Ob uzakonitvi delnega cellbata Komunike izvršnega odbora JUU Izvršni odbor Jugoslovcnskega učiteljskega udruženja je na svoji scji dne 13. marca 1937. poleg ostalih vprašanj razpravljal tudi o amandmanu, ki se nanaša na poroko učitcljic narodnih šol, otroških vrtnaric in učitcljic gospodinjskih šol in je konstatiral sledeče: 1. Kadarkoli se je razpravljalo o vprašanju obstanka uradnic v državni službi, je bila narodna učiteljica vedno izvzeta iz takih problemov in to z ozirom na pomen njcnega poklica in na njeno nenadomestljivost v vlogi vzgojiteljice. Ker je naša preprosta žena kulturno v velikem zaostanku in se ji nikdo ne more bolj približati in pomagati kot to lahko stori žena učiteljica, jc treba pri nas še posebej paziti na to vprašanje. 2. Ta amandman jc omajal uradniško enakopravnost in državljanske pravice na škodo narodu najpotrebnejše uradnice, narodne učiteljice. Reperkusije bodo s časom težke, ako ne celo usodne, ker omejevanje pravice svobodne izbire zakonca bo imelo velik vpliv na izbiro poklica sploh; ženski naraščaj bo čedalje manj stopal v učiteljsko službo, kar bo povečavalo zaostalost ženskega sveta, a to še posebej na našem podeželju. 3. Ugotavlja se, da je v zadnjih nekaj letih žena uradnica pretrpcla več udarcev; najprej je bila prizadcta kot žena poročena z uradnikom in se ji je odvzela doklada (učiteljicam tudi stanarina), potem so bili prizadeti njeni otroci — znižana je rodbinska doklada; sedaj pa njena služba in pravica na penzijo in njena svoboda izbiranja zakonca. 4. V najusodnejši periodi našega nacionalnega stremljenja pred osvobodilnimi vojnami, med vojnami, kakor tudi po zedinjenju je žena učiteljica imela, a sedaj ima še bolj prevladujočo vlogo pri vzgajanju generacij in navajanju na nacionalno kulturno in duhovno zedinjenje, kar vse vrši brez vnašanja strasti v javne posle. 5. Ako pogledamo v preteklost iz leta v leto, ugotovimo: Čim delj gledamo v preteklost, tem manj dckiic opazimo v osnovni šoli, a prav tako je vse manjše število narodnih učiteljic. Nasprotno: čim več narodnih učiteljic je bilo, tem bolj je naraščalo število deklic v osnovnih šolah. V nekatere so začcle deklice prihajati šele s prihodom učiteljic, kar je povsem razumljivo, ako se upošteva po.jrriovanje našega naroda o vlogi deklet v javnem življenju. 6. Procent nepismenosti v naši državi je v splošnem zelo visok, a k tej višini doprinaša, poleg ostalega največ nepismenost ženskih. Osnovna šola je po večini štiriletna, razredi so prenatrpani z otroki, kar je na škodo uspeha in pouka in na škodo zdravja otrok in učiteljstva. Zaradi tega vprašanje hiperprodukcije učiteljskega naraščaja pri nas ne bo aktualno še dolgo dobo let. Na osnovi gornjih konstatacij ugotavlja izvršni odbor kot predstavnik vsega združencga učiteljstva v državi sledeče: 1. Za razliko od prejšnjih cpoh, v katerih je učitcljica (otroška vrtnarica in učiteljica gospodinjskih šol) kot uradnica bila izvzeta od vseh ostalih uradnic v pozitivnem smislu, se sedaj izvzema v negativnem. 2. S tem amandmanom se osporava intimna pravica vsakega mislečega bitja, da si prosto izbira zakonca. Od izbire zakonskega tovariša je odvisna rodbinska harmonija, ki je najboljša osnova za pravilno vzgojo družine in za vsako delo, s katerim se dviga narod in država. 3. Z amandmanom se onemogoča velikemu številu šolanih žena, da v mlajših letih stopajo v zakon, in na ta način se ustvarja možnost za najtežje moralne posledice. 4. Ker to vprašanje tangira do mozga cclokupno narodno živijenje, apeliramo na vse merodajne, da preprečijo sprejetje tega amandmana.