so stopili va-njo, samo da ne bi zgubili svojega poklicnega ali znanstvenega položaja.
»Mi smo ustvarili vse potrebne predpostavke iin »mo pokazali veliko željo, da dosežemo popolno normalizacijo odnosov med državo in rimskokatoliško cerkvijo. To pomeni, da stranka nima nobenega namena omejiti demokratične
Gomulka je dalje izjavil: j ™*£odščine, toda potrebno je, ((Revizionistično krilo je tre- d.( fe svobo,šžine ne koristijo
kfh 'krilih bi namreč ljudski sovražnikom socializma,,
Gomulka je nato poudarjal, da je nujno potrebno izločiti iz stranke vse »ko rum p i rane in nepoštene elemente«, in je dodal, da bo stranka še vedno dopuščala kritiko, toda samo na podlagi popolnega spre-
■	liniiA	SOClaliz-
Poljska in socializem lahko letela samo v prepad in tega mi nočemo. Tega nočejo niti delavski razred in milijoni delavcev v mestih in na deželi. Nočemo niti kril niti skupin v naši stranki, ki mo-
ra biti homogena. Z enako | jema splošne linije socializ-odločnostjo bomo izločili vsak j ma. »Nočemo zapreti vrat de-
mokratičnim svoboščinam, je dejal Gomulka, toda potreb-
ložaj jugoslovanske vojaške misije v Berlinu je nespreme. njen.
Danes je prispela v Beograd trgovinska delegacija Sovjetske zveze na razgovor trgovinski izmenjavi za leto 1958. Sovjetska zveza je zavzela pomembno mesto v zunanjetrgovinskem poslovanju Jugoslavije, Medsebojna blagovna izmenjava stalno narašča in je leta 1956 dosegla 110 milijonov dolarjev v obeh smereh. Po nepopolnih podatkih za letošnjih prvih devet mesecev zavzema Sovjetska zveza tretie mesto v zunanjetrgovinski izmenjavi z Jugoslavijo. Gospodarski krogi pričakujejo, da bo rezultat razgo-vorov razširitev strukture medsebojne izmenjave, kar bo omogočilo še večjo poglobitev medsebojnih gospodarskih odnosov.
Glavni ravnatelj UNICEF Pate, ki je obiskal razne centre za zaščito mater in otrok v Jugoslaviji, je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da je jugoslovanski državni komite UNICEF najaktivnejši nacionalni komite v Evropi. »Znesek 19 milijonov , dolarjev. ki jih je Jugoslavija v desetih letih dobila od UNICEF, se je dobro uporabil,« je izjavil Pate in dodal, da je Jugoslavija dosegla velik napredek v borbi proti tuberkulozi, trahomu in usposabljanju invalidnih otrok.
Ljudski ■odbor mesta Beograda je sklenil na današnji seji v zvezi s 40. obletnico oktobrske revolucije postaviti na magistrali, ki veže Beograd z Zemunom in ki se bo v bodoče imenovala Bulevar Vladimira Iljiča Lenina, spomenik velikemu revolucionarju Dosedanji Dedinjski bulevar se bo v bodoče imenoval Bulevar oktobrske revolucije.
B. B.
PARIZ, 25. — Guy Mollet bo v ponedeljek predstavil svojo vlado in obrazložil svoj program narodni skupščini. Začel je že razmišljati, kako naj razdeli razna ministrska mesta. Vsekakor pa bo nova vlada, če bo dobila investituro, imela kratko življenje, in sicer ne več kakor štiri mesece. Šlo bo torej, kakor izjavljajo v Parizu, za «zimsko vlado«, Ta pogoj so namreč postavili demokristjani za svoje sodelovanje v vladi.
Včeraj se je že zdelo, da Mollet ne bo uspel, ko je potrdil glavne točke svojega znanega programa in ko so zmerni sporočili svoje nasprotovanje temu programu. Odločilni odgovor je bil v rokah vodstva MRP.
Toda tu se je pokazala precej močna struja proti sodelovanju v vladi s socialisti.
Robert Schuman pa je sporočil, da bi Molletov neuspeh imel zelo res-ne posledice in da bi se finančni položaj še po-slabša-l. Predlagal je demokristjanom, naj sodelujejo v vladi s pogojem, da Mollet sprejme omejen program glede časa in glede smotrov.
Maurice Schuman je nato na tajnih sestankih prepričal Mol-leta o tem. Robert Schuman pa je o tem poročal Pinayu in predstavnikom skupine zmernih, ki pa so ostali na svojem stališču.
V novi vladi bodo demokristjani baje imeli štiri ministrstva; zunanje ministrstvo, obrambo, finančno ministrstvo in prekomorska ozemlja, glede katerih se omenjajo Robert Schumann, Teitgen, Pflimlin in Bidault ali Maurice Schumann.
Dogovorjeni program obsta ja v investituri za štiri mesece, ki je taikole razdeljen:
1. Proračun, posebna pooblastila na gospodarskem in finančnem področju in posojilo v inozemstvu, v teku januarja.
2. Reforma ustave, da se Okrepi izvršna oblast, in nato sprememba osmega člena (prekomorska ozemlja), od januarja dalje. 3. Molletova ostavfka prve dni marca tudi v primeru ugodnega glasovanja zanj.
Danes pa se je začela v Franciji napovedana stavka železničarjev ter stavka v mestnem prevozništvu, pri pošti in telegrafu. Stavkajo tudi nameščenci pri plinu in elektriki ter nameščenci javne čistoče.
Primanjkovala je tudi voda.
Delo so zapustili tudi nameščenci pri pogrebnih zavodih, na občinah, prefekturah, v davčnih in carinsikih uradih, pri socialnem zavarovanju ni pri meteorološki službi, tako da je bil tudi letalski promet zelo omejen. Stavka tudi francoska radiotelevizija. Več stavk je v teku tudi na področju ko vinarstva in gradbeništva tako na pariškem področju kakor v ostalem delu Francije. Posledice stavke so se čutile zlasti popoldne, čeprav se stavki •niso pridružili socialistični sindikati.
Središče vala protestnih stavk pa je v velikih ladjedel nicah v Bretagni. V Saint Na-zaire je ozračje tudi danes zelo napeto po včerajšnjih incidentih, pri. katerih je zgubil življenje en delavec, 36 pa jih je bilo hude ranjenih. Tudi danes je bilo več zborovanj. Pri šlo je do manjših incidentov, ki pa niso imeli hudih posledic. Prav tako je zelo napeto v Nantesu, v Lorientu in v mnogih drugih kovinarskin središčih. V Arasu je bilo protestno zborovanje, ki ga je po
licija razgnala s solzilnim, bombami. V Calaisu so stavkajoči na postaji skušali preprečiti odhod nekega mednarodnega vlaka. Spopadli so se s policijo. Tud, v pariškem predmestju je prišlo do spopada
  inillliillllllllllll
Nova oblast v Guatemali
GUATF.MALA, 25. — Vojaškemu odboru treh članov, ki je včeraj prevzel oblast v Guatemali, predseduje polkovnik Oscar Mendoza Azurdia, člana pa sta polkovnika lrryta in Lc-renzama. Na tiskovni konferenci je Menloza povedal, da je začasni predsednik Luis Artu-ro Gonzales, potem ko mu je včeraj zjutraj zaupal oblast zapustil deželo; ni pa povedai kam se je bivši začasni predsednik odpravil. Pozneje je predsednik odbora sporočil sestavo nove vlade. Med član’ vlade sta Adolfo Molina Oran-tes, zunanji minister, ter pol kovnik Lorenzaina kot predstavnik vojaškega odbora, ki je tudi obrambni minister,
Zaradi demonstracije, med katero je skušala razburjeno množica vdieti v predsedniško palačo, je vojaški cdbor sklenil preklicati obsedno stanje, ki je bilo proglašeno za tri dni. Odbor je nadalje ukazal vojski, da zaplem vse orožje v posesti nacionalnega demokratičnega gibanja, ki je podpiralo prejšnjo vlado. Ni še znano, ali namerava vojaški
med oolicuo in demonstrant: ki so demonstrirali za mir v Alžiru.
V Nantesu pa so sindikalne organizacije, ki so organizirale stavko, protestirale proti čerajšnjemu nastopu policije in. zahtevale od oblasti, naj odredijo zopetno otvoritev ladjedelnic in umik policijskih sii. Le v takih pogojih bodo sindikati, nadaljevali pogajanja z delodajalci. Prefekt je odgovoril. da se bodo ladjedelnice odprle zopet v ponedeljek, to-da le s pogojem, da se delavci vrnejo na delo.
Nocoj pa je hri^l° v ten' mestu do hudih incidentov. Demonstranti so zagnali bombo proti policijskemu avtomobilu, ko jih je policija skušala razgnati. En agent je bil hudo ranjen. Okoli 20. ure pa so se policijski agentje spo padli s skupinami demonstrantov iln so uporabljali solzilhe bombe.
Kar se tiče Alžira, pa poročajo iz Tunisa, da se je tam danes sestalo devet visokih voditeljev alžirske narodnoosvobodilne fronte in so začeli privatne razgovore s tunizijskimi predstavniki.
Tunizijski predsednik Burgi-ba upa, da bo dosegel sporazum za konferenco med Francijo, Tunizijo, Marokom in Al-žirci. S tem v zvezi skuša prepričati tako Alžirce kakor Francoze, naj bi na tako konferenco pristali, s tem da eni in drugi nekoliko popustijo.
V zadnjem tednu pa so se v Alžiru zaostrili boji med o-svobodil-no vojsko in Francozi. Osvobodilna vojsika napada in skuša izolirati manjša središča v notranjosti. Izvršila je številne sabotaže in napade na francoske postojanke. Velike zaskrbljenost je povzročila med francoskim poveljstvom otvoritev iako imenovane saharske fronte zaradi bližine petrolejskih vrelcev, odbor sam izvajati predsedni-1 Poleg tega v vedno večjem ško oblast ali pa bo imenova' št,evilu dezertirajo oddelki, se-začasnega predsednika.	1	stavljeni iz domačinov, ki so
jih Francozi rekrutirali. V Sahari je te dni dezertiral od delek 52 meharistov, tako imenovanih ((čuvajev puščave«, ki so jih Francozi imeli za »zel' zveste«.
Adenauerjeva vlada
BONN, 25. — Adenauer je Sestavil seznam ministrov 'a novo vlado, ki ga bo v ponedeljek predložil predsedniKii republike Heussu. Poleg Adenauerja je v vladi 15 članov krščamsko-demokratske stranke ter dva člana nemške stranke.
organiziran ali individualen pojav protipartijske dejavnosti, ki bi se vodila s položaja dogmatizma.
Vsekakor je mnogo laže stopiti na prste skupini, ki predloži jasno določen akcijski i program, kakor pa mračnim skupinam, ki se skrivajo za linijo partije, zato da bolje vodijo svojo lastno politiko«.
«Tako stanje stvari, je zaključil Gomulka, uvaja dez-orientacijo in zmedo v vrste stranke. Cas je, da se tak položaj odpravi«.
V svojem govoru je Gomulka tudi izjavil, da je glavni vzrok težav, v katerih je sedaj stranka, preveliko število članov. »Da povemo bolj jasno, je pripomnil, nismo zaskrbljeni toliko zaradi števila članov naše stranke kakor zaradi kvalitete njih i-deološike politike«.
Navedel je zatem, da je sedaj v stranki vpisanih 1 milijon 300.000 članov, in dodal: »Ce bi imeli tudi samo polovico teh članov, toda bi bili vsi podvrženi stvari socializma, bi naša stranka postala res velika sila v deželi. Člani stranke so lahko razdeljeni na tri skupine; predvsem komunisti, ki imajo jasno sliko svojih smotrov. Zatem člani, ki podpirajo socializem iz sentimentalnih vzrokov ali pa iz nacionalnih, in ti so tudi dobri komunisti, čeprav so malo aktivni. Končno so o-
no je bolj nadzorovati ta vrata, kakor se je delalo v preteklosti«.	.	.
Zatem je Gomulka izjavil, da kljub nekemu nezadovoljstvu in nekaterim nasprotjem, ki so jih povzročili antisocia-listi, večina poljskega ljudstva podpira politiko vlade in prave interese države. Dodal je, da je bilo zadržanje prebivalstva «povsem negativno« do protestov, ki so jih organizirali študentje proti ukinitvi lista «Po Proštu«.
Zatem je Gomulka govoril o uspehih vlade v preteklem letu. Plačo so se zvišale, toda temu vzporedno ni prišlo do zvišanja proizvodnje. Sedaj je razpoložljiva večja količina potrošnega blaga. Gomulka je zatem poudarjal uspeh agrarne politike in je dejal, da povečana kupna moč prebivalstva povzroča zmanjšanje izvoza nekaterega blaga. To se tiče posebno tekstilne proizvodnje. sladkorja in cementa. Zavzemal se je nato za večje napore, da ?e zmanjšajo javni izdatki. Omejiti bo treba uvoz in napraviti vse mogoče, da se poveča izvoz.
Kar se tiče zunanje politike je Gomulka poudaijal popolno solidarnost s Sovjetsko zvezo in dejai, da se strinja s sovjetsko politiko podpiranja neodvisnosti arabskih držav. Poudaril je, da bo Poljska pod-
portunisti, ki so indiferentni pirala Sirijo, če bo napadena.
iza socializem. Ta skupina je veliko breme za stranko, kajti ne samo da širi pasivnost in indiferentnost, pač pa je tudi zelo številna«.
Eisenhotverjevo doktnho je o-značil za politiko, ki hoče vladati na Srednjem vzhodu ter se vmešavati v notranje zadeve arabskih držav.
lIllIllIHMIItlllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllnnllllllllllllllllllllllllllllltiillllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllitillllllllilllllllllllllllllllllllllltllllll
Nadaljujejo se proračunske debate
Senat je ukinitev
soglasno odobril trošarine na vino
Demokristjan Faletti graja ustanovo ENI, socialist Faralli pa jo hvali ■ Doslej nobenega sporazuma za sestavo vodstva PSDI
(Od našega dopisnika)
RIM, 25. — V parlamentu še razpravljajo o proračunih posameznih ministrstev, V poslanski zbornici so danes debatirali o proračunu ministra za industrijo. Pri tem je prišlo do zanimivega pojava, da je demokristjan Faletti močno napadel ustanovo ENI, (ki ji predseduje demokristjan!), ter zahteval"- revizijo zakona, po katerem so za to državno ustanovo rezervirana nekatera področja v Padski nižini. Socialist Faralli pa je izrazil živo zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je dosegla ustanova ENI, ter simpatijo in upanje za o-peracijo, pričeto v Perziji, pg čeprav ENI ne more in ne sme zanemariti raziskav v I-
«iiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»*a*iiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiii>iiiiiiiiiiiii*iii*»ii»*aiii»iiiii|K|1ia|>*|1*||«*,||x,lll|*||||l,|||l|||,ta||*,M||t*>1|1,a||»,i*||lll,%ll<lll>11
Podrobnosti o raketi «FarSide»
Bela hiša zanikuje, da je Eisenhovver ukazal pripraviti raketo, ki naj poleti na Luno - «Sputnik» je preletel skoraj 14 milijonov kilometrov
LOS ANGELES, 25. — Prof. Morton Alperin, eden od znanstvenikov, ki se ukvarjajo z načrtom «Far Side«, je potrdil na tiskovni konferenci, da je raketa «Far Side«, ki so jo v sredo izstrelili na otočju Eniwetok, v Tihem oceanu, dosegla hitrost 7.000 kilometrov na sekundo, ni Pa hotel povedati podrobnosti o višini, ki jo je raketa dosegla. Povedal je tudi. da so raketo «Far Side« izstrelili iz balona, ki je letel v višini 30.000 me-trov.	.	, ,
Znanstvenik je dodal, da so instrumenti, ki bili v sprednjem delu rakete, oddajali po radiu podatke o kozmičnih žarkih in o spremembah zemeljskega magnetičnega pola.
Eden od častnikov je izjavil, da bodo rakete, ki jih spuščajo iz balonov, kakor so to storili v torek, dosegle hitrost pet milj na sekundo, in je dodal, da je potrebna hitrost sedem milj na sekundo,
zato da raketa doseže Luno. Razni častniki so izjavili, da je mogoče, da je v torek sestreljena raketa dosegla višino 6.500 kilometrov, toda gre za nepopolne podatke, ki jih je treba še izračunati. V odgovor na razna vprašanja so nato izjavili, da je »tehnično mogoče«, da bodo v enem letu uporabili balon za izstrelitev rakete v smeri Lune, Omenjeni častniki so tudi povedali, da je v torek izstreljena raketa bila sestavljena iz štirih faz. V prvi fazi so za 2 sekundi delovali štiri raketni motorji in so zadali raketi sunek, ki odgovarja 160.000 funtom (en funt je 0,453 kg). Takoj nato je začel delovati drugi raketni motor, ki je zadal sunek drugih 40.000 funtov. Sledil je premor 20 sekund, nakar je prišla tretja faza, ko so štirje motorji zadali sunek 160,000 funtov. V četrti fazi pa je zadnji raketni mo-
tor zadal sunek 40. funtov.
Bela hiša pa je danes odloč. no zanikala informacije, ki jih je objavila revija «Miss-i-le Week», češ da je predsednik Eisenhovver ukazal pripravo prve ameriške rakete, ki naj bi dosegla Luno.
