Štev. 7.
V	Ljubljani; dne 25. januarja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠT VO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
HOVfl DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČ '	* '	E	PETIT-VRSTE	PO	15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN
PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOtWE FRANKU v	- ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
..Slovenska Gospodarska Stranka"
sldicuje
za nedeljo, 26. t. m., po 3. uri popoldne
v Ribnici, v dvorani „pri Cenetu“
javen ljudski shod
na katerem naj določi kmetsko ljudstvo
deželnozborska kandidata za kočevski - ribniški - velikolaški okraj.
Volja ljudstva naj pride do zmage! Gospodarski napredek nad vse!
Položaj v Ljubljani.
Ljubljana je od nekdaj veljala in še velja za trdnjavo narodno-napredne stranke. Saj je pa tudi vse to svoječasno živahno in uspešno gibanje izšlo iz srede ljubljanskih krogov; spomini in tradicije iz onih časov, ko je imelo liberalno gibanje še pomen za našo narodno stvar, so še živo ohranjeni. Osebe, ki so svoječasno vodile to gibanje, ki so navduševale široke kroge in ki so morda tudi dosegle s svojim delom tupatam kak u^peh, napravile so si okoli sebe nekak krog častilcev, prijateljev ali pristašev, kateri so pa po večini bili vedno nekako odvisni ali so pa vsaj pričakovali dobička od te zveze. Mnogo jih je bilo seveda tudi idealnejših, ki so se priklopili stranki zgolj iz navdušenja za narodne ideje in ker so pričakovali zase in za svoj narod od zmage teh idej boljšo in srečnejšo bodočnost.
Prišlo pa je drugače, nekdanji prvoboritelji postali so „prvakiu in so polagoma začeli opuščati resno požrtvovalno delo. Prevzeli so se vsled navdušenja, s katerim jim je sledil velik del občinstva. Njih samoljubje imelo je za posledico, da so vpeljali na eni strani terorizem, na drugi pa korupcijo.
Zahtevali so namreč za vsa svoja dela in mnenja brezpogojuega priznanja, to pa se ni dalo seve drugače dobiti nego z nagrado, s protekcijo. Usluga zahtevala je
protiuslugo; pri tem se pa ni gledalo več na sposobnost in na zmožnost ne s strani prvakov, ne s strani njihovih pristašev. Tako so se oddajale službice, če ni bilo potrebnih na razpolago, so se pa na novo ustanovile. Upeljalo se je familiarno politiko, kdor bi se upal nasprotovati, bil je brez usmiljenja degradiran, preterirap ali pa so mu sploh vstop v sistem zabranili. Ljudje, ki so hoteli bolje izhajati, morali so se vsaj na zunaj delati osebne pristaše, vdati so se morali v običajno osebno čaščenje, osebni kult.
Korupcija in terorizem je torej znak dobe liberalnega g o s p o d s t v a. Kot glavne posledice teh nezdravih razmer bile so brezdelnost in lenoba s strani večine „prvakov“, ker jim je šlo itak vse priznanje vsled koruptnega sistema in je bilo torej vsako delo odveč. Na drugi strani pa so se pritegnili na vsa boljša mesta večinoma nezmožni in nedelavni elementi, ker je protekcija odločevala.
Iz teh povsem uvidljivih razlogov moral je priti za liberalen sistem ljubljanski in s tem ozko zvezan liberalni sistem v manjših krojih naše dežele neuspeh za neuspehom, poraz slediti porazu. Narodna slovenska politika sploh je pa trpela ogromno škodo vsled teb porazov in vsled neštetih političnih napak, katere je zakrivila liberalna naša politika.	J
Del naše inteligence pregledal je ta nezdrav položaj, uvidel škodljivost tega sistema. Posebno v dijaštvu pričelo se je krepko, zdravo in živahno gibanje; javil se je odločen odpor proti temu sistemu in že smo upali, da bo postalo to gibanje splošno in da bo prišlo do radikalnega preobrata v obstoječem sistemu. Toda prišlo je drugače.
Zadnje državnozborske volitve in pri teh se pojavljajoča velika, vedno naraščajoča sila klerikalne struje, napolnila je vse vrste starih in mladih naprednjakov s strahom. Prišlo je do oblažitve nasprotij in ker je bila moč v rokah starejših, morali so se seveda pokoriti mlajši. Prišlo je do izvolitve Hribarja. Nekateri kratko vid neži so mislili, da je s tem potapljajoča se liberalna ladja oteta. Toda pri vsi svoji delavnosti je Hribar ostal sam, kot tak seveda ni mogel doseči uspehov.
Povsod stara nedelavnost, povsod isti, še obstoječi koruptni sistem.
