Listje in cvetje Zakaj? Modrost v pregovorih, domačih 1. Zakaj bogotajci taje Boga? Prvi in tujih« in poglavitni vzrok bogotajstva nam je že povedal kralj David: Neumnež pravi vsvo- uovonti. jem srcu: ni Boga! Torej le taki nesrečni Govori malo, a to dobro. -- Malo go- Ijudje, ki nimajo glave in srca na pravem voriti, veliko povedati kaj velja. — Veliko kraju, so bogotajci. Ko bi poznali in prav jn dobro govoriti sta malokdaj skupaj. umevali božja dela v stvarienju in ohranjenju Kjer se veliko rj se malo rcsnice sveta,biinoralispoznatitudiStvarnik8,Boga. d bi _ Kdor veliko govori, veliko ve ali Jako znač.lno pa je to, ko^pravi David da v ve]jko ,aže _ Veliko «ovorjti in , tj ¦ y svojem srcu taje Boga! Da, le strastno m bližnjem SOrodstvu. - Kdor veliko govori, zlobno srce omrači tudi um tako, da nima mu yeijko verjetj ni pravega spoznanja. 0, Clovek istinito dobrega, Govorj m^, poslušaj veIiko. plememtega.svetegasrcaseveselisvetevere Govori malo, pa dobro premišljeno. - in zagotov. tudi razumu pravo spoznanje. Kdor hoče dobro gHovoriti> mora dobro mi. Zato je razsodil zc sy. Hvguštm tako od- lm Kdor govo?i, ne da bi mislil, ta streija, oC"?: ,'.'NKlkd0 "?, ia.V KB°9a.> ™.zen ne da bi meril. tisti, ki bj mu bilo ljubšc, ce bi ne Veliko govoriti je nevarno. bilo Boga . j4dor vejjko govori, mora vcliko sliSati. 2. Zakaj sc obdržl lcd vrh vode? Kdor najtnanj govori, ta je najtnanj od-Zato, ker led ni tako gost in jc torej lažji govoren. nego voda. S tem jc v zvezi neka izredna Malo govoriti, malo jesti in piti, za to lastnost vode. ObCni noravni zakon je ta, da ni treba nikomur žal biti. toplota razteza vsa telesa ter so tem lažja, Govori in molči 0 pravem Casu! _ Go_ čim gorke)ša so. Pn vodi pa je tale izjema, voriti • molCati pravem Casu je velika da je najgostejša pri temperatun V> C. Tore) raodrost postaja manj gosta in lažja. Cfe se segreje nad Govoriti jc srebro, molčati zlato. 4o, ah Ce se ohladi pod *. Poleti se vzdi- Kjer je dJ,iznost govoriti, tara ne smeS guje gorkejša voda od dna proti vrhu, po- molCati zimi pa mrzlejša. Zato se led nareja nad KdQr ne zna gOVOriti tudi ne zna moi_ vodo, in če se odtrga, plava po vodi. Ko bi Cati ne bilo pri vodi te izjetne, bi začela voda 'Ta ne zna govoriti ki ne zna moieati. zmrzovati pndnuin mnogokje bi popolnoma Kdor zna govoriti ta zna veiiko; toda zamrznUa, in povodne žival. bi pog.mle! oni zna vcC ki zna moKati. Glejte, kakoima navidezno majhna reč Kdor govori) ta sejc; kdor molči, ta tako velike posledice, m kako se božja mo- zanje drost in dobrotljivost razodeva vsepovsodl J^i na tem, kdo govori, marveC, kaj go- Zato je pa tudi tako zelo konstno, da po- vori drobneje in natančneje razmišljujetno vzroke \z obilnosti srca usta govore. raznih pojavov. Kakor kdo govori; tak je. 3. Zakaj izstreljene krogle žvižgajo, Vsakdo govori, kakor zna. koletepozraku? Vslcd nepredirljivosti, ki Drugače govori gospod, drugače sluga je občna lastnost vseh teles, se mora brzo (hlapec). leteCim kroglara zrak hitro uraikati ter se NihCe ne govori tako, da bi vsetn všeč obtem hudo strese in ti krepki sunki se va- bilo. lovito širijo na vsc strani, da zadoni tudi v Kdor zna govoriti, je povsod doma. naših ušesih. (Zna se prikupiti, da je povsod dobrodošel.) 4. Zakaj nas kožuhovina greje po- Kdor noče govoriti, noče nič dobiti. zimi ? Zato, ker je kožuhovina slab prevod- (Kdor jezika ne rabi, kruha strada.) nik toplote. Le prav počasi sprejema gor- Kdor dobro govori, dobro živi. (Zna si koto od našega telesa in jo le pomalem od- pomagaii v raznih okoli&činah, pridobiti si daja. Na isti način pa tudi zadržuje mraz od Ijudi.) zunaj. Kožuhovina sama ni gorka, marveč Govoriti moramo kakor ljudstvo, misliti le zabranjuje, da ne odhaja naša naravna kakor modrijani. telesna toplota. Torcj nas nc ,,greje" v pra- Govorjeno je govorjeno. — Kar se go-vem pomenu besede. Isto velja v manjši meri vori, se ne da z nobeno gobo več izbrisati. tudi o drugih oblačilih. Kadar zlato govori, vsaka bescda oslabi. _____ — Zlato ne govori, pa preraore vse. Kdor prijetno govori, ga vsakdo rad po- Vsakdo govori o svojem rokodelstvu sluša. (o svoji zadevi). Lepo govoriti je dobro, lepo delati še Govori, kar je boljše kot nič, ali pa boljše. molči. Ki največ govori, najmanj stori. Nj eva eIlj kar se govori. Govon rcsnico, ne boi se vraga. . a " M Govori, kar ie rcs, stori, kar smeš, to Ne govon in ne delaj, česar bi ne smei sta stezi do nebes. slišati in gledati tvoj sovražnik. Govori največ sam s seboj. — Govori _____ malo z drugimi, a veliko sam s seboj. Ne govori na skrivnem, za kar bi ne hotel biti odgovoren v javnosti. HeDus. Kdor ti o drugih slabo govori, govori (Prioben Intemus.) tudi (drugim) slabo o tebi. v Y Kdor veliko o drugih govoii, si jezik f\M P (~\ fiflinil na l~l prismodi. |l[|l L I. I VI I II "" L\ Ne govori o Cloveku, ki ga ne poznaš. INOll.r 10 Alll I I = TT |Da| Govori dobro o svojih prijatcljih in LjUuLJ UUI 1 I Š3 M molči o svojih sovražnikih. "™ Če govore ljudje o tem, Uar ima človek -------- dobrega, povedo le polovico; Ce pa govore o njegovih slabostih, povcdo šc enkrat to- Šaljivo vprašanje. liko. „. , ¦ Nič ne pomaga takemu govoriti, ki se Kje lajaio psi z repora? ne da pregOVOriti. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji Stevilki.)