O izstrelku «Thor», ki so ga preizkušali včeraj v Cape Canaveral, pa zatrjujejo, da je preletel razdaljo nad 4800 kilometrov. Danes pa so v o-menjenem oporišču preizkušali raketo «Snark», ki jo pripravlja ameriško letalstvo, in ki bi morala doseči razdaljo
5.000 milj.
Agencija Tass, medtem da bo do jutri zjutraj ob 4 u-metni satelit napravil 319 krogov okoli Zemlje in preletel
13.850.000 kilometrov. Ob isti uri bo del rakete približno 11.700 kilometrov za «sput-
in bo preletel 13 mi-
taliji. Pač pa ni mogoče dati tako pozitivne sodbe o IRI, je nadaljeval Faralli, ki se je zlasti pritoževal, da se še sedaj podjetja, ki so združena s Confindustrio, niso ločila. Slabost IRI je v ljudeh, ker so bili zaradi političnih razlogov odstranjeni zelo dobri voditelji ter nadomeščeni z ljudmi Confindustrie, kot je to v primeru ILVA.
Komunist Sacchetti je poudaril, da je v večinski stranki v zadnjih časih večno bolj prihajalo do izraza nasprotovanje državnemu posegu v gospodarske zadeve. Zahteval je, naj minister predloži parlamentu za diskusijo štiriletni načrt IRI in ENI in naj določi politiko za industrializacijo.
Demokristjan Biagi pa je dejal, da ne gre obsojati težnje ENI, da vlaga kapital v področja, ki so bolj gotovo produktivna; zavzel se je tuci za ločitev IRf od Confindustrie.
Senat je najprej izrekel soglasno zadovoljstvo nad podelitvijo Nobelove nagrade dr. Danielu Bovetu, potem pa je soglasno odobril zakonski o-snutek, ki določa ukinitev trošarine na vino. Vlada pa bo morala do 31. decembra sprejeti ukrepe, ki naj občinam zagotove odškodnino za izgubo, ki jo bodo utrpele z ukinitvijo trošarine. Prav tako so v senatu soglasno odobrili zakonski načrt o vojnih pokojninah. Ta zakonski načrt določa, da ostane domsrtna pokojnina tudi v primerih kliničnega izboljšanja osebe, ki pokojnino uživa; po zakonu je tudi dana možnost razveljaviti — če napravi prizadeta oseba priziv — zmanjšanje pokojnine, ki je že bilo z odlckom določeno.
Predsednik vlade Zali se je danes sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, da bi se z njimi dogovarjal o raz delitvi mest, ki pripadajo sindikalnim organizacijam v ekonomskem in delovnem svetu.
organizacijam in tako ni prišlo do sporazuma. Vlada je namreč predlagala 9 mest za CISL, 8 za CGIL, 4 za UIL,
1 za CISNAL ter 1 za bančne avtonomiste. Santi in Pessi. ki sta se udeležila sestanka s Zo-lijem v imenu CGIL, sta pozneje izjavila novinarjem, da sta onadva oponirala zaradi nepravičene razdelitve sedežev. Poudarjala sta, da bi moralo CGIL pripasti 12 sedežev. Santi je dejal da je CGIL najbolj reprezentativen sindikat, saj ima več članov kot vse o-stale sindikalne organizacije skupaj. Predstavnik CISL Stor-ti pa je v polemiki s Šantljem zatrjeval, da je predlagano število mest za CISl manjše. kot bi bilo za reprezentativnost te organizacije primerno, vendar pa je sprejel vladni predlog. Tudi UIL je sprejela ta predlog, čeprav z nekimi pridržki.
Ket torej ni prišlo do sporazuma. bo odločitev prepuščena vladi. ,cot to določa ustanovni zakon. Zoli je ze pozval predstavnike delavcev, naj mu pošljejo zagovore svojih tez do 2. novembra, tako da bo končno mogoče razdeliti sedeže ter nato ustanoviti svet v najkrajšem casu.
Prihodnji ponedeljek bo seja ministrskega sveta. Razpravljali todo o juridičnem staležu železničarjev. Pač pa se ne bo govorilo o zunanjem političnem položaju; tako sta se dogovorila Zoli in Pella. Ta je namreč predsedniku podrobno poročal zlasti o problemih Srednjega vzhoda; izrazil je zaupanj-; v njih mirno rešitev ter povoljni razvoj.
V torek popoldne se bo sestal novi centralni komite PSDI, da izvoli vodstvo stranke. Doslej med posameznimi strujami ni prišlo do mkake-ga sporazuma. Matteotti je izjavil, da bo morebitni sporazum lahko imel samo politični značaj, ker gre pač za politični problem. Zaradi tega bo on predložil centralnemu komiteju dokument, o katerem bo
ni-kom	.	_	,	 ,	_	_____________
lijonov 882.000 kilometrov. Ju. i Toda predstavniki niso hote.i 1 treba glasovati ter pri tem zatri zvečer se bo raketa pri- sprejeti vladnega predloga o vreči ponudbo za postavitev bližala na 9.140 km satelitu. 1 razdelitvi mest posameznim 1 »enotnostnega« vodstva. A. P.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
26. oktobra 1957
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 17,2, najnižja 11,9, zračni tlak 1022,6 v porastu, vlaga 48 odst., temperatura morja 17,8.
Vreme danes: Pretežno jasno, nekoliko topleje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 26. oktobra
Evarist, Demetrij Sonce vzide Ob 6.35 in zatone ob 17.02. Dolžina dneva 10.27. Luna vzide ob 10.08 im zatone ob 19.37, Jutri, NEDELJA, 27. oktobra Sabina, Matjaž
Zborovanje kovinarjev v Tržiču
Nadaljevanje stavkovne borbe v obratih CRDA in arzenalu
Predkongresna skupščina pekovskih delavcev, ki so izrazili popolno solidarnost s kovinarji
V CRDA in Tržaškem arze-1 jeli tudi resolucijo, v kateri Tržiču splošen značaj. Zato se
nalu se nadaljuje protestno , odobravajo dosedanje	delo	po-
gibanje kovinarjev, v CRDA	krajinskega	sindikata	pekov-
so delavci včeraj zapustili de- j skih	delavcev CGII„	ir*	njegovo
lo ob 16.15 v arzenalu pa ob 15.30, tako da niso opravljali nadurnega dela. Danes pa bodo v ladjedelnicah in v arzenalu prenehali vsi delavci delati ob 12. uri. Ob 13. uri pa se bodo kovinarji zbrali na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 na skupščini, ki jo sklicuje FIOM. Sindikalni voditelji bodo razpravljali z delavci o sporu ter se z njimi pomenili o najboljšem načinu za vodenje borbe.
V protestnem gibanju so tudi delavci v tržiških ladjedelnicah. Včeraj je sklicala FIOM v Tržiču veliko zborovanje, na katerem sta govorila tajnika FIOM iz Trsta in Tržiča dr. Sema in Parenzan.
prizadevanje, da se tudi v Trstu v celoti uveljavi vsedržavna kolektivna pogodba ter da se doseže popolno spoštovanje zakonbv, ki se tičejo peke. V resoluciji ugotavljajo, ča morajo delavci nadaljevati svoje protestno gibanje, ker so delodajalci nepopustljivi in ker pristojne oblasti ne nastopajo dovolj odločno glede spoštovanja zadevnih zakonov. Zaradi tega pooblaščajo pekovski delavci odbor sindikata, da prične vse tiste sindikalne akcije, ki se mu bodo zdele najbolj prikladne.
Resolucija pravi tuči, da so pekovski delavci proučili splošni sindikalni položaj v mestu ter ugotovili, da ima borba kovinarjev v Trstu in
tiče zmaga ali poraz teh delavcev vsega delavskega razreda. Odpor vodstva CRDA, ki ne mara izenačiti plač tržaških kovinarjev s plačami genovskih kovinarjev, ne izvira iz gospodarskih razlogov, marveč iz posebnih monopolističnih in političnio interesov, da bi onemogočili delavcem izboljšanje njihovega gospodarskega položaja ter da bi spravili podjetja IRI v slab položaj ravno v času, ko se morajo ločiti od Confinču-strie.
Pekovski delavci obsojajo takšno ravnanje in izražajo
Premestitev uradov družbe RAS v Milan?
Že več dni krožijo glasovi, da namerava zavarovalna družba «Riunione Adriatica či Sicuritaa premestiti v kratkem nekaj važnih upravnih uradov v Milan. Zaradi tega so se uslužbenci sestali na skupščini, razpravljali o nastalem položaju in sprejeli tudi resolucijo, v kateri protestirajo proti tem nameram.
Glavno ravnateljstvo zavarovalne družbe so kmalu po vojni že premestili ‘v Milan, pri čemer so takrat razlagali ta ukrep z negotovim političnim položajem Trsta. Pred dvema letoma so skušali premestiti v Milan še nekatere važne urade, toda naleteli so na odločen odpor in so premestili tja samo nekaj uradov postranskega pomena. Vse kaže, da namerava sedaj ravnateljstvo izvesti takratni načrt, tako ča bi tu ostalo samo navadno zastopstvo, kar bi seveda prizadelo Trstu veliko gospodarsko škodo.
 €»-------
O Včeraj zjutraj sta pokrajinski tajnik PSDl Lonza
kovinarjem popolno solidar- in namestnik tajnika Pittoni nost. Pri tem izjavljajo, da so | obiskala prefekturnega komi-pripravljeni udeležiti se vseh sindikalnih akcij, ki bi jih začela nova Delavska zbornica CGIL sporazumno z drugo sindikalno organizacijo.
sarja dr. Mattuccija, da bi se seznanila z njegovimi namerami v zvezi z nekaterimi važnimi vprašanji občinske u-prave.
Kroženje «sputnika»
Prof. Martin videl snoči s prostim očesom raketo
Njeno pot je opazoval lahko kar celo minulo
Fernetiči nujno potrebujejo javno telefonsko govorilnico
Vse cesle repentahorske občine so že asfaltirane Za omilitev brezposelnosti v zimskih mesecih
Seznanila sta tržiške kovi-
nar je o položaju n j ihov ih to- MHiiittMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHitimiiiiiiiiiiiMittiJiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiii
varišev v Trstu ter o njihovi
borbi, interesi delavcev so	Jz	repenlaborske	občine
namreč popolnoma enaki, saj zahtevajo tudi v Tržiču revizijo akordov, prav tako pa tudi izenačenje prejemkov s prejemki delavcev v Genovi.
Drugače je ostal položaj nespremenjen. Spričo nepopustljivega stališča delodajalcev, ki povzroča škodo tudi podjetjem, so številni delavci mnenja, da bi se morala borba zaostriti in razširiti na vse kategorije. Delodajalci se namreč obnašajo sedaj tako, kot da bi se jih stavka sploh ne tikala. Zato bo treba pač bolj krepko pritisniti nanje.
V mestu pa so vzbudili mnogo zanimanja posnetki plačnih listov delavcev CRDA, ki so bili nalepljeni po zidovih.
Zdi pa se, da je to vendarle šlo nekoliko na živce ravnateljstvu CRDA. Sindikati tudi ugotavljajo protislovja med izjavami predstavnikov Con-findustrie, ki trdijo, da je ladjedeiniška industrija pred krizo zaraci znižanja brodnin, in med izjavami ministra trgovinske mornarice Cassiani
Repentaborska občina nima več niti ene prašne ceste. Pred dnevi so asfaltirali cesto Veliki Repen — meja z zgo-ni.ško občino pri Briščikih, zadnjo pot, ki še ni bila a-sfaltirana. Nekdanji kolovoz, poln lukenj in ostrih ovinkov, ni več spoznati, saj so ga razširili, ovinke odpravili in danes lahko rečemo, da ta ustreza vsem zahtevam sodobnega prometa. Se nekaj obcestnih zidov manjka, toda te bodo postavili v kratkem času. Tako je repentaborska občina edina na našem pod-ja, ki je dejal, da so vse 1 ad- j Ju. *n morda celo v Ita 1 i-jedelnice popolnoma zaposle-ilL k* *ma v*“‘“ ceste asfaltirane. Mmister je namreč dejal. ne d° zadnjega metra.
da kakor hitro je kak no spla višče prosto, začnejo lakoj graditi novo ladjo. Ko pa delavci zahtevajo kakšno izboljšavo, tedaj pa se začnejo delodajalci takoj sklicevati na krizo.
Med drugimi javnimi deli. ki so bila izvršena v teh dneh, naj omenimo popravilo šolskega poslopja in otroškega-vrtca, medtem ko prav sedaj popravljajo županstvo, Tu bo treba še precej dela saj bo
Včeraj je prišel v Trst na \ treba popolnoma preurediti povabilo Delavske zbornice j kanalizacijo ter pokriti stre-CISL voditelj Mednarodne | ho, ki je sedaj hudo puščala, zveze kovinarjev C!Sl Char-j Za vsa omenjena dela je bi-les C. Levison, ki naj	b,	po-	, lo odobrenih	2 milijona lir
sredoval mrd sindikalnimi or- I kredita.
ganizacijami in vodstvi pod-1 v kratkem	bodo v repen-
jet.j za rešitev spora. Levi- j taborski občini izvedli še dve son se je včeraj posvetoval z Vilžni deli Tak„ bodo na ce. voditelji sindikata kovinarjev stj, ki Vodi s Cola v Veliki OLSL in si ogledal industrij-1 Hepen obzidali desno poboč-Ska podjetja v mestu,	da	se	he hriba, in	sicer na tistih
seznani s pol- ra :em.	I mestih, kjer	se posebno ob
* * *	! deževnem vremenu rado kruši
Včeraj sta odi dve predkon- j Kamenje, ki potem leti na ce-gresni skupščini, in sicer skup-; sto. Poleg tega pa bodo raz-ščina uslužbencev po-te, brzo- širili dva nevarna ovinka, in java in telefona in skupščina j sicer onega pred hotelom pekovskih delavcev.	»Kras« ter ovinek pri «hra-
Na skupščini pekovskih de- stu», Razširitev teh ovinkov lavcev so ob zaključku spre-1 je zelo koristna, saj je poseb-
no ob nedeljah promet z motornimi vozili zelo velik in je zaradi nepreglednosti, že prišlo do nesreč. Ko bosta ta dva ovinka razširjena, se bo repentaborska občina res lahko pohvalila, da ima ne samo asaltirane. temveč tudi dobro urejene ceste.
Med javna dela spada tudi telefon, ki ga že imajo v Velikem Repnu. na županstvu na Colu in na Poklonu Le Fernetiči so še brez njega, čeprav bi to naselje po vsej pravici motajo imeti telefon že odkar obstaja sedanja državna meja. Za napeljavo telefona na Fernetiče ima občina odobrenih 72.000 lir, to je četrtino vsote, ki bi bila potrebna za napeljavo, medtem ko morajo ostale četrtine plačati avtomobilski-' klub. turistična ustanova in obmejna policija. Ce upoštevamo dejstvo, da gre skozi Fernetiče vsak dan na tisoče ljudi, da je v poletnih mesecih na tamkajšnjem bloku sto in sto avtomobilov z inozemskimi turisti, ki nemalokrat vprašujejo za telefonsko govorilnico, tedaj res ne moremo razumeti. kako da Fernetiči še mtnajo telefona. Menimo, da je skrajni čas. da se to vprašanje, ki je postalo posebno z uveljavitvijo videmskega sporazuma tako pereče, čim hitreje reši.
Omenimo naj še eno vprašanje, ki postaja posebno pereče prav pred začetkom zime. Gre za ustanovo SLLAD, ki v repentaborski občini že skoraj dva meseca ne zaposluje niti enega občana Ne-
Gradnja pomola št. VII
Tržaški tehnični urad dokončuje proučitev načrtov
Preden se pričnejo dela, bo potre-ben še dolg birokratski postopek
miiiiitiiiiiiiiiiiiMMiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiNiiuiniiiuiiii i kaj jih je sicer zaposlenih na
račun SLLAD tržaške občine, toda repentaborska občina je s SJSLAD odpravila. Znano je, da je brezposelnost na podeželju občutena najbolj pozimi in zato je razumljivo, da posveča občinska uprava temu vprašanju vso potrebno skrb. Vemo, da so podeželski župani ob zadnjem razgovoru z vladnim gen. komisarjem to vprašanje načeli, vendar — vsaj kar se repentaborske občine tiče — niso je prejeli no. benega odgovora. Zima je pred vrati in zaskrbljenost vedno večja. Dela ne manjka, saj bi bilo treba na pr. korenito popraviti stranske poti, ki jih že najmanj eno leto ni nihče popravljal. Potem bi bilo treba nasaditi drevje ob cestah, očistiti gmajno, ki jo je v zadnjih letih preraslo robidovje, tako da kmalu ne bo več kam gnati živine na pašo itd, Dela bi bilo torej dovolj, le SELAD ni več. U-pamo pa, da bo vladni gen. komisar upošteval položaj in določil potrebne fonde, da bo. do brezposelni vsaj v zimskih mesevih dobili primerno zaposlitev.
Večkrat so že javili, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo novega pomola št. VII. v novem delu tržaškega pristanišča, za kar so pred časom že nakazali prva srec stva.
Vendar pa bo stvarni pričetek gradbenih del v prvi vrsti odvisen od časa, ki ga bodo centralni organi porab, li za pregled in ureditev potrebnih dokumentov.
Tržaški tehnični urad sedaj dokončuje tehnične proučitve, kar zahteva določen čas, saj I peljali v	bolnišnico	kar	3	o-
treba podrobno proučiti ! sebe, ki	so	jih	morali	spre-
praviti tako tehnično kakor pravno nadzorstvo. Pričakuje se lahko, da bodo ti organi pokazali potrebno razumevanje, saj je gradnja pomola št. VII. izredno važna za modernizacijo in okrepitev kapacitet tržaškega pristanišča.
«0
Tri pridržane prognoze zaradi padcev v stanovanjih
Med 17, in 19.30 uro so pri-
Je
morsko dno, kjer boe o zgradili' novi pomol.
Potem pa bu načrt napravit dolgo vrsto hipokratskih poti iz urada v urad. Ker gre za javno delo. ki bo stalo več kot 200 milijonov lir, bo načrt moral odobriti višji svet ministrstva za javna cela, ki bo .zdal potrebno tehnično mnenje. Nato pride na vrsto ministrski svet, ki bo načrt ponovno proučil in odobril. Načrt se bo nato vrnil v Trst na mize generalnega vladnega komisariata in iz njegovega proračuna bodo črpali potrebna sredstva. Komisariat bo zaradi tega izdal poseben dekret, katerega bo pa moral poslati v Rim v odobritev računovodstvu. Ta organ bo dekret vladnega generalnega komisariata poslal ponovno višjemu svetu ministrstva za javna dela, ki ga bo končno poslal odgovornemu tržaškemu uradu za izvršitev. Sele takrat pa bodo lahko razpisali dražbo za dodelitev cel raznim podjetjem.
Kot vidimo, gre za zelo dolg in zapleten postopek ter je nemogoče predvideti, koliko časa bo treba, da bo načrt preromal vse predale različnih uradov. Na vsak način pa je treba pouc ariti, da je dolžina tega časa odvisna v prvi vrsti od dela centralnih organov, ki so po zakonu dolžni o-
jeti s pridržano prognozo. V vseh treh 'primerih gre za nerodne padce v stanovanju in na cesti.
Prvi. ki je moral v bolnišnico, je bil 72-letni Amedej Blažič iz Ul. S. Lorenzo in Selva v Skednju, ki zaradi rane na glavi in omotičnega stanja m mogel obrazložiti, kaj se mu je pripetilo. Bolničarji Rdečega križa, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so izjavili, da so starega moža našli v Ul. A, Vittoria, kjer je zelo verjetno nerodno padel, Blažiča so sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Giovanni Fragiacomo, ki ima spoštljivo starost 82 let, pa je padel v svojem stanovanju v Ul. Resman. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da je nje. govo stanje zaradi verjetnega zloma stegnenice leve noge hujše, kot je kazalo, in to jih je prisililo, da se niso izjasnili o prognozi.
Fragiacomu je sledila na isti oddelek 81-letna Antonija Toninac vd Benci iz Ul. Fon-tanella, ki je ravno tako zdrs. nila in nerodno padla v stanovanju. Tudi zanjo so si zdravniki pridržali prognozo, ker so ji ugotovili poleg zloma podlahtnice desne roke tudi praske na nosu z verjet-
ne bo treba storiti za okrevanje nič drugega kot nekaj dni počivati.
Do podobne nezgode, le da sta tokrat trčili vespa in fiat 1100, je pr.šlo v popoldanskih urah na Križišču Ul. Lazzaref-to vecchio v Ul. Belpoggio. Okoii 16. ure sta se peljala .. vespo proti Trgu Venezia 28-letni Antonio Melucci iz U1. Ginnastica in 27-letm Marij Bar ut iz Boljunca št. 182. Ka sta privozila do križišča, se je v njiju zaletel s svojim avtom Luigi Bussani iz Šalite Pro-montorio.
Ker se jo Melucci pri padcu ranil v roko in se pritoževal zaradi bolečin v prsnem koša so ga moraii odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti sprejeli na I. kirurškem oddelku, Po mnenju " zdravnikov bi moral Melucci okrevati v 10 ali v najslabšem primeru v 20 dneh.
Skoraj dve uri po nezgoui se je zglasil na sprejemnem oddelku bolnišnice tudi Barut, a mladeniču so zdravniki samo izprali razne praske po nogah in ga nato odslovili, prepričani, da se mu bodo praske zacelile že v nekaj dneh.
Obvestilo
KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo prevažati preko obmejnih blokov kakršne koli kmetijske pridelke, da Jim ni treba zato nobenega posebne ga potrdila, pooblastila, izjave ali kakršnega koli drugega dokumenta razen dvolastniške knjižice.
Tajništvo;
Kmečke zveze
Ravnatelj tržaškega astronomskega observatorija prof. Martin je sinoči ob 18.24 videl s prostim očesom zadnji del rakete, ki je pbnesla «sput-nik» v vsemirje in ki sedaj kroži prav tako kot umetni satelit okoli zemlje. Raketa seje pojavila na zahoc u - severozahodu pod kotom 30 stopinj z obzorjem. Vidna je bila kot svetla točka v velikosti svetle zvezde prve stopnje. Raketa je s svojo fantastično brzino v eni minuti prišla že nad veliki voz. Prof. Martin je zasledoval raketo s prostim očesom še eno minuto, nakar mu je izginila iz vida 20 stopinj pod zvezdo severnico.
Prof. Martin nam je izjavil, da se je raketa pomikala z brzino ene stopinje na sekundo, kar pomeni, je dejal, ča je v eni sekundi napravila pot, ki je enaka dvakratnemu premeru lune.
V razgovoru nam je prof. Martin z zadovoljstvom povedal, da rakete ni zapazil slučajno. «Cakal sem jo že nekaj dni, da se mi bo pojavila na določeni točki neba, samo da v preteklih dneh vidljivost ni bila jasna zaradi tem ke meglene koprene v. višjih zračnih plasteh, kar je onemogočilo da bi lahko s prostim očesom videl raketo. Današnja burja je nebo popolnoma očistila in vidljivost je bila popolna. Raketa »sputnika« pa' me ni prevarila in se je pojavila na področju, kjer sem jo pričakoval«, nam je izjavil prof. Martin.
Načalje nam je dejal, da ni nobenega dvoma, da ne bi bilo to, kar je videl, raketa «sputnika». Obenem pa je poudaril, da bi bilo vsako opazovanje rakete z daljnogledom skoraj nemogoče, ker ga ni mogoče tako hitro premikati in slediti fantastični brzini rakete.
Azijska gripa
Včeraj so zaznamovali novih 930 primerov azijske gripe. Zbolelo je 850 oseb v zasebnih stanovanjih, 71 beguncev, 8 vojakov in 1 oseba v internatih. Zaradi azijske gripe bot o od danes naprej lekarne odprte eno uro dalj kot po navadi, in sicer do 20.30. Število lekarn, ki ostanejo odprte ob nedeljah, pa so že podvojili. Za 'azijsko gripo je zbolel ttidi generalni vladni komisar dr. Pala-mara.
-—(Oh— :
meznem predmetu pa ne sme biti nižja od 21.
Za podrobnosti, naj se interesenti obrnejo na tržaško županstvo, VI oddelek (II. nadstropje, soba 100).
na uradu za delo
Včeraj) je bil na uradu za delo Sestanek, na katerem so razpravljali o sporu, ki je nastal v gradbeni stroki, ker ne marajo tržaški , delodajalci uveljaviti nove vsedržavne pogodbe. Sestanka so še udeležili predstavniki indu-strijcev in sindikalnih organizacij. Razgovori so trajali več ur in so se zavlekli tudi čez poldne, vendar ni prišlo do nobenega rezultata. Ker je pretila nevarnost, da se pogajanja sploh razbijejo, jih je urad za delo odložil na danes.
Predkongresne skupščine CGIL
Danes zo v Dolini predkongresna skupščina občinske Delavske zbornice CGIL. Jutri bo kongresna skupščina krajevne Delavske zbornice CGIL v Križu. Na predkongresni skupščini se bodo sestali ju tri tudi uslužbenci krajevnih ustanov in bolnišnic. i? teh ničnih razlogov pa so odložili predkongresno skupščino pristaniških delavcev, ki bi morala biti jutri, na 3. novem ber.
* * *
O Danes ob 16. uri bo sestanek glavnega odbora sindikata upokojencev. Izvolili bodo izvršilni odbor in razpravlja' li o važnih problemih kategorije.
» * »
O Danes se sestane pokrajinski upravni odbor, ki bo proučil sklep o raztegnitvi popolnega poenotenja plač u-službencev krajevnih ustanov podeželskih občin.
 «»——
Sestanek sveta
Delavske zbornice
V četrtek ob 18.30 se v Ul Zonta 2 sestane glavni svet sindikatov nove Delavske zbornice CGIL.
IllllllllllllllltlllllfllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllIIIIIllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllll
Redna zveza s Korejo
Tržaško županstvo sporoča vsem interesentom, d*a bo 9. novembra letos, ob 12. uri zapadel rok za vložitev prošnje za udeležbo pri študijskih nagradah, ki jih je mestna hranilnica «Cassa di Risparmio« dala na razpolago županstvu za počastitev sponjina ((Gabriela Foschiattija».
Okrepitev prometa z Daljnim vzhodom
Promet tržaškega pristanišča z azijskimi deželami je v prvih 9 mesecih dosegel 250.580 ton
Pomorska družba ((Tržaški Lloyd» bo po vsej verjetnosti dokončno uredila redno pomorsko zvezo med Jadranskim morjem in južnokorej-SKim pristaniščem Fusanom, kamor je pred dnevi odplula ladja «Cellina» na drugo poizkusno vožnjo. Ladja je odplula v Benetke, kjer je dopolnila tovor in od tam proti Rdečemu morju, Indiji, Pakistanu, Singapuru, Indoneziji, ‘Filjpinom. Formozi in Južni Koreji. Jadransko morje je «Cellina» zapustila polno naložena z železnimi izdelki, raznim blagom, rajonom in umetnimi .gnojili. Omembe vredno je dejstvo, da približno tri petine tovora sestoji iz rajona in umetnih gnojil italijanskega izvora, namenjenih za izkrcanje v korej-sk«m-'>pM4ttnišču. .Avstrijci par
tisoč ton papirja, katerega bo-
ški stiki med Trstom in azijskimi državami, ki so onstran prekopa.
Fašisti in monarhisti bodo proslavili Garibaldija
V zvezi z vestjo, da bodo fašisti, monarhisti ,n liberalci skupno proslavili 100-letnico smrti Garibaldija, je tržaška avtonomna federacija KPI poslala tržaški federaciji PSI, UP, PSDl, NSZ, PRI in radikalcem sledeče, pismo: «2elimo vas opozoriti na vest, ki je bila oojavljena v krajevnem tisku, ca bo neki o.v.n.^ujovu, .n,akU,t.,	V Katerem sta zasto-
so vkrcali na to ladjo okoli- t**111 dve monarhistični stran-
ki, MSI in PL1 priredil pro-
Omenjene nagrade predstav-1 letos dosegel 250.580 ton, med-ljajo eno podporo od 50.000 tem ko je v istem razdobju lir in dve podpori po 25.000! lanskega leta dosegel le 225.567
lir vsako, ki bodo razdeljene študentom stanujočim v Trstu in vpisanim na univerzi ali pa na kakem višjem zavodu, ki so izdelali' izpite s povprečno oceno, ki ne in Zveze malih posestnikov sme biti nižja od 24, v posa-
toR Porast prometa na prvi pogled ni tako očiten, vendar moramo upoštevati, da je bil Sueški prekop letos prve tri mesece zaprt in so bili v tem dolgem razdobju praktično prekinjeni vsi gospodar-
•iiiiiiiiiiMiiMiiiimiiiHiiiiiimHiiiiiiHiitiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiimiiiiiliiiliimiimimiiiiniiiiiMHiHiiiiiiiiiiiimititiMiiiiiHiMiiiiimiiHii
Iz sodnih dvoran
do izkrcali v Hong Kongu-, kIuko Garibaldija na kater Manili in Singapuru,
Uspeh te vožnje, kot tudi u-speh podobne poskusne vožnje pred nekaj meseci, bo po vsej verjetnosti privedel do tega, da bo Tržaški Lloyd to novo progo sedaj dokončno uredil, za kar tudi govori dejstvo, da vlada za ta obsežna področja veliko zanimanje tako domačega kot tudi tujega zaledja,
V tej zvezi so tanimivi podatki o prometu tržaškega pristanišča z azijskimi deželami v prvih 9 mesecih letošnjega leta, saj je ta promet
25 mesecev zapora tatovoma zaradi Kraje 3 vreč lešnikov
Pred prizivnim sodiščem popolnoma oproščena furlanska novinarka, ki jo je tožil odgovorni urednik nekega beneškega lista
Številne nezgode vozačev skuterjev
Medtem ko se je 51-letm
Alojz Mikol iz Boljunca st. 105 včeraj zjutraj okoli 6.30 vozil s svojim .skuterjem proti mestnem središču, kamoi je moral na delo. se je zavedel, da mu je padla na tla aktovka. Da bi jo pobral, je nepričakovano zavil, a pri tem ni pomislil, da sta vozila tik za njim z drugim skuterjem 22-letni Aleksander Smotlak in 21-letna Florjana Tul, oba iz Mačk -velj. Nepričakovana Miklov.i sprememba smeri vožnje je Smotlaka presenečila, tako d > ni utegnil niti zavreti, zaradi česar je trčil v Mikolovo vo zilo.
Trenutek zatem so bili vsi trije na tleh, a Mikol je imei več sreče kot Smotlak in Tu-lova. ker se je rešil Drez po škodb. Druga dva pa sta se morala zateci z avtom promcV ne policije v bolninš,co, a tu so ju potolažili, ker jima zdravniki niso ugotovili nobenih hudih poškodb, zaradi katerih bi morala ostati pod nji hovim nadzorstvom. Zato so ju po nuil' m potrebni pomoči
nim zlomom nosnih kosti. ‘ odslovili in ponesrečencema
Agenti finančne straže, ki so bili 23. avgusta letos na rednem obhodu v starem pristanišču, so proti večeru opazili nekega moža, ki je, obrnjen proti morju, mahal z rokami in nekaj nerazumljivega momljal. Agenti so pogledali proti morju in tam o-pazili dve osebi, ki sta nato-varjali v čoln razmeroma težko vrečo. Ker so sumili, da gre za kak poskus tihotapstva, so aretirali moža na pomolu, katerega so identificiral. za 54-letnega GiUseppa La-dinija iz Ul. Gozzi, in kasneje tudi oba čolnarja. Ta dva sta bila 48-letni Franceseo Ve-snaver iz Ul. Biasoieto in 44-letni Mario Bratanich iz Ul. Gozzi.
Med zasliševanjem sta Ve-snaver in Bratanich izjavila, ča sta se peljala s čolnom po morju nedaleč od skladišča št. 13 B, ko sta ju dve ne: znani osebi prosili, da bi jima odpeljala 3 vreče ameriških lešnikov. Seveda se je preiskovalnim organom finančne straže zdelo to opravičevanje za lase privlečeno še posebno, ker so izvedeli, da so iz skladišča št. 13 zmanjkale tri vreče lešnikov, ki so jih pred dnevi izkrcali z jugoslovanske, ga parnika «Mura».
Ugotovili so tudi, da so tatovi uporabili za vcor v skladišče orodje, ki je v dotaciji žerjavov in ker sta bila Ve-snaver in Bratanich vajena pristanišča, kjer sta včasih zaposlena, so ju obtožili, da sta skupno z Ladinijem ur-< .1-la vree. I.adini je obtožno odločno zanikal, sklicujoč se, da je sicer pričel ilegalno v pristanišče, vendar ne z namenom, da kaj ukrade, pač pa, da si odnese 15 zavojev
cigaret, ki jih je dobil oc' nekega mornarja in katere je skril pod kupom rude.
Ob koncu preiskave so morali vsi v zapor, in sicer pod obtožbo tatvine in tihotapstva; dalje, da n.so plačali trošarine in ker so kršili zakon o izvozu.
Ladini je tudi pred sodiščem vztrajal na svojih prvotnih izjavah, a kljub temu je tožilec predlagal tudi zanj 9 let in 1 mesec zapora ter 70.000 lir globe. Seveda bi morala ista kazen veljati tudi Za Vesnaverja in Bralam-eha.
Sodišče pa se ni popolnoma strinjalo s tožilcem ter je La-činija oprostilo prvih treh točk obtožnice zaradi pomanjkanja dokazov, za-lnje točke pa, kar je veljalo tudi za listala dva, ker ni izvršil dejanja. Vesnaverja t.i Bratani-cha je spoznalo za Kriva ter prvega obsodilo na 2 leti in l mesec zapora ter na 34.000 lir globe, drugega pa na enako kazen z dodatkom 15 nadaljnjih dni zaporne kazni.
Preds.; Corsi, tož.: Scarpa, zapisn.:	Rachelli, obramba:
odv. Antonini jn V. Bologna.
* * »
Tržaško prizivno sodišče je sprejelo pritožbo publicistke Marije Del Fabbro .z Vicma, ki je odgovorna urednica časopisa «La patrie dal Friul« ter jo oprostilo, v nasprotju z videmskim sodiščem, s formulo, da njeno dejanje ni kaznivo. Hkrati pa je obsodilo tožitelja na plačilo vseh sodnih stroškov.
Marija Del Fabbro se je
radi prijave odgovornega U-rednika lista «11 Gazzettino« .z Benetk. Med videmskim in beneškim časopisom se je namreč vnela polemika, katero je «La patrie čnl Friul« zaključila s člankom «Se izdaje)). V njem je pisec omenil, da «11 Gazzettino« ni odgovoril na njihove argumente .n da je bil zadnji objavljeni članek 28. januarja 1954. leta žaljiv, zaradi česar ne preostaja drugega, kot da se polemika prekini in da se o njej spregovori pred sodiščem.
To pripombo je odgovorni Urednik beneškega ' dnevnika Attilio Tommasini smatral kot žaljivo, zaradi česar je tožil Marijo Del Fabbro. Novinarka pa je že prec videmsk m sodiščem dosegla delno zadoščenje, ker so jo sodniki o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. Nezadovoljna z razsodbo in prepričana o svoji nedolžnosti je vložila priziv, s katerim je sedaj dosegla, da *o njo popolnoma oprostili, njenega nasprotnika in tožitelja pa moralno obsodili.
Prečs.: Miele, tož.: Castella-no, zapisn.: Parigi, obramba: odv. Venuti (Videm).
«»
Tatovi skrbe za zimo
Zima se približuje m niadno vreme je prisililo ljudi, da so začeli kupovati premog za kurjavo. Je pa neki možakar, ki je za sedaj še neznan, ki premoga ni kupil temveč ga je ukradel iz kleti Antonija Mor. settija iz Ul. Muzio 3. Okra-denec sam ne ve, kdaj mu jo zmanjkalo 50 kg kuriva in ke. ni imel dragega zadoščenja, se je obrnil ar poliriiskih orgn
morala zagovarjati pred ob- nov s prošnjo, du uvedejo pre-tožbo obrekovanja in to za-Jiskavo.
bo govoril odv. Cesare Pagni-ni. Menimo, da predstavlja ta proslava žalitev duha dejanj in imena Garibaldija. Lato bi bilo umestno, da bi stranke, kr se sklicujejo na antifašizem in ki vidijo v preporodu in v Garibaldiju izraz tistega . duha, ki je poživljal odporniško gibanje, protestirale proti tej proslavi.
Zato se obračamo na vas in vam predlagamo skupno protestno akcijo. V primeru, da ne bi bilo mogoče skupno nastopiti, naj . bi protestirala vsaka stranka, posebej«.
«»
PSDl obsoja fašistično proslavo Garibaldija
Predstavnik socialdemokratske stranke je izrazil svoje začudenje nad pobudo fašistov in monarhistov za komemoracijo Garibakija. Kakšna bo počastitev spomina tega borca za svobodo, kaže že dejstvo, da bo imel komemora-tivni govor Cesare Pagnini, bivši kolaboracionistični podesta v Trstu, ki je zagovarjal rasistično in hitlerjevsko politiko. Predstavnik PSD! je čejal, da gre za žalitev Gar,-baldijevega spomina in tradicij preporoda. Predstavnik socialdemokratov je odločno poudaril, da upa, da se vsaj oblasti, ki predstavljajo v Trstu demokratično in republikansko državo, ne bodo udeležile te izzivalne manifestacije.
58. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta
Županstvo sporoča, da bo 2 .novembra ob II. uri v sobi 2dž občinske palače 58. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta iz leta 1899 po amortizacijskem načrtu. Izžrebane obveznice bodo izplačali 15 dni kasneje pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11, in sicer po 60 li' za 100 nominalnih kron za ne-konvertirane obveznice ter e la pari za konvertirane.
— k e
Nezgodi na delu
S prognozo okrevanja v 9 ali 12 dneh so morali včeraj malo pred 13 uro sprejeti na I. kirurškem oddelku 58-let-nega Luigija Predonzanija iz Kraške ulice na Opčinah, ki je imel rani na čelu in zatil-niku.
Predonzani, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom, je iz*avil, da je urejeval sode na palubi parnika «Otranto», ki je bil včeraj zasidran v starem delu pristanišča, ko je padel z višine dveh metrov na trda* ladijska tla.
Okoli 15. ure pa so z enako prognozo sprejeli v bolnišnico, in sicer na dermatološkem odelku, 45 let starega livarja Julija Aleša z Lonjerske ceste, ki je imel precej hude opekline na obrazu.
Ales se je ponesrečil med del' m v očetovi livarni ker mu je brizgnila v ojiraz vroča železna raztopina.
SNG
v TRSTU
DANES 26. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdeiska c. 7
PREMIERA
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
Prvič v slovenščini Komedija v treh dejanjih Rezija in prevod:
N. GABRIJELCICEVA Scena: JOŽE CESAR
Osebe:	Marilde, 38 let,
advokat - Štefka Drolče-va; Kiri, 16 let, njen sin, študent - Silvij Kobal; Marc.o, 45 let. inženir -Jožko Lukeš; Grazia, la let, njegova hči, študentka - Nedeljka Kacinovo, kot gost; Predsednik sodišča za mladoletne, 50 let - Justo Košuta; Giu-lietta, 25 let, hišna - Bogdana Bratuževa.
PONOVITEV
Jutri, 27. t. m. ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
Za mladino neprimerno!
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi!
Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice «Zn.
Prodaja vstopnic v Trt. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V torek. 29. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju NIKOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
Hroncich por. Radelllch, 60-letnl Franceseo Lionetti, 44-letna Antonia Gabriel por. Caronello, 67-letni Natale Stefani, 76-letni Co-stante Degrassi, 87-1 etna Vittoria Lusin vd. Patini 86-1 etna Maria Brunniach vd. Codeglia, •67-1 etnl Massimiliano Schelle, 30-letni Alberto Cremon, 78-letna Antonia Schiavcn vd, Turri, 47-letna Antonia Bellian por. Baldassi, 61-letni Marcello Schorn, 83-letna Egidia Pechar por. Samuel, 79-letna Angelica Bonvbig por. Zucn.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davanzo, Ul. Bernini 4; GluStl, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil* lo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan* Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl. ul* Dante 7.
RADIO
SNG drevi
Druge premiere letošnje sezone SNG se bodo še prav posebno veselili vsi pristaši «lažjega» repertoarja. Ko se je vodstvo SNG odločilo za Manzarijevo komedijo «Naši ljubi otroci», ni na izbiro vplival le izvrsten uspeh pred leti uprizorjene farse «Mrtvi ne plačujejo davkov» istega avtorja. Nicola Manzari je v igrivost in smeh odel večno živ problem odnosov med starši in doraščajočimi otroki. Problem, ki ga je naše občinstvo vselej sprejelo z zanimanjem, naj je bilo to ob ((Mladosti pred sodiščem» ali drami uNu nočnih poteh«. Drevi se bomo med smehom in začudenjem oddahnili, saj mladi rod le ni takšen, kakor ga slikajo nekateri črnogledi, čeprav ni vse tako, kot bi morda želeli...
OI. EPA LlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Gledališka blagajna spreje ma do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore, ki ostanejo na razpolago dodelili novim prosilcem.
TEATRO NIJOVO
V ponedeljek 28. t. m. ob 21. uri bo otvoritvena predstava gledališke sezone stalne gledališke dramske skupine z igro «Načvojvoda«, (tragedija v Mayerlingu) G. A. Borgeseja. Režija Franco En-riquez. Pročaja in naročanje vstopnic pri gledališki blagajni tel. 24-183 in pri Centralni blagajni v Galeriji Protti.
■JIUIINKA IMCONV
NVKTAJ
Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri.
Prosvetno društvo nlvan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim jioukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek ob 17. uri v Ul, Montecchi 6-111 desno.
( IZLETI J
Izlet v Kiselce. SPDT priredi v nedeljo 27. t. m. izlet v Riselce. Kdor hoče videti naš Kras v zadnji jesenski barvni lepoti, naj pride. Odhod z glavne avtobusne postaje ob 830 uri do Proseka. Zbiranje četrt ure prej.
I HA/. N A OlšVKMII.A j
Filatelistični klub «L. Košir«,
Jutri, 27. t. m. cd 10. do 12. ure običajni sestanek v Ul. Roma št. 15-11,
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE
Dne, 25. oktobra t. 1. se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 14 oseb, porok oa Je bilo 5.
POROČILI SO SE:	delavec
G i ust o Valenta in gospodinja Ste-fania Saule, kmet Aitllio Zuzic In gospodinja Maria Giusti, kmet Milan Staraj In gospodinja Antonija Siaraj, kovač Mile Kačič in gospodinja Anamarija Sterpin, inštalater Rudolf Ribarič in gospodinja Marija Gramc.
UMRLI SO:	59-letna Anna
Obvestilo županstva
Županstvo sporoča, dg bo kakor prejšnja leta tudi letos izdajalo dovoljenja za prodajo božičnih dvevesc na javnih prostorih, in sicer osebam, k: imajo dovoljenje za nestalno prodajanje cvetlic; osebam, Ki imajo dovoljenje za prodajanje sadja ali lubenic ter osebam, ki imajo obrlnice za stalno prodajo cvetlic v cvetličarnah in ki nameravajo prodajati drevesca nad rugem pro štoru. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra.
SOBOTA, 26. oktobra 1957 rHSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 17.00 Življenja in usode: «Pedro A-ramburu«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.5» Domači odmevi; 13.30 Priljublj*; ne melodije; 14.00 Dueti in tboti iz znanih oper; 14.45 Armando Sciascia s svojim ri.tmo-sirofoničr nim orkestrom; 15.00 Glasba Fritza Kreislerja v izvedbi orkestra Kostelanetza; 15.25 PeaJ’ in plesi raznih narodov; 15-52 Čajkovski: Slovanska koračni**«
16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: (2.) ((Organizacija medicine dela v Italiji*!
16.15 Ritmične popevke; 16.35 Kavarniški koncert; igra orkester Pacchiori; 17.00 Bruna Vodopivec:	»Ribičev sin in lepotica*) igrajo člani Radijskega odra;
18.00 Mozart: Divertimento št. J v D-duru: 18.30 Melodije ir operet; 19.00 Orkester Zacharias, Santos in Dumont; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra g!a»; ba; 20.00 Spo-rt; 20.30 Trideset minut priljubljene in zabavne glasbe; 21.00 Teden v Italiji; 21.1» Lahka glasba; 21.30 Schumann: Koncert v a-molu za klavir In orkester op. 54; 22.02 Orkester Franck Chacksfield; 22.25 Večerne melodije: 22.55 Chopinove mazurke in valčki.
i H S T 1.
11.30 Komorna glasba; 12.1» Klasiki lahke glasbe; 17.45 Orkester Johnny Dcnglas; 18.15 L. Trabucco:	«Kraljica Viktorija*' igra v 3 dej.; 21.00 Revija; 21.45 Samy Fayad: »Mirov-ni sodnik*, slušna igra.
K O P E n
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7,15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro ju-ro: 7.45 Jutranji ledar; 13.40 Kmetijska univerza: »O rezultatih nagradnega tekmovanja na Koprskem; 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam; 14-30 Kulturna oduaja:	«Na podeželskih odrskih deskah«; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 «Doli v kraju sama zase«... i,n druge narodne pesmi, 15.40-17.00 Spc-red iz Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17;25 Glasbeni variete: 18.10 Igra violinist Ruggero R-icci; 18.30 Jugoslovanski solisti; 19.00 Priljubljene melodije; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.'
NI.O VEM J A
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.65 Lepe melodije — znani napev'. 3.35 Po domače... (igra pihalna godba JLA); 9.30 Obisk pri Pujskih in madžarskih zabavnih ansamblih; 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.15 Domače napeve igrajo mariborski ansambli,
12.00 Opoldanski operni koncert, 12.30 Doc. ing. France Adamič-Zastiranje v sadovnjakih; 12.40 Har.a in klavir v ritmu; 13-*» Melodije a la carte; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; l®-00 Glasbene uganke; 17.30 Ivo ‘i-jardovič:	Odlomki iz o-perete «Mala Florami«; 18.00 Sibirski diamanti; 18.15 Poljske in romunske naredne pesmi; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer;
21.00 Pojo in igrajo slovenski zabavni ansambli in solisti.
'El.E VIZI J A
17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Antonio Fogazza-ro: »Mali antični svet«; 22.00 Va-rietč.
KINO
Excels!or. 16.00: »Razbeljen svinec«, Burt Lancaster, lonU Cu-rtis, Susan Harrison.
Fenice. 16.00; «Zelezni razred*. Film o mladini brez skrbi.
Nazionale. 16.00: »žig sovraštva*, Joseph Cotten in Viveca Lind-fors.
Fliodi ammatico. 16.00: #Zena I* ranchera«, A. Eckberg, S. Hay-den.
Grattacielo. 16.00: «Velika ljubezen Elizabete Barett«, J. Jones, I. Gielgud, technicolor.
Supercineraa. 16.00; »Povratek
Joe Dakota«, J. Mahoney, tecn-nicolor.
Arcobaleno. 15.30: «Tisti, ki mora umreti«. Zadnje delo velikega režiserja Julesa Dassina. Jean
Servais.
Astra lto lan. 16.00: »Bul.ll e pope«, M. Brando, F. Sinatra, technicolor.
Capltoi. 15.30: »Otok v soncu*. Cinemascope, technicolor. (*■ Mason, J. Fontaine, J. Dan-drldge, H. Belafonte.
Cris-aRo. 16.00; »Kaplar Sam*-Zelo komičen film. Dean Martin in Jerry Levvis.
Alabarda. 15.30: »Samotni orel*, James Sievvart.
Aldebaran 18.00: «Borbena himna«, R. Hudson.
Ariston. 16.00: »Prepovedani planet«, W. Pidgeon, Anne Francis.
Armonla. 15.00: «Lk>vci na morske p,e«, Victor Mature.
Aurora. 16.30:	»Susanna tuft*
panna«, Marisa Allasio.
Garibaldi. 16.00: »Dva Iz Texssa»> VViUiam Holden, Glen-n Ford.
Ideale. 16.00: »Avanture misterj* Coryja», Tony Curtis, Ka-thrm Grant.
Impero. 16.30. »Susanna tutta panna«.
Italia. 16.00: «Okno nasproti«, B’ Bardot.
Moderno. 16.00: »Trapez«, G. Lbl-lobrig-ida, B. Lancaster, T'
Curtis.
San Marco. 16.00: «Prež!veli». d* nemascope. J. Ferrer, T. HO-ward.
Savona. 16,00: «OčetJe in sinovi*, A. Lualdi, V. De Sica.
Vlale. 16.00: ((Resnična zgodba 0 Jessu banditu«, R. Wagner, J' Hunter.
Vid. Veneto, 15 15:	»Čarovnik
dežja«, B. Lancaster, K. Hepburn,
Belvedere. 16.00:	«Babllonskl
sužnji«, L. Christian.
Marconi. 16.00; «Beg na soncu*, J, Marais, Delia Scala.
Masslmo. 16.00: «Najlep.ša pesem*, Jula D| Palma, Carlo d’Angel°,
Novo cine. 16.00; »Mister X m*z v senci«, E. VVilllams.
Odeon. 16,00: «iva-n, sin beleg* vraga«, N. Gray.
Radio. 16 00: »Sami v neskončnosti«, VVilliam llolden, V. Leith.
Secolo Sv. Ivan. 16.00: »Kongres se zabava«, J Mat z.
skedenj. 18.00: «Madame Butter-f!y». Barvni film.
PRIMORSKI DNEVNIK
26. oktobra 1957
AKTUALNE AMERIŠKE TEME
BLAGOSTANJE MOŽNO TUDI BREZ INFLACIJE?
Današnja ameriška proizvodna je dosegla najvišjo raven v svoji zgodovini. Njena bruto proizvodnja je že prekoračila 435 milijard dolarjev. Notranje tržišče je zelo živahno. Prodaja avtomobilov v septembru je za 18 odstotkov večja od prodaje v istem mesecu lani. Brezposelnost, tudi poleg zelo velikega priliva nove delovne sile, kakor tudi avtomatizacije, je padla oa do sedaj nainižie število. Povsod še opaža takšna aktivnost in v takem obsegu, kakršna se je sicer vedno označevala za veliko blagostanje.
Toda po drugi plati se pojavljajo tudi elementi, ki povzročajo veliko vznemirjenje. Borzni tečaji že nad poldrugo leto stalno padajo, cene pa naraščajo. Samo v teh poslednjih 12 mesecih so se povišale ta 3.6 odstotka, to pa pomeni — kakor je dejal predsednik Zveznega rezervnega fonda, Martin, da so Američani izgubili v zadnjen. letu 10 milijard dolarjev samo z:.radi zmanjšanja kupne moči svojega denarja. Tudi drugi statistični in računski proračuni dokazujejo, da padec tečaja vrednostnih papirjev na borzah zmanjšuje vsak teden vrednost aktive ameriškega Gospodarstva za nekaj milijard dolarjev. V ostalem pa j* 7.nano, da tržna vrednost kapitalov pada, če raste o-brestna mora. In vprav to je, kar se sedaj dogaja v ameriškem gospodarstvu.
Toda ni teoretična plat ti *ta, ki zanima in zaskrhlja Američane. Njim je vseeno, kako bodo imenovali in ozr.a-sedanji gospodarski pol.i->»i; zanje je važno, kako bo »vrtanji in bodoči razvoj v Praksi vplival na njihovo delo. zlasti pa na njihove dohodke Ali morejo oni računati še nadalje s sedanjim obsegom zaposlenosti in dohodkov? In če bodo ohranili lin morda celo tudi povečali) 'veje sedan’e dohodke — al. bo njihov denar imel v bodoči isto kupno moč kot jn »-•na danes?
To vprašanje ni samo prale-t'čen, življenjski problem i* Povprečnega človeka niti n* znada v področja dela in z* bimania	ekonomistov, ki
»Premi ja jo in proučujejo eo-*Podarska gibanja. To vpraša oje ima neposreden in konkreten pomen za vse one, y katerih pristojnost spada po ztavljanje	osnovnih smerni.?
Gospodarske politike in nhho-Vo uresničevani. To pa z drugimi besedami pomeni; ah »tora gospodarska politika še nadalje dopuščati, da se go-»nodarstvo	razvija ekspanziv-
nf>? Ali je tre’->a gospodarski razmah podpreti ali zavreti? V večji ali manjši meri’
Kakor vedno v podobnih o-koliiščinah, imata svoje pri »taše obe nr*protni možnosti, tej plati se zatrjuje, da
""tiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Tovarištvo DC
Zunanji	minister Pella je
»porazumno z Zolijem in Fan-fanijem ponud’1 predsedniku ,ens>*a Merzagori predsedniško mesto CECA. Potem, ko je Bene Mayer podal ostavko na mesto, je bila pariška vla-pripravljena zamenjati to funkcijo z mestom šefa Evra-toma, ki naj bi ga zasedel k rancoz Louis Armand. Očit n° je, da se Pella, Zoli in Fanfani skušajo na ta način 'znebiti Merzagore, da bi tako dosegli predčasno razpustitev
senata.
ameriško gospodarstvo ni le v stanju, da se še nadalje razvija ekspanzivno v dosedanjem tempu, ampak da je to celo tudi potrebno, ne glede na morebitne neugodne posledice, k čemur spadajo tudi cene in vrednost denarja; drugi pa zatrjujejo, da je skrajni čas, da se sprejmejo energični ukrepi in da se sedanja politika gospodarskega razmaha zamenja z izrazito deflacionističnimi ukrepi, ker je to edina pot .n način. se sedaj, a zlasti za daljšo dobo, ohrani stabilnost ameriškega gospodarstva in da sedanji uspehi postanejo temelj za bodoči razmah.
Takšne splošne postavke > majo vedno videz strokovnih pa tudi teoretičnih kategor.j, Zaradi tega se o tem vprašanju diskutira v Ameriki boi) s praktičnega stališča. Išče se namreč način, kako naj bi posegli v gospodarstvo. Tu pa se stališča razstajajo. Delodajalci pravijo, da je sedaj vse dobro, le da j* denar drag, to je, da plačajo previsoke obresti na svoja obratna sredstva. Denarja je malo in težko je priti do njega. A kdor ga ima, ta more dobro zaslužiti. Proizvajalce ne zaskrbijo skok cen; zanje je važno da imajo trg, ki bo tak ii pokupil njihovo proizvodnjo in ki jo, ne le more, ampak jo ie tudi pripravljen plačati po tekoči, pa tudi po nekoliko višji ceni. Toda po drugi plati oni menijo, da ni dobro, da sc višajo plače, ker je v tem nevarnost za povečanje proizvodnih stroškov. To pomeni zanje, individualno da morejo naleteti na trgu na konkurenco. v celoti pa, da to zmanjšuje njihove profite.
Povsem nasprotno stališče imajo oni, ki delajo; in teh j«, največ. Le-ti zatrjujejo, da skok cen ograža njihove real-ne dohodke. Mnenja so sicer, d-t je dobro, da v gospodarstvu vlada blagostanje in polni zaposlenost; toda v tem ne vidijo niti najmanjšega razloga za to. da bi morali prav oni nositi glavno breme. Zato zahtevajo, da ostanejo mdzde najmanj v stalnem razmerju s cenami, hkrati pa zahtevajo, da se mezde povišajo, ker smatrajo, da mora del profita pripast* njim.
Obe ti dve nasprotujoči si stališči bi mogli povzročiti to, kar bi bilo danes najnevarnejše, namreč spiralo cen i" mezd, kar bi moralo nujno privesti do inflacije. To pa n» bi koristilo nobenemu. Zato je razumljivo, da bo država sku šala ohraniti ravnotežje med raznimi pritiski in da se ne bc 7. lahkim srcem odločila za spremembo sedanjih odnosov. Problem tiči le v tem, rt* sedanji odnosi niso neki statistični element, ampak 1* moment v dinamičnem gibanju. To gibanje pa je že postalo nevarno.
Zdi se, da uradni teoretik' v upravi menijo, da je nujno potrebno krepko zavreti sedanja gospodarska gibanja. V ta namen naj bi se zatekli k monetarnim ukrepom, to je k omejitvi kredita. A za dosego tega *mamq klasičen način v vplivanju na obrestno mero. Nesreča je le v tem, da j* obrestna mera že sedaj razmeroma visoka, zlasti pa, da je gospodarstvo v stanju pla čati jo, kakršna je danes in celo višjo. To pa bi vplivalo na ustvarjanje novih kapitn-lov v notranjosti in celo na priliv iz tujine. Smatrajo pa, da bi bilo treba zmanjšati
domačo monetarno maso in usmeriti Kapital v tujino. Zaradi tega se bodo v Ameriki z tekli v večji meri k omejevanju kredita. Ker visoki profiti omogočajo plačevanje visokih obresti, je verjetno, d z bodo skušali s fiskalnimi ukrepi zajeti del profitov. Nedavno so objavili, da v prihodnjem letu ne bodo mogli zmanjšati davkov; toda v A-meriki to vsi tolmačijo tako, dr hodo davke dejansko po večali.
Vse, kar se odvija v ameriškem gospodarstvu, je velikega pomena tudi za vse svetovno gospodarstvo. Dovoli )» le, če upoštevamo one možno sti, ki jih napovedujejo na področju gibanja kapitalov Od tega, ali bodo ZDA v na slednjem razdobju izvozi.** več ali manj kaphalov, al. bodo ZDa imele večji ali manjši uvoz — same od teg* bo odvisno vprašanje, kako »e bodo postavljali tekoči gospodarski problemi v vsem ostalem svetu, zlasti pa v Zapad-ni Evropi.
NOCOJ DRUGA PREMIERA SNG
«NASI LJUBI OTROCI
»
Spet smo pred premiero. Slovensko narodno gledališče nam bo nocoj prikažeta komedijo «Naši ljubi otrocir. Po samem naslonu dela vetrno, da gre za gledališko de■ lo, kjer imajo nekaj besede otroci. Toda komedija »Naši ljubi otroci« ni nikaka mladinska igra, kaj še, delo, ki sicer govori o petnajst, šestnajstletni mladini, o njenih nazorih in stremljenjih, o njenem gledanju na livlje-nje in podobno, toda še vei komedija pove njihovim staršem, to je tistim, ki so bili prav taki »otroci« pred tridesetimi ali štiridesetimi leti in so svoja — tedanja — pojmovanja o otrocih prinesli s sabo neokrnjena — taka pač, kakršna so bila v veljavi tedaj. In zato ne morejo razumeli sedanje mladine, niti svojih otrok, kajti »naši ljubi otroci» se razra tiajo in se razvijajo v atom. ski dobi, v dobi umetnega satelita, v dobi pač, ki je zelo različna od tiste, v kate-r- so se »razpotegnili« oni. Jn ker so oni zrasli tedaj, ko je otroka »prinesla štorklja», »n so to miselnost ohranili do danes, ne morejo razume-
ti, da so za »svoje ljube otro-krt nekoliko zastareli. Da, m p tej svoji »zastarelostit pogosto napačno sodijo o »spojih ljubih otrocih«, ki vedo re-č kof so v njihovih letih vedel; oni in je zato za njih sodobna mladina pokvarjena«.
Nikakor pa. si ne smemo misliti, da je komedija »Nuši ljubi otrocit kako globoko psihološko rCzmotrivanje. Ne, avtor Nicola Manzari, ki je eden najbolj zna.lih sodobnih italijanskih komediografov, nima namena razglabljati o preveč učenih pedagoških vprašanjih, pač pa bi hotel v hudomušni obliki povedati staršem, da se. sedanja mladina razvija v drugačnih razmerah in da bi bilo dobro, če bi se pri prisoji početja «svojih ljubih otrok« tega zavedal.. Hkrati pa avtor ne ostane dolžan niti slednjim, torej »našim ljubim otrokomt, ki bi rodi kar čez noč postali todrasli», ki pa so dejansko še vedno otroci in po starem pravilu «vsakomur svoje« daje svoj sicer prikriti pouk tako prvim kot drugim. To pa na prijeten, lahkoten način, pat
mmm
v oblikj komedije. Sicer pa nasvidenje nocoj!...
Kot gost bo ji a nocojšnji premieri Manzarijeve komedije «Naši ljubi otroci» nastopila v vlogi Grazie Nedeljka Kacinova, naša primorska rojakinja, ki se je uveljavila na drugih odrih kot Porzia v Shakespearovem uBeneškem trgovcu», kot Doris v Huxleyevi drami «Giocondin smehljaj» in v raznih drugih zahtevnih vlogah.
DA N E BOMO DELALI NAPAK
Kdaj bomo začeli z obrezovanjem trt
Dolgoletna praksa je pokazala, da je najboljše obrezovanje tisto, ki ga opravimo v decembru in januarju
Trgatev je že za nami, mlada vino pa v kleti nadaljuje s svojim tihim kipenjem in od dneva do dneva postaja boliš* okusnejše in bolj čisto. Medtem pa doma in na polju čakajo kmeta še mnoga druga dela, med katerimi tudi obrezovanje trt. Zato smatramo za umestno spregovoriti nekaj več tudi o tem m sicer o času obrezovanja, ter p tem, kako obrezovanje vpliva na razvoj trte in na prihodnjo ali celo prihodnje letine. Reči moramo, da naši kmetje v splošnem še kar dobro negujejo svoje vinograde, vendar se jim tu in tam pripeti, da napravijo napako, ki izhaja iz nezadostnega ali nepopolnega poznavanja življenjskih zahtev trte, to se
 ........................  i...umi...........  n.....iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii*iini*imniiiiiiiiiimi*mnii*MimmiimmiiimiimHii»uunuiniim.................................................i......
r
'N
SLOVITI ŽIVALSKI VRT V SCHOENBRUNNU
Šimpanz	dob
čašo čaja s
Schoenbrunnski živalski vrt ima najmodernejše skladišče hrane - Par divjih konj stane okrog 10 milijonov lir, medtem ko moreš dobiti kralja živali za komaj 140.000 lir
Zoološke vrtovi so svet zase. Uprave teh vrtov mora-
jo reševati vrsto problemov, ki so zlasti povezani z
P'rk IV# . - "
    •*
V ZDA na vso moc hite, da bi dohiteli Ruse. Prot. Ernst Krause je izdelal rake*o «Far Sideu, ki »o jo obesili na velikanski balon in iz višine 30 tisoč metrov pognali v jonosfe-ro. Stirifazna raketa se je nato povzpela 6400 km visoko
luni
'IIIIMiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiliiMlinillllllllllllllllillllllllllimillllllllllllllllMIIIIIIIIIIlIliiliillilllllllMIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllMIMIIIIIIflllllllllllllllllllllllHlIllliliiiliiniilillillillllllll
Gi!®S®g®E®5SE
FOTOGRAFSKI KOTIČEK H®®®®®®®®®®
i Kako bomo negativ, material j
ojačili in kako ošibili i
1®®®®®!®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®»!!*!®®®®®®®®®®®®®®:®®®®®:*.'-.
Ko smo govorili o osvetlit-Vl in razvijanju negativnega m»teriala, smo posebno pou-^arJali, da pridemo do naj-°'jših uspehov s pravilno o-sv*tlitvijo in s pravilnim laz-''ijanjem. Večkrat pa se ne * začetniku ampak *udi iz-'ježbanemu fotoamaterju spo-disne, ko gre v naglici s svo-hhi aparatom s sonca v »en-Co in pozabi zapreti zaklonko Pa podaljšati čas osvetlij-Ve. V takem primeru bo ne gativ premalo osvetljen in ■' ostal v sencah brez vsake 'isbe, tudi če ga močimo v razvijalcu ure in ure. Ojačeni* takega negativa nam bo *,1n)o povečalo kontrast med "*čjo in senco, slednja pa bo ostala brez vsake risbe. Oja-eni* takega negativa nam PUnese vec škode kot dobička.
Bač pa se bomo poslužili o-lačevalca v tistih primeiih,
ko
kateri
razv
*r* za pravilno svetlitev,
Pa je sledilo prekratko *v'j*nje. To se nam prav "to Pripeti v zimskem času,
ako razvijamo negativ v premrzlem razvijalcu in nismo poskrbeli, da bi ga segreli na 18 do 20 stopinj^ V takem primeru nam bo izborno služil ojačevalec, ki nam bo pripomogel, da bo naš negativ v vsakem pogledu popoln.
Za sestavo ojačevalca pride v poštev več kemikalij, a fo tpamater, ki dela z aparatom manjšega formata in se poslu-žuje filma z drobnim zrnom mora rabiti za ojnčenje tak ojačevalec, ki ne škodi drobnemu zrnu.
Posebno priporočljiv in v vsakem pogledu zanesljiv je ojačevalec sestavljen lz enakih delov 2-odst. modre galice in 2-odst. bromida. Posebno važno je, in fotoamater naj lega nikdar ne pozabi, da mora biti negativ po fiksiranju dobro spran. V omenjeni mešanici držimo negativ toliko časa, da popolnoma zbledi na obeh straneh. V prozornosti gledan nam tak negativ kaže.
moramo negativ dobro sprati in ga nato položiti v navaden razvijalec, v katerem bo počrnel. Zadnje delo opravimo pri veliki svetlobi. Razvijanje naj se nadaljuje .še nekaj minut, nakar negativ dobro speremo v večkrat menjani vodi.
Za lahko ojačenje filma z drobnim zrnom pride v poštev tudi ojačevalec iz bikro-mata in solne kisline. V enem litru vode raztopimo 20 gramov bikromata (Kaliumbi-ehromat) in 10 Rub. cm šene kisline V tej raztopini o-stane negativ do popolne o hleditve. Pranje v čisti vod. traja toliko časa, da rumena bnrva popolnoma izgine, nakar pride negativ v navaden razvijalec, kjer ostane toliko časa, da popolnoma počrni Kakor v prvem primeru, tako mora tudi v tem primeru slediti obleditvi razvija-n le pri močni luči, najbolje pri dnevni svetlobi. S tem o-
knk.šen bo po ojačenju. Ko . jacevalcem pridemo do lahke-smo dosegli popolno obleditev, | ga ojačenja, katerega pa lah-
ko ponavljamo, dokler dose žemo zaželeno stopnjo.
Negativi, ki so bili preveč osvetljeni ali predolgo razvijam, so potrebni ošibitve, za kar ni potrebno po fiksiranju nikako pranje. Za ošibitev nam 'služi 10-odst. raztopina fiksirne soli, kateri dodamo tik pred uporabo eno tretjino 10-odst, raztopine železnega ciankalija (Ferrizyancalium) V tej kopeli začne negativ v kratkem času bledeti in ko doseže zaželeno stopnjo oši bitve, ki smo jo dognali s stalnim opazovanjem v prozornosti, ustavimo nadaljnjo šibitev z vodo, ki jo moramo v začetku hitro izmenjavati, Laže si pomagamo, če imamo pri roki tekočo vodo.
Drobno zrno negatlvncgn materiala, ki je v strahu pred nekaterimi ojačevalci, se ne boji ošibitve z navedenim sredstvom, ki mu pravimo tudi Farmerjev ošibitelj, ker n-stane drobno zrno nedotaknjeno.
Toliko ojačenje kolikor oži bitev sta pripomočka, ki ital služita fotoamaterju le v skrajni potrebi in če ne predstavlja ošibitev negativa večje nevarnosti, se s tako lastnostjo ojačenje ne more ponašati. Nikdar ne bomo dovolj poudarili, da bo dosegel fotoamater v vsakem pogledu deber negativ le s pravilno osvetlitvijo in s pravilnim razvijanjem, To pa ni tako težko, če bo fotoamater pri snemanju dovolj pozoren
K. 1*.
zdravjem in prehrano njihovih prebivalcev. Oglejmo si nekaj podatkov slovitega zoološkega vrta v Schoen-bn.nnu v Avstriji. .
Nedavno se je neki opici v tem vrtu rodil mladič, ki je dal živinozdravnikom mnogo skrbi. Mladiča so morali ločiti od matere, ki je na porodu dobila virusno infekcijo. Najti za mladiča ustrezno topioto ni bilo težko, a mnogo skrbi so imeli z ustrezno hrano. Obrnili so . se na neko mlekarno na Dunaju, ki jim je vsak dan dostavila določeno število steklenic materinega mleka, ki pa ga je mladič nerad pil, ker je čutil, da ni »pravo«.
Ta mladič pa ni edini prebivalec tega ogromnega živalskega vrta. ki zahteva posebno nego. Mnogi od 1859 stanovalcev zahtevajo prav tako posebno pozornost in so zelo občutljivi za vsakršno spremembo. Naj navedemo enega od receptov številnih specialitet Schoen-brunnskega živalskega vrta. Vzame se posušeno meso komaj en dan starih muh. temu se doda kavna žlička pomarančnega soka, nekaj medu, določena količina sira, mletega maka. ribanega korenja in — menu je pripravljen.
Hrano odvažajo t posebnimi vozički v razne oddzlke, kjer živalim servirajo v določenem času. Na vozičkih vidimo najrazličnejše stvari; velike količine mesa, rib, ovsa, detelje, zaboje « P»’ marančami, limonami, bana nami, indijskim čajem, in ni redak primer, da iz nekega caboja gleda vrat steklenice konjaka. Konjak je rezerviran za opice. Mister šimpanz zna ceniti čaj * konjakom, ki mu ga servirajo po jedi.
Kuhinja živalskega vrta i-ma električne in plinske štedilnike, ogromne oddelke s hladilniki, ki gredo od poda do stropa. V nekaterih sobah imajo lepo sortiiane in zložene vrste jabolk. Letna potrošnja jabolk znaša okrog
10.000 kg. -Se nekaj številk: živalski vrt v Schoenbrun-nu porabi letno 300.000 kg sena in druge krme, 20.000 kg koruze, 70.000 kg ovsa,
40.000 kg detelie, 3000 kg pšenice, prav toliko soje,
20.000 kg pese, 20.000 kg krompirja. Vse to je potrebno samo za fazane, noje, žirafe, zrivs 11 d. ?.u zveri mora vrt kupiti letno 36.000 kg semena, za ribojedce pa 22 tisoč kg rib. Poleg tega so potrebne še velike količine fig jajc, zelene solate, mle-Ija.’ medu, sladkorja in drugega.
Toda razni stanovalci iz toplejših k' ajev zahtevajo u-strezno temperaturo. Za o-grevanje njihovih prostorov porabijo letno en milijon kg premoga in 80.000 kg koksa. Samo za ogrevanje porabijo pretežni del dohodkov, ki jih ima vrt od prodaje vstopnic.. Lansko leto so od obiskovalcev dobili okrog 3 milijone šilingov. Število obiskovalcev se veča, hkrati pa se veča tudi število živali. Trenutno razpolaga ta žival-s*i vrt z nad 270 sesalci, 757 pticami, 403 ritaami, kakor tudi t 378 živalmi nižjih vrst«
Zanimivo je omeniti, da je lev — kralj živali — relativno poceni: mladega leva morete dobiti za komaj o-krog 140.000 lir na mednarodnem živalskem trgu. Toda za tigra je treba plačati od 800.000 do 1,115.000 lir. Povodni konj in nosorog st.v ncta 2.300.000 lir, medtem ko par divjih konj stane skoro 10 milijonov lir. Cena kraljevskega orla se giblje o-krog 45.000 lir, medtem ko je treba za skobca dati o-krog 140.000 lir, torej prav tol.ko kot za kralja živali.
Uprava vrta skrbi za svoje stanovalce tudi tako, da je odprla posebne prodajalne, kjer morejo obiskovalci kupiti ustrezno hrano za posamezne vrste živali. Kljub temu pa so živali pogosto žrtev darežljivih obiskovalcev. Zaradi tega imajo živi-nozdravniki mnogo dela. Leve in slone je razmeroma lahko zdraviti, najbolj komplicirani, hkrati pa 'najbolj hva’ežni pacienti so plazilci.
Pomanjkanje apetita pri kačah ni moč smatrati za simptom bolezni, ker so le-te v stanju postiti se tudi po leto dni. Ker se njihov videz ne spremeni do smrti, je zaman vsaka zdravniška u-metnost.
Pred. letom so izvršili v levji kletki zelo razburljivo operacijo. 13-letni kralj puščave je resno zbolel zaradi izrastka, ki ga je bilo treba operirati. Njegovo kletko so spremenili v operacijsko sobo. Brž ko je mirkoza začelar dejstvovati, so zdravniki in njegovi asistenti začeli s' težke operacijo, ki se je uspešno zaključila z odstranitvijo tumorja. Operacija je trajala r.ad 90 minut, Ker teh velikih divjih mačk ni moč poviti z zavojem, ker bi ga raztrgale, sc rano tega leva zašili in premazali z zaščitno mastjo. Vendar pa je bil ves trud zdravnika zaman, ker je bil rak tudi topot močnejši: lev je poginil kas-;neje zaradi drugega tumorja.
pravi z boljšim razvojem tei
z večjo in bolj redno donos nostjo, kajti z napakami kar nehote zmanjšujemo rodnost trt in si s tem delamo škodo Nikakega dvoma ni, da spada obrezovanje trt med najvažnejša dela v vinogradih, ker z ttjim usmerjamo obliko m rodnost trte, kakor tudi boljšanje vrednosti grozdja. Z obrezovanjem namreč odstranimo vse nepotrebne poganjke, preostale skrajšamo ter pustimo na njih le določeno število zdravih in dobro razvitih očes.
Obrezovanje lahko začnemo že tedaj, ko smo končali s trgatvijo, to se pravi v zgodnji jeseni. Lahko pa jih obrezujemo vse do spomladi, dokler ne začenjajo odganjati poganjke. Moramo pa omeniti da trt ne smemo obrezovati ob hudem mrazu, ko zunaj zmrzuje Pri vsem tem pa moramo vedeti, da je za nadaljnjo rast trt, za začetek odganjanja poganjkov in za količino in kakovost grozdja važen tudi čas. kdaj bomo trte obrezali. To je dokazala dolgoletna praksa, ki so jo vršili znani strokovnjaki. Večkrat je opaziti, da nekateri vinogradniki začno z obrezovanjem kmalu po trgatvi, v času torej, ko je trta še obložena z zelenim listjem.. To je popolnoma napačno. List je namreč tisti organ, ki pripravlja rastlini potrebno hrano, ki lo ta potrebuje za rast in raz-voi očes, cvetov, ploda in li-«tov samih. V njem se doga-lajo pomembne spremembe tistih snovi, katere rastlina prejema iz zemlje in zraka, pri čemer se s pomočjo sončne »vetlobe in toplote ustvarja za rastlino potrebna hrana — škrob. V času zoritve uporab* grozdje največ toga škroba, ker ga zbira v jagodah kot sladkor. Grozd je v tem času na trti kot nekak parazit. 7,a začetek odganjanja pa potre I uje trta spomladi hrnno, ki b- že morala biti zbrana v s.tc-»lit, v koreninah in mladikah In zato tudi po trgatvi vrši zeleni-list svnjo-koristno dejavnost pri presnavljanju snt-vjV škVnB; ld sč-hatb' žbira v steblu, posebno pa v bližin* očesc. lil ta bo spomladi služi: pri poganjanju mladih po genikov in pri njih prvi rasti Ofm manj je tega škroba, ten* slabše bodo mladike odganjale in mladi zarodki grozdov bodo šibkejši. In tudi odpornost trte proti boleznim bo slahša. Pripomniti moramo, da mlado listje ie ne more usva-jati, to se pravi tvoriti škroba. To sposobnost začne mladi list drbivati šele takrat, ko zraste do dveh tretjin svije
normalne velikosti. Iz vsega tega je jasno, da je popolnoma nepravilno začeti z obrezovanjem trt prej, preden listje ne odpade. Res je sicer, da tak* trte poganjajo pozneje in da nam dajo tudi nekoliko slajše grozdje, toda s tem izčrpamo trto prej in taki vinogradi so obsojeni na krajše življenje.
Vse kaj drugega pa je s tistimi trtami, ki smo jih obrezali takoj ootem, ko je listje odpadlo. Te trte začn.i pt Sanjati po navadi 10 do 15 dni prej kot tiste,, ki smo jih obrezali decembra, Te trte rečno tudi prej cveteti in groz.d-j* prej dozorevati. Grozdj* teh trt je slajše, zato pa gfi je tudi manj. Vzrok za to j* treba pripisati, da takšne tr-te cvet.ejo že v bolj hladnih in deževnih dneh. vsled česar ne pride do popolne oploditve cvetov, ki ostanejo delno neplodni. Nastale hrane p* ne izkorišča vse grozdje, zato ta pospešuje razvoj listja in zelenih poganjkov in so zato te trte bujnejše. Iz tega sledi, da zgodnje obrezovanje posp^ Suje rast zelenih delov trte, zmanjšuje pa rodnost trte. Za-tr obrezujemo zgodaj le tiste trte, ki jim hočemo pospešiti rast. ne da bi si pri tem želeli dosti grozdja, kar pa se dela po navadi le pri mladih trtah, vse do četrtega leta starosti, ali pa pri starih in že izčrpanih trtah.
Spomladansko obrezovanj* zadržuje odganjanje, cvetenj* in zoritev. Ker take trte cvetijo v lepših sončnih dneh, juide do popolnejše oploditve in donos grozdja je znatno večji. Medtem pa je rast zelenih delov slabša, zato si t*i lahko privoščimo le pri močne rastočih vinogradih, Tc trto pa nam spomladi moč.'«! solzijo. To pa nas ne sme motiti, kajti ta prvi sok vsebuje le malenkostne količine hranljivih snovi. Te izgube b; bile znatno večje tedaj, če bi tile obrezovali še potem, ko « i ie odgnale in bi ti pagnnj-k bili že do 10 cm dolgi.
Dolgoletna praksa je pokazala. da je najboljše tisto obre. zovanje, ki gii vršimo v decembru in januarju, seveda v kolikor nam" to vremenska razmere dovoljujejo.
Vsekakor je čas obrezovanja trt važen in pomemben m pri tem moramo jemati v poštev starost trt. njihovo moč in po-hižaj vinograda ter vremenskih razmer. Temu moramo podrediti naše želje po boga-•i in kakovostni trgatvi in seveda tudi to, ali hočemo *me-‘i vinograd, ki bo dolgo zdrav in rodoviten
*rs
iitnitiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiMiiiiiiMtMiniiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiMiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiillliiniliiil
ZANIMIVA	POBUDA	MLAD
Otroški klubi Združenih narodov
Drugi zlet taborniških organizacij Jugoslavije, ki je bil letos uvgustu na Palah pod Romunijo planino v Bosni, se }e pričel z množično mani/e slačijo in z mimohodom vseh tabornikov. Nud pet tisoč tu hornikov je strumno korakalo mimo glavne tribune. Posebno pozornost mi je tedaj vzbudila mala četica taborni kov, ki so korakali za sinjo zastavo, na kateri je blestel srebrn znal; Organizacije združenih narodov. Nisem si mogel raztolmačiti, zakaj se tu skromna četica kiti z za stavo tako pomembne svetov, ne organizacije. Toda ie naslednji dan nas ie obiskal v našem taboru starejši tabor nik. ki st je predstavil, da je iz Prištine, da se piše Jovo ftrietov in da je pobudnik in roditelj otroškega kluba 7.dru lenih narodov. Izročil nam je nekaj propagandnih tiskovin Organizacije združenih narodov in nas povabil, da st u dele žimo informativnega se-Stanka, ki ga nameravajo skli cati ti dneh taborniškega zleta
Sklicanega sestanka so se poleg raznih predstavnikov la bvrniških organizacij Jngosla vije udeležili tudi zastopniki inozemskih skavtskih organizacij: iz Francije, Belgije, Ni zor e inske, Zapadne Nemčije, Poljske, Romunije in mi tria iki taborniki iz Italije. Pričakala nas je četica z zastavo lei smo io videli že n povorki ob odprtju zleta. V skupini je bila mladina od 12. do 12. leta Eden med njimi, očitno vodnik, je pozdravil: «Za ihir tned narodil.
Posedli smo na razgrnjene odeje med zelenim grmovjem Ob vsaki inozemski delegaciji tolmač.
Pobudnik prvega otroškega kluba Združenih narodov Jovo Svjetov je jiovzel besedo in raztolmačil namen m cilje t.r metode dela tlvenega kluba;
Neizpodbitno je, da si danes vsi narodi žele mir in sporazumevanje med narodi, vendar smo starejše generacije še vedno obremenjene s preteklostjo. Mladi rod, ki sedaj raste, je. tega bremena prost; vendar pa je potrebno, da se že v svoji otroški dobi vzgaja v smislu načel listine OZN. V ta namen so letos v Prištini, v Metohiji, ustanovili otroški klub Združenih narodov Ustanovitelji so ta klub prijavili OZN po njenem in-formacijskem rentru v Beogradu, ki je IS. julija pozdravil pobudo, odobril njegovo delo in javil, da je to prvi o-troski klub te vrste na svetu. Klub je ustanovljen v okviru taborniškega rodu »Miladtn Popoviču, vendar se po zamisli Svetlovu taki klubi lahko ustanavljajo v katerikoli mladinski organizaciji, pa tudi na posameznih šolah. Potrebno je le. da si zastavijo za cilj pro-pagiranje zbliževanja in prijateljstva med narodi Kako izvaja ta edinstveni klub ta svoj program? Vsekakor je zamisel originalna. Vsak član kluba si izbere eno državo, katere »predstavnik« postane. Torej nekak klub poslanikov, seveda brez akredi-tivnih dokumentov. Pred mladim i člani prišttnskepa klubu so nam predstavili «poslanike« ZDA, ZSSR, Franci je Bolgarije, Češkoslovaške, Egipta in celo mlade države Gane. Klubi so pravzaprav razdeljeni v dve polovici, v prvi so otroci od 10 do ld. leta. e drugi pa so starejši mladostniki. Oblike dela so v vsaki skupini različne, ker sr ravnajo po duševnosti otrok na različni razvojni stopnji. Vsak »poslanik« osredotoči svoje zanimanje na državo, ki jo «za-stopa, v klubu. V nižji stopnji se to zanimanje izživlja v zbiranju slik iz krajev »zastopane« države. zbiranju tega svoj- I znamk, učenju zemljepis ja in | zgodovine. Svoje znanje seve-
da «poslanik» posreduje drugim »poslanikom«. Tako vrši klub ne le vzgojno, temveč tudi izobraževalno nalogo
Na višji itopnji se zanimanje »poslanikov« razširi na poglobljeno spoznavanje »zastopane« države, njenega ljudstva in kulture ter po možnosti na učenje jezika, ki se v tej državi govori «Poslaniki» seveda poizkušajo navezati stike z mladino «svoje» države. Kljub kratkemu obtoju klubu, so že navezani stiki z ZDA in 7-SSR Ce bi se ti klubi razvili o raznih državah, bi stiki med posameznimi »poslaniki« postali rednejši in tesnejši. Francoski predstavniki so bili veselo presenečeni, ko so se s svojim nposlanikom. mogli pogovarjati v francoščini in je •u lfi-letni Prištmac pokaral ne le precejšnje z nanje francoščine, ampak tudi poznavanje sedanjih razmer v «zasto-
pani» republiki
Inozemski zastopniki so v živahnem razgovoru pozdravili originalno in koristno zamisel in ko je poljski delegat zagotovil, da bodo v Krakovu (od tam je bila skupina poljskih »Harzerjev« na II. zletu) takoj po povratku skušali u-slanoviti tak klub Združenih narodov, je neki dečko iz mlajše skupine že obžaloval, da je že «poslanik# Češkoslovaške, ker bi sicer prevzel ezastopstvo« Poljske, ki še nima v njihovem klubu svojega «poslanika».
Prištinska pobuda je bila sprejeta z zanimanjem in simpatijo Govorilo se je. že o nekem koordinacijskem odboru, ki naj bi omogočil večjo popularizacijo te zamisli, da bi se ustanovili otroški klubi OZN povsod, kjer so učitelji in profesorji, ki so odgovorni za vzgojo novih generacij, prepričani, da je najboljša pot do resničnega in trajnega izvajanja načel Združenih narodov medsebojno spoznavanje, zbliževanje in sporazumevanje med mladino različnih narodov, utrjevanje prijateljstva, ki je prvi pogoj za strpnost, za mir.	d,	p.
Hiuiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii ituiiiiiiiiiH iiiiNlfiiiiiimiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiinittviiiiiiii
lUlllllIlllHI
Muj moi mora ljubiti starine.. t Druga Meta, ne bodite no tako ostri nasproti sebi, saj še nis'te tako stari.,#
4 —
26. oktobra 1957.
Goriško-beneški dnevnik
Po dolgem čakanju so le obljubili
Znesek 4 milijone lir
za elektrifikacijo Števerjana
Steverjanska občina se že dolgo let trudi, da bi nudila svojim občanom najosnovnejše usluge, ki jih imajo meščani že dolgo let. Tako je že pred leti napravila prošnjo, naj električna družba SELVEG pripravi proračun za elektrifikacijo vse občine, katere precejšen del je še vedno brez elektrike. Družba je res pripravila načrt i i proračun v višini okoli 3.800.000 lir. Načrt je predvideval napeljavo elektrike v Jazbine, kjer sploh nimajo luči, in v nekatere hiše v zaselkih Ušji in Sčedno.
Zaradi dolgega čakanja so nekateri vaščani, v Sčednem in v Ušjih že sami napeljali elektriko, medtem	ostali
tega bremena niso zmogli, zlasti velja to za Jazbice.
Te dni pa je ministrstvo za javna dela sporočilo, da je 24. oktobra na podlagi zakona štev. 589 dodelilo občini znesek 4 milijone lir za popolno elektrifikacijo občine.
Steverjansko prebivalstvo je vest sprejelo z velikim zadovoljstvom, ker vidi v tem korak, da se jim nudi Vsaj najosnovnejše. Vendar pa so tudi zelo previdni, ker po drugih primerih poznajo poli. tiko obljub, ki je pri nas vedno dobro cvetela, ki pa se zlasti razpase pred vsakimi volitvami. In ker bodo spomladi državnozborske volitve, sprejemajo take vesti z veliko mero pazljivosti. Vsekakor ne bi elektrifikacija preosta-lin zaselkov predstavljala nobenega daru, ampak nujnost, ki bi jo morale osrednje oblasti že zdavnai uresničiti.
 «»----------------
Ing. Rigonat izvoljen za ravnatelja obč. podjetij
Na tajnem delu sinočnje seje goriškega občinskega sveta so ob odso*nosti večine svetovalcev leve opozicije izvolili za novega ravnatelja občinskih j ! podjetij v Gorici i*ng. Rigon \-ta, ki je že dve leti eden izmed voditeljev občinskih podjetij.
sevanjem vprašanj z zadnje
seje, ki se je vršila v četrtek zvečer. Na sinočni seji so pretresali proračun občine za leto 1958, katerega bo moral dokončno seveda odobriti občinski svet. Na četrtkovi seji, pa so med drugim sklenili, da bo-bo izdali vsoti 370.000 lir za obnovitev otroškega vrtca.
 «»-------
Delo občinskega odbora
Na zednji seji občinskega odbora ki se je sestal v četrtek zvečer pod predsedstvom župana dr. Bernardisa, so največ časa posvetili reševanju personalnih vprašanj in pomoči, ki jo občina nudi siromašnim občanom in nepreskrbljenim mladoletnikom. Tako bo občina izplačala mestnim lekarnam, ki so v juliju in avgustu nudile nekaterim meščanom brezplačna zdravila, vsoto 1.500.000 lir, 1.200.000 lir pa bo občina izplačala raznim zavodom, ki vzdržujejo mladoletnike.
Nato so odborniki pregledali novo pogodbo, ki naj bi poglobila odnose in izmenjavo med mestno in državno knjiž-nico. Vsekakor bosta zadnjo besedo izrekla še občinski svet ;n pa pristojno ministrstvo.
Končno so na seji pregledali še prizive, ki so jih vložili nekateri meščani glede novih družinskih davkov.
Včeraj 248 obolenj za azijsko gripo
Včeraj je pokrajinski zdrav, nik prejel poročila iz raznih j občin naše pokrajine, ki dokazujejo, da se neljuba bolezen nikakor noče posloviti
V krminskem okrožju 11.062 volilnih upravičencev
Na zadnji seji volilnega odbora v Krm'-u, ki mu je predsedoval krminski pretor Marjo Aleo, so dokončno pregledali volilne sezname iz krminskega volilnega okrožja in ugotovili sledeče stanje: v krn.inski občini je vpisanih 2816 volivcev in 3051 volivk, v Dolenjah 404 volivcev in 366 volivk, v Šte-verjanu je 299 volivcev in 286 volivk, skupno je torej v tej občini 585 volivnih upravičencev. Poleg teh občin spadajo v krminsko volilno okrožje še štiri občine. Skupno števiio volilnih upravičencev je 11.062. __ «»--------------
Dve seji odbora
krminskega obč. sveta
Sinoči so se odborniki občinskega odbora v Krininu znova sestali, nadaljevali so z re-
Včeraj je tov. LED A JARC povila brhkega sinčka VASJO. Srečni mamici in očetu ANDREJU JARCU, županu iz Doberdoba, ob tem razveseljivem dogodku iz srca čestitajo vsi nje. govi tovariši. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
od nas in da vsakbdnevno^ zahteva nove žrtve. V Gorici je za azijsko gripo obolelo včeraj 84 oseb, v Ronkah 54, Tržiču 43, Krminu 42, Grade-žu 2, Moši 8, Turjaku 9, Ka-privi 3 in v Dolenjah 4. Skupna so torej zabeležili včeraj 248 novih obolenj med prebivalstvom goriške pokrajine.
Stanje v podgorski predilnici, kjer je bilo dosjej od vseh podjetij v. Goriči največ obolelih med zaposlenimi, se je nekoliko zboljšalo. Včeraj so zabeležili le 25 odst. izostankov, medtem ko je bilo predvčerajšnjim odsotnih 31 odst. delavcev.
Po večdnevnem preplahu
V špranji v podu našli radijevo iglo
Z Geigerjevim števcem so po večdnevnem iskanju končno našli radijevo iglo, ki so jo izgubili v bolnišnici Rdeča hiša. Vest o izgubi igle je povzročila med uslužbenci bolnišnice kakor tudi med samimi bolniki velik preplah. Zaradi radioaktivnosti je predstavljala smrtno nevarnost za vse, ki bi bili ponevedoma dalj časa podvrženi njenemu vplivu. Obstajal je sum, da so iglo ukradli, Sele ko so poslali iz Padove izvendenca z Geigerjevim števcem, ki je iglo našel v špranji v podu, ja preplah in sumničenje izginilo.
Druga stran medalje
Sekcija Krščanske demokracije iz Gradeža se hvali, da bedo prodali v Fossalonu zem. Ijo spolovinarjem in beguncem, ki so bili v nekem tržaškem begunskem taborišču. Zemlja pripada državni
ustanovi Tre Venezie, ki je
neke vrste ustanova IRI za kmetijstvo. Prizadevanje, da pridejo kmetje do zemlje in da jo obdelujejo v svoji lasti, je nedvomno vse hvale vredno. Zasluži pa vso grajo, kadar takemu prizadevanju botruje svetohlinstvo in pristranost.
Medlem ko bodo prodali zemljo v Fossalonu (okolica Gradeža) neposrednim obdelovalcem, so do slovenskih najemnikov zemlje ustanove Tre Venezie v Pevmi ubrali vprav nasprotno politiko: odvzeli so jim zemljo, ki so jo dolga leta obdelovali, s pomočjo sodnega postopka in zavrnili njihovo zahtevo, da bi odkupili, češ da bodo iz njiv v okolici Pevme napravili vzgledno kmetijsko posestvo z vinogradi, ki so ostali samo v obljubah.
Primerjava kaže, da gre za očiten sovražen korak do pevmskih najemnikov in da je hvaljenje o prodaji zemlje v Fossalonu ob tako križečih precedensih zelo slaba propaganda za večinsko stranko.
Sestanek konzorcija CAF0
Za prihodnja dela 223 milijonov lir
Ministrstvo za javna dela je naklonjeno finansiranju napeljave vodovoda v Doberdob in Sovodnje
Pred dnevi se je sestal u-pravni odbor konzorcija CA-FO v Gradiški. Seja se je pričela s poročilom predsednika Bressana, ki je bil pred časom v Rimu, da bi osrednje oblasti zainteresiral za celo vrsto načrtov, ki jih namerava konzorcij izvesti v bližnji bodočnosti. Iz poročila je razvidno, da je ministrstvo za javna dela odobrilo načrt, po katerem bi se vas Versa v občini Romans povezala z vodovodom s pomočjo rezervoarja, ki bi ga zgradili na njenem ozemlju, skupni strošek bi znašal okoli 10 milijonov lir. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je sklenilo finansirati gradnjo nekaterih kmečkih periferič-mh vodovodov za okoli 13 milijonov lir. Ministrstvo za javna dela pa je naklonjeno nekaterim načrtom za okoli 200 milijonov lir, s katerimi bi napeljali ali okrepili vodo-Villesse, Zagraj, Fogliano —
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiii im minimumi milili milini iiiiiiiiiiiiiimii
Mednarodno pomoč UNICEF dali 7 otroškim vrtcem
Skupno je orgaoizacija za pomoč otroku izdala letos v naši pokrajini za milijon in pol lir pomoči
Kakor povsod po svetu, kjer deluje mednarodna organizacija za pomoč otroku m mater' UNICEF, so tudi v Italiji le dni praznovali «Dan otroka«; v Gorici je ta proslava odpadla, ker so zdravstveni organi zaradi epidemije azijske gripe smatrali za potrebno, da se večje število otrok ne sestane Vsekakor pa javnost ni sla molče mimo tega meanarodne-ga praznika, ki poziva vse narode, da ne smejo več dovoliti da bi bil še kakšen nepre-hranjen otrok. Iz poročil, <i jih od časa do časa izdaja ta koristna organizacija, ki je bila ustanovljena v okviru Združenih narodov, je razvidno, da prejme njeno pomoč skoraj vsak. drugo otrok. Predvsem skrbi ta organizacija za zadostne količine mleka v posameznih državah, za razvoj industrije mleka v prahu, zatem zalaga svoje članice z raznimi antibiotiki in drugimi zdravili, ki služijo v zaščitno-zdravstvo-ni službi otrok.
V goriški pokrajini je UNICEF razdelila za milijon in pol lir, ki jo je bilo deležne 7 šolskih zavodov, 15 šolskih kuhinj in 7 otroških vrtcev. V sklad UNICEFA pa so v naši pokrajini letos, ko poteka že osmo 'eto njenega delovanja, nabrali po raznih javnih uradih, šolah, podjetjih in bankah skupno 286.894 lir.
«Živi plamen*
27. oktobra v Gorici
Slovensko narodno gledali-ššče iz Trsta gostuje v nedeljo 27. oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «Zivi
•S#N#G*
III.M III i Ulil >>|,ll I >> ,1,11| H
V ponedeljek, 28. t. m. ob 17. in ob 20. uri v NOVI GORICI
B. NUSIC
«ŽALU JOČI OSTALI»
plamen«, ki jo je v slovenššči-nc prevedla Mira Mihelič. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20. uri.
Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ui. Ascoli 1.
SMRTNA NESREČA V BRDU V BENEČIJI
Tovornik stisnil • delavca ob zid
Ponesrečenec je med prevozom v bolnišnico umrl zaradi notranjih poškod
Smrtna nesreča, ki se je v četrtek pripetila -v vasi Brdo v Beneški Sloveniji, je hudo odjeknila med tamkajšnjim prebivalstvo, ker so ponesrečenega 32-letnega Gio-vannija Negra iz Zavrha vsi dobro poznali. Nesreča se je dogodila med delom na cesti. Ko je 26-letni Dome-nico Pinosa iz Zavrha pripeljal gramoz za posipanje ceste, je moral voziti ritenski, da bi ga lahko zvrnil na primeren kraj. Medtem se je na zadnji del avtomobila povzpel Negro, ne da bi bil šofer obveščen. Nesreča je hotela, da se je avtomobil tako približal zidu hiše, da je Negra stisnil ob zid. Ponesrečenec je močno zakričal, vendar je bilo prepozno. Ko so ga bližnji delavci položili na tla, je bil že v nezavesti. Brž So ga naložili na zasebni avtomobil in ga v spremstvu Pinose in orožnika Adriana Baesca iz Brda odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer pa zdravniku ni preostalo druge, ga, kot da je ugotovil pone-srečencevo smrt, ker je imel zelo poškodovane notranje organe v pmem košu in v trebušni duplini. Orožniki iz Podbrda so na kraju samem pregledali vzroke nesreče.
 «»--------
Padec starčka s kolesa
Včeraj popoldne so klicali avto Zelenega križa v Ul. Asco-li kjer se je s kolesom prevrnil 62-letni Guglieimo Co-stantini iz Ul. Scodnik 6. V bolnišnici Brigata Pavia so ga pridržali zaradi pretresa možganov in poškodb po obrazu.
Redipuglia, kakor tudi nape-1 jeli vodovod v občine Doberdob, Sovodnje, v Zdravščino in v Dolenje,
Upravni svet je v smislu gornjih ugotovitev dal navodila tehničnemu ravnateljstvu inž. Sirtoriju.
— «»——
Nezgoda Števerjanke
Ko se je včeraj dopoldne 43 letna Leopolda Prinčič iz Števerjana upravljala na njivi sejalnico, ji je leva roka nenadoma ušla v stroj. Pri tem so ji zobje stroja stisnli mezinec roke in ji laže poškodovali tudi ostale prste. Na kraj nezgode je prišel avto Zelenega križa, s katerim so Prinčičevo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nemudoma nudili zdravniško pomoč. Ozdravela bo v 20 dneh.
 «»-------
Nesreča na delu
Včeraj zjutraj je 37-letni delavki Bruni Afiligoj k. Ul., S. Antonio 22, ki je zaposlena v podgorski predilnici, ‘nenadoma zašla desna roka v stroj. Pri nesrgči si je poškodovala palec ir, ‘ do nekaj '"časa ostala doma.
TfeMPE*ATURA VČERAJ
Včeraj so 'na goriskem letališču žabeležlli tlajtflkjo' temperaturo ob 6. zjutraj m sicer 5,4 stopinje C, najvišjo pa ob 12.40', 'ko je bilo 18,8 stopinj C.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves etan to ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini, tel. 24-43.
—— «» —
Športni dnevnik
Italijansko nogometno prvenstvo
Juventusovi zasledovalci se bodo pomerili med seboj
Milan pred svojo prvo zmago? - Bologna in Torino na vročih tleh ■ V B ligi gneča na vrhu
- KINO
CORSO. 17.15: «Da, gospod general«, K. Douglas, S. Hay-ward, v vvarnerscopu.
VERDI. 21.00: G. Puccini, opera «Boheme» v treh dejanjih, gostuje Ondina Otta.
VITTORIA. 17.15: «La donna del rachero«, A. Eckberg, S. Hayden.
CENTRALE. 17.00: «Canion ri-ver«, G. Montgomery, v cine-mascopu in v technicolorju.
MODERNO. 17.00:	«11 centu-
chianp«, B. Lanchaster.
V 8. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige se bodo srečale enajsterice: Ales-saindria - Bologna, Fiorentina -Napoli, Juventus - Inter, Mi lan - Atalanta, Padova - Torino, Roma Lazio, Sampdoria Lanerossi, Spal - Genoa, Verona - Udinese.
Ni kaj reči: zopet pester in zanimiv program sicer brez izrecnega ključnega srečanja toda z celo vrsto ta/Kih, kjer je prognoza izredno tvegana zadeva.
Milanskemu, torinskemu in genovskemu (suspendiranemu) derbyju bo tokrat sledil rimski. Vprašanje igrišča in publike tu eie more igrati odločujoče vloge, zato je rezultat skoraj izključno odvisen od razmerja moči nasprotnikov. Roma je na lestvici višje kot Lazio pri istem številu zmag, toda Lazio je po uspehu nad Napolijem v poletu, ki ga ne bo lahko prekiniti. Mogoč je vsak rezultat in posebno Roma se bo skušala še najprej ohraniti ca prvih pozicijah na lestvici.
Ce so LŽziu krila zrastla, pa so Napoliju prav gotovo odrevenela. Ta okolnost je kot voda na mlin Fiorentine, ki se očitno pripravlja na naskok na prvo mesto. Težiko je verjeti, da bi mogel Napoli v nedeljo predstavljati resno oviro za razigrane Florentince, vendar pa je tudi pri nogometu včasih veljaven izrek o ranjeni zverini.
Eventualni poraz Napolija. prav tako pa tudi neodločen rezultat med njim in- Fioren-tino, bi bi! dobrodošel v prvi vrsti Juventusu, ki se na svojem vodilnem položaju ne more počutiti nič kaj posebno varnega spričo konkurentov, ki silijo za njim. V ostalem pa bo gotovo skušal tudi san poskrbeti, da se razlika med njim in zasledovalci ne bo zmanjšala in zato so Interja-vi izgledi na uspeh (tudi samo polovičen) malenkostni.
S tem smo odpravili gornjo polovico lestvice, preostaja pa še njen srednji in spodnji del. V prvem se bo Sampdoria do ma pomerila z Lanerossijem in skora ni dvoma, da bo tudi tokrat izšla iz borbe brez poraza, realna pa bi biia njena zmaga. Drugo važno srečanje za srednji del lestvice bo v Veroni med Verono in Udine-se. Ne glede na prednost domačega igrišča je Veiona favorit, ker imajo Furlani teža-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Svetovno prvenstvo petelinje kategorije
Macias in Halimi podpisala pogodbo za dvoboj 6. nov.
Dvoboj bo v Los Angelesu in Macias ima zajamčeno premijo 50.000 dolarjev
LOS ANGELES, 25. — Ra-ton Macias in Alphonse Halimi sta včeraj v Los Angelesu podpisala pogodbo za dvoboj, ki bo 6. nov. v areni «Wrigley Field« v Los Angelesu in ki bo veljal za absolutno svetovno prvenstvo petelinje kategorije. Podpisu pogodbe so prisostvovali številni boksarski funkcionarji, konzularni predstavniki Mehike in Francije, zastopniki tiska, radia in televizije ter Maciasov prokurator in svetovalec Luis And rade.
Halimijev menažer Philippi je istočasno podpisal pogodbo, ki. jamči Maciasu premijo aO tisoč dolarjev in povračilo vseh stroškov za bivanje. An-drade je sporočil, da je v Mehiki že prodal vstopnic za 30 tisoč dolarjev in da bo okrog 5000 Mehikancev navzočih pri dvoboju v Los Angelesu. Boksarja sta si nato podala roke in .zrazila zadovoljstvo, da je končno prišlo do dvoboja, si bo dokončno odločil Komu pripada svetovno prvenstvo, ki je bilo doslej sporno.
Macias je visok 1,64, Halimi pa 1,60 m. Halimi je tudi včeraj treniral, Macias pa je počival.
Jutri D’Agata - Scarponi za evropsko prvenstvo
MILANO, 25. — Bivši svetovni prvak petelinje kat. Mario D’Agata je v spremstvu trenerja Steve Klausa z letalom odpotoval v Cagliari, kjer se bo v nedeljo boril s Fede-ricom Scarponijem. Dvoboj bo veljal za evropsko prvenstvo. Duilio Loi, ki je treniral D’A-gato, je izjavil, da bo ta zmagal po točkah, da pa bo moral biti zelo previden, ker Scarpa-nija ne kaže podcenjevati.
* « *
PISA, 25. — V teku so pogajanja med Sergiom Burch;-jem in Randyjem Turpinom za dvoboj v srednjetežki kat., ki naj bi bil v Londonu.
ve s svojim moštvom. Tokrat bodo morali nastopiti tudi brez svojega izvrstnega vratarja Cu-dicinija. kateremu se imajo v veliki meri zahvaliti za dosedanje uspehe.
V preostalih tekmah so angažirane enajsterice na repu proti enajstericam ziate sredine in prav v teh srečanjih so mož-.ia največja presenečenja. Če izvzamemo Genoo, ki je ze občutno zaostala in ki verjetno tudi proti Spalu ne bo o-pravila mnogo, imajo vsi ostali zaostankarji realne izglede na uspeh, pa čeprav nastopajo v nekaterih primerih na tujih igriščih. Tako na primer ni izključeno, da bo Bologna v A-lessandriji vendarle prekinila serijo neuspehov ;n da bo tu di Torino v Padovi upravičil svoj nedeljski uspeh nad Udinese. Edina, ki bo skoraj za-
nesljivo ostala praznih rok bo Atalanta, ki bo gostovala v Milanu proti istoimenski enajsterici, kateri se nudi lepa priložnost za prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
* * -*
Mnogo bolj kot v A ligi je položaj zapleten v B ligi, kjer imajo kar štiri enajsterice po 8 točk in nič manj kot 5 po 7 točk. Med temi posledicami je tudi Triestina. ki se bo z zmago nad Leccom prav gotovo hotela ponovno vključiti v prvo skupino. Seveda pa v ta kih namenih ni osamljena. Ostre borbe obetajo biti zato predvsem med Comom in Ba-riejm. Tarantom in Simmer,-thalom, Novaro in Modeno ter Pratom in Marzottom. In naj bo njih izid že takšen ali drugačen. je gotovo, da bo prišlo na klasifikacijski lestvici dc velikih sprememb.
Ti
Alessandria-Bologna	1 ;
Fiorentina-Napoli	1 -
Juventus-Inter	1
Milan-Atalanta	1
Padova-Torino	X
Roma-La/.io
Sampdoria-L.R.Vicenza 1 Spal-Ger.oa	1	-
Verona-Udinese	1
Messina-Valermo	1
Prato-Marzotto	X
Pro Patria-Mestrina	1
Siena-Sarom Rav.	1
Novara-Zenit Mod. Salernitana-Reggiana
Zmaga Crvene zvezde v Londonu
LONDON 25. — Nogometaši Crvene zvezde iz Beograda, ki v letošnjem jugoslovanskem prvenstvu niso dosegli še nobene zmago, so včeraj v prijateljski tekmi v Londonu premagali člana I. britanske lig® Everton z rezultatom 3:2 (2:1), Vse tri gole za Crveno zvezdo je dosegel Cokič.
lilliliiiliiilillimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinniiiiilllillilliilllllltlliiiillliiliiilllilllllllllllllOI
Svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske
Košarkarice Češkoslovaške izgubile tudi proti ekipi SZ
V borbi za četrto mesto Braziljanke premagale Madžarke
RIO DE JANEIRO, 25. — V današnjih srečanjih finalne skupine za svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske, je Sovjetska zveza premagala ČSR z rezultatom 61:57, Brazilija pi je premagala Madžarsko s 52:49.
Z drugim zaporednim porazom so košarkarice Češkoslovaške izgubile danes tudi teoretično možnost za osvojitev svetovnega prvenstva, čeprav so v začetku tekmovanja bile glavno favoritinje. Kot včeraj proti ekipi ZDA, tako so tud; danes proti ekipi SZ nudile zelo močen odpor, niso pa mogle vzdržati konstantnega pritiska odličnih sovjetskih košarkaric, katerih danes prav gotovo ne bi bile kos niti Američanke. Sovjetske košarkarice odlikuje v prvi vrsti odlična fizična kondibija, ki jim dopušča, d« diktirajo od začetka do konca enak tempo. Nobenega dvoma ni. da bo borba med njimi m Američankami, ki bo odločila o prvaku, zelo trda In izenačena in je nemogoče kakršnakoli zanesljiva prognoza.
V drugem finalnem srečanju današnjega večera je Brazilija dosegla presenetljivo zmago nad Madžarsko in z njo praktično in tudi teoretično osvojila četrto mesto. Tudi to srečanje je bilo zelo borbeno in napeto. Ek,pi sta se s»aino menjavali v vodstvu, vendar so se Braziljanke ob bučni podpori gledalcev znale uveljaviti v odločilnih trenutkih, kar jim je tudi prineslo zasluženo čeprav tesno zmago.
Tehnični rezultati:
Sovjetska zveza - CSR 61:57
(30:28)
Brazilija Madžarska 52:43
(25:24)
Lestvica:
SZ	5	5	0	317:241	10
ZDA	4	4	0	255:192	8
ČSR	5	3	2	311:249	8
Brazilija	5	3	2	254:282	8
Madžarska	5	1	4	207:268	8
Paragvaj	5	1	4	234:278	6
Čile	5	0	5	238:301	5
NOGOMET
za jug. nogometno reprezentanco
BEOGRAD, 25. — Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je določil naslednje igralce, ki pridejo v poštev za sestavo jugoslovanske nogometne repre-
zentance, ki bo igraia kvalifi-kacijiski tekmi za svetovno prvenstvo z Grčijo in Romunije 10. in 17. novembra v Beogradu:
Beara, Krivakuča, Stojanovič. Šijakovič, Radovič, Belin, Crnkovič, Krstič II, Boškov Ljuoenovič, Spajič. Milutinovič, Lipošinovič, Ognjanovič, Zebec, Pašič, Petakovič, Mujič Perlinčevič in Vukelič.
Priprave se bodo začele v torek pod vodstvom trenerja Miloševiča. Reprezentanca bo odigrala trening tekmo proti B reprezentanci, oziruma proti reprezentanci Beograda.
* 4= Si
ZAGREB, 25. — V zaostali tekmi I. conske lige. je Lokomotiva premagala Trešnjevkc-z 2:1 in se ponovno povzpela na vrh lestvice.
• * *
BELFAST, 25. — Severna Irska B - Romunija B 6:0 (3:0;. * * #
EDIMBURG. 25. — V srečanju mladih reprezentanc (izpod 23 let) je Škotska premagala Holandijo s 4:1.
* * #
BASEL, 25. — V zadnji preizkušnji pred srečanjem * Škotsko za svetovno prvenstvo, ki bo 6. nov. v Glasgo-wu, je nogometna reprezentanca Švica izgubila proti angleški enajsterici Tottenham s 4:5 (3:2).
KOLESARSTVO
Nov program dvoboja Francija - Italija
PARIZ, 25. — Zaradi odpovedi Riviera, Baldinija in Nen-cšnija, je vodstvo zimskega dirkališča v Parizu bilo prisiljeno spremeniti program kolesarskega dvoboja Francija-Ita-lija, ki bo v nedeljo. Nov program je naslednji:
Omnium v štirih disciplinah (km na kronometer, zasledovalna vožnja, individualna vožnja in vožr.ja za dernyi): Mes-sina, Faggin, Terruzzi in De Rossi proti Anquetilu, L. Bn-betu. Darrigadu in Bouvetu, Hitrostna vožnja (profesio nalci):	Maspes in Oriani
Gaignard in Bellenger v štirih vožnjah po dva in v eni vožnji po 4.
Hitrostna vožnja (diletanti): Pesenti - Rousseau.
Za motorji: Pizzali in Muso-ne - Raynal in Larcher. Individualne dirke na 20 km
se bodo udeležili teiKmovalci omniuma in hitrostne vožnje za profesionalce.
TENIS
Teniški dvoboj Francija - Belgija
BRUSELJ, 25. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Francijo m Belgijo vodi Francija z 2:1. — Rezultati:
Haillet (Fr.)-Brichant (Bel.) 6:1, 10:12, 7:5 Darmon (Fr.)-Washer (Bel)-) 1:6. 6:4, 6:4.
Washer-Brichant (Bel.) - Dar-momHaillet (Fr.) 6:2, 6:4.
KOŠARKA
RIM, 25, — Tehnična komisija italijanske košarkarske zveze je košarkarskemu klubu Pavia, ki nastopa v I. seriji, dovolila angažma Jugoslovana Andnjaševiča za športno leto 1957-58 ker je ugotovila, da je bila prošnja za njegovo registracijo vložena v skladu s oravili.
Onaovurni tireant* STANISLAV KENKO rtska TiskarsV- zavod ZTT •
Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 26. in jutri 27. t. m. film v barvah
'ButteUifjr “
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 26. t. m. ob 19.30 uri LUX barvni film:
«Andre Chenier»
Igrajo: Raf Vahone. Mi-chel Auclair, Ant. Lualdi
KRAIGHER KONTROLOR]
, iKROBAR j-
Iz gostilnice prihaja nekdo. Milika mi stisne roko in se mi nasmehne pol neverno, pol veselo:
«Gotovo pridi!« pa zbeži po stopnicah v svojo sobo...
In zvečer je buhnila nevihta... Greh je vrgel svojo zanko in me ujel....
Vsa v solzah mi je priznala zablodo z Bratkom — v pijanosti — v obupu. A dobro mi je delo, da so bile vse druge govorice zgolj obrekovanje.
Nevera z Bratkom me ni zadela. Bil je nadomestilo, strup kot mamilo, maščevanje — samomor. Mene je objela v njem. Izneverila se je s telesom, z dušo je ostala zvesta.
Na tihem sem bil celo vesel prevare. — V grehu ni globljih čustev. Greh ne korenini v duši. Greh je površnost, lahkoum-nost, razbrzdanost in zabava. Greh ni ljubezen. — Greha sem iskal pri Miliki. Ko bi pa hotela stvar poglobiti, ko bi hotela videti ljubezen v grehu — potem mi pride Bratko na pomoč; Kaj, gospodična? S takšnim madežem bi hoteli kaj zahtevati?... Moški smo kanalje, vrag nas vzemi!
Tudi v nedeljo sem ostal pri Miliki. Ostala sva kar v sobi. Ona bi se sramovala v družbi, jaz bi bil v zadregi. Natakarica me je opozorila na hodniku, da je krčmar ves divji od togote — vse se zgleduje nad pohujšanjem...
Morala je res oditi. Toliko, da je niso brcnili čez prag. Po blatu je capljala nazaj k Ambrožu. Obljubil sem, da pridem vsako soboto ali nedeljo k nji...
Tako je Filika zopet pogorela. Dr. črnko je bil razglasil
najino zaročitev. Rupnik mi je bil očital neodkritosrčnost, ker sem se mu lagal. Jaz pa sem iznova vse utajil in se zgražal nad smešnostjo podtikanja.
Preveč nerodna mi je bila misel na ženitev — in sem morda že zaradi take misli toliko rajši podlegel Miliki.
Uboga Filika! — Torej sem zopet gledal v drugo stran, ko sem hodil mimo njene hiše. Ali je tudi to izdajstvo ne izmodri? Ali je tudi ta brezvestnost ne odpahne od odurneža? — od tebe zapeljivca in skrunilca, Amošt?...
Ob sobotah po uradu sem jo udaril po navadi v Svetemu Ambrožu. Jesen je bila mokra, blato neusmiljeno. Prvikrat so mi obtičali galoši v njem. Izgubil sem jih spotoma; a ni mi bilo žal zanje, saj so le ovira ob žilavosti razmočene in stokrat zgnetene ilovnate zemlje. Ko da bi hodil po nastlanih pčpastih cmokih. Nad gležnje, tudi do kolen se vdere noga; blato jo objame in se prilepi k nji kot tisoč ustnic sesajočega polipa. Voda stoji po luknjah, v odtiskih kopit in nog, pa ne odteče in zemlja je ne posrka, ker je ilovica mastna in neprodirna kakor surovo maslo. Pijanec vojzne v blatu, vozovi vojznejo pod klanci —■ kolesa so nabita z blatom, da ni videti ne osi, ne prečk.
Kako velika je ljubezen, Amošt, ki te žene po taki poti k Sv. Ambrožu! -r o, velika! A še večja je malovrednost, ki te nosi tja...
Drugače sem se oglašal večkrat pri gospodarju. Belna me je vabil vztrajno, še Milikin škandal ga ni iztreznil. Imel je menda fiksno idejo, da me mora ujeti za svojo hčerko.
Ker me klavir in petje nista izvabila, si je izmislil nekaj drugega: — spiritistične večere.
Nekdaj je že bila njegova hiša znana zaradi teh večerov; takrat jih je prirejala — gospa. — Ljubimkala je z nekim sodnim adjunktom; spiritizem jima je pripravil mnogo sestankov. Vedno je bilo treba kaj določiti, kaj vprašati kaj poskrbeti; adjunkt je bil voditelj, Berta medij.
Miza se je dvigala in skakala, smejala se, jokala, plesala in udarjala. Tolklo in pokalo je v lesu; noga je udarjala in po številu udarcev so sestavljali črke, besede, stavke. Duhovi so
se pojavljali kot dvomljive sence, nevidne roke so se dotikale udeležencev, skrivnostne sapice so popihovale in pošumevale.
Berta je bila Oddelila v kotu sobe s črnim zagrinjalom poseben kabinet, kakršen je v navadi pri strokovnjaških sejah. Ket medij je ležala večkrat tam na otomani, da se je laže pogreznila v najglobljo transo, kadar je hotela izzvati kak važnejši pojav duhov, ali duha v osebi. Njen mož je moral spremljati dogodke tiho in pobožno z igranjem na klavir — a prikazni navadno ni bilo nobenih.
Nekoč pa je nekdo odgrnil zastor in prižgal bengalično vžigalico. Videli so kar dva fantoma v kabinetu, dobro materializirana, kakor živa...
Takrat so prenehali večeri.
Zdaj pa se je zmislil nanje — mož. Zaslutil je njih pripravnost za lovišče na ženine. Berto je imel na sumu zaradi mene; računil je, da se izda pri kaki priliki. Obenem se maščuje preimenitno, če priklene ljubčka na njeno lastno hčer, Da na ta način poniža hčerko, tega ne uvidi moška beštija, razžaljena v najsvetejšem — v spolnosti.
A do resne seje tako kmalu ni prišlo, če je Belna še toliko pridigal in se jezil. Kakor hitro je priškrnil luč, je že začelo ščipanje in draženje. Tu je zacvilil ženski glas, tam je lopnila po hrbtu bunka. Belna pa je hitel prižigat z inkvizitorskimi pogledi na hčer in ženo, če nista tudi onidve med grešniki.
Družba je bila mlada in vesela. Najstarejši je bil nadučitelj Volčič s svojo jedro ženo Haniko, ki ji je dvoril dr. Rupnik. Ta je dvoril, mož — samozadovoljen dobrodušnež — pa jo je ljubkoval in ščipal. Prva je po navadi zavreščala ona. Zaljubljeno se e tiščala moža in mu grozila s prisrčno lubkostjo naivke v gledališču. Rada je poslušala poklone; a držala se je, ko da jih sliši od moža. In on je bil zadovoljen s tem. Flegma-ljeno se je tiščala moža in mu grozila s prisrčno ljubkostjo
Največkrat se oglasi usnjarjeva črnolasa Nanika, edina Melina prijateljica. Kratkokrila goska se zdrzne in zavrisne že ob najnedolžnejšem gibljaju svojega soseda. In ta — mlad sodni poduradnik — mora slutiti njene srčne želje, sanjajoče o fantovskih prijemih, pa se potrudi, kolikor mu dovoljujeta mrak in dostojnost.
Mela sama je resna in nedostopna. Stiska se v svoj šal, kakor da jo zebe. Noge ima prekrižane, da se ji svetijo čeveljci izpod krila. Dela se kolikor mogoče ozko — ena sama vitka, zapeljivo valujoča črta sedi na stolu — da je že to držanje samo opomin: — Roke proč! Samo z očmi me lahko uživaš!
Sedim med njo in Belno, ki mi neprestano stiska roko in se z vsem razlaganjem šepetaje obrača izrecno name.
Berta mi sedi nasproti, čemerno in dolgočasno, oči uprte v prazen prostor med menoj in Melo. Brez dvoma bi poskočila in razgnala sejo, ko bi se količkaj sumljivo nagnil k njeni hčeri.
Navzoč je bil navadno tudi Bratko in učiteljica Vrečko ter Žižkov pisač Koren, ki je bil do norosti zaljubljen v Melo. Zato je moral sedeti na drugi strani poleg gospodinje. A njegove oči so občudovale kot zamaknjene boginjo njegovih lepih sanj. Imel je velike, rjave, črno obrobljene oči, golobrada, temnopolta lica, tenke brčice in dolge črne kodre, široka pleča na visokem, vitkem stasu — fant od fare. celo za gospodično Melo. Bil je izključen iz gimnazije — iz sedme menda — zaradi nekih političnih demonstracij in se je skrivaj pripravljal za maturo.
Družba je bila mlada in vesela. Do spiritizma po navadi ni prišlo. Belna se je prepiral in jezil, rotil in prosil; nazadnje pa je moral le priznati, da razpoloženje ni ugodno manifestacijam duhov in seja je bila preložena.
Hudomušni Volčič je planil kakor na komando h klavirju in zaigral mazurko. Dr. Rupnik je zaplesal z njegovo Haniko okoli mize. Sodni poduradnik se je polastil svoje kratkokrile Nanike in jo vrtel tam v kotu smešno in surovo, da je cvilila in vreščala in se ga otepala, a izdajala vseeno zadoščenje s svojim otroško kljubovalnim smehom. Koren se je postavil onkraj mize in buljil v Melo proseče in moleče, dokler ga ni sunila Berta proti nji in se ji namrdnila, češ: zapleši z njim; saj vidiš, kako ti omedleva! Belna je grdo pogledal in ga podil z očmi; nekoč me tleskne po rami:
♦Zakaj pa vi ne plešete, štor štorasti?»
. .(Nadaljevanje sledi).