Hribar si ni znal pritegniti mladih čilih moči, s katerimi združen bi moral pretrgati vse zveze s starim libe-
ralnim sistemom in bi moral pričeti zidati novo, zdravo stavbo. Hribar se ni mogel in ni smel iztrgati iz sistema, ker ga nanj vežejo iste vezi korupcije, ki sploh držijo celo stavbo skupaj.
Zvezda narodno-napredne stranke padala pa je ven-dno nižje in nižje. Povsod so iskali pomoči, pričeli so z gospodarskim delom, pa je bilo že malo prepozno. Vjeli so na mastne službice nekdanje voditelje radikalnega dijaškega gibanja, a kdor je dobil vpogled v cel sistem, temu je minulo navdušenje zanj.
Tak je položaj današnjega dne. Del naprednega občinstva tvarjajo oni, ki so po svojem gospodarskem položaju zvezani s sistemom; katerim je po večini naprednost deveta briga. So to pač toliko časa najzanesljivejši pristaši stranke, dokler je upati na nje zmago, ker imajo materielne koristi od nje.
Na drugi strani so pa naprednjaki, ki pripadajo — pogosto v svojo lastno škodo — stranki, ker ima vsaj ime napredne. So to pristaši, ki bodo ostali stranki zvesti tudi če propade. Pristašev je nekaj, a voditeljev nimajo, ker se skoraj vsak brani prevzeti vodstvo potapljajoče se ladje.
Treba pa je vendar dobiti kandidatov, ker so volitve pred durmi. Mladi ne grejo. treba je torej poseči v staro šaro, med one, ki so sami že rekli, da so odslužili. Tako so prišli na dr. Tavčarja za Ljubljano.
Vedno si je želel zaslužen mir, sedaj naj pa rešuje!
Nekateri so se spomnili one „sijajne“ njegove dobe in njemu samemu začelo se je tožiti po onih časih ; zato je zopet kandidat. Treba bo pa porabiti precej čistilnih sredstev, preden se bo pokazala svitla kovina iz rje, ki se je nabirala na njem vsled dolgoletnega brezdelja. Morda se ga sploh ne bo dalo napraviti več svitlega, kajti današnja generacija se ne spominja več dobe, ko je dr. Tavčar „delal“ v službi svojega naroda. —
Kot drugega za Ljubljano privlekli so na dan dr. Trillerja, tudi on naj bo zopet kandidat (t. j.: bel). Morda pa je to vendar le času primerna šala!
Sedaj pa zahtevajo od ljubljanskih volilcev, da naj strankini disciplini na ljubo, proti svojemu boljšemu prepričanju volijo moža, ki sta že pred davnimi leti zaigrala vse simpatije, ki sta vsled neštetih neuspehov in političnih blamaž izgubila vse zaupanje, čas bi bil, da bi se naša
LISTEK.
Sinje morje in beli ogenj.
Fantazija.
Spisal Vladimir Levstik.
I.
Morje! Ti demon, tisočeroobrazni, od nebesa do nebesa razprostrt; ti duša, med zemljami razlita, ti svetla, ti temna, večna prispodoba vse lepote in vsakatere groze, primera sile in miru, simbol nerazrešnosti in neskončnosti !
Morje besni, divja brez uzde, rohni, hlepi . . .
Do temnega nebesa tuli morje. Sto žrel zija do zvezd v oblačnih pajčolanih, stoterna skrivnost rjove iz brezdna titansko kletev v višine.
Višjim bogovom se krohoče morje; sika morje, peno bruha v oblake in se trga ob skalnatih bregovih.
Zdajpazdaj se ucepi blisk iz zenita; ukreše se v veličastnem žaru, zrak zaječi v grmeči bolesti. Utrga se ogenj, razbrizgoe se po valovih in se potopi v breadanjosti, kakor ugašajo bičane, blazne misli v mrakovih strasti.
V	črno rizo se je odela smrt, plašč megla si je ogrnila z mrzlimi rokami; z morjem se igra orkan in sile pekla hlepe po duši tistega, ki pade mednje.
Gorje mu, kdor je nocoj na valovih; niti ne otmo ribiča trgajoča se jadra, nit ne rešijo oholega kupca škri-
pajoči jermeni sužnjev, besnečih od smrtne groze in prikovanih h galejnim klopem . • .
*
*	*
V skalnem domu so posedli gusarji k ognju. Z raskavimi prsi so sive skale zaščitile svoj rod in zaman brizga morje peno na strmo stezo k taborišču.
V trepetajočih lisah se odbija blesk plamenov po vlažnih skalah in se utrinja na bronasti polti junakov.
Bistro zro sokolje oči; prešerno buta smeh ob stene, nakitene s preprogami in priplenjenim oro/jem, ki visi okrog v spomin na boje in na zmage: med krohotom se ziblje ob vsakem ognju razgovor. Vabljivo vonjavo širi meso, ki cvrči na ražnjih, razposajeno zvonkljajo glasovi deklet in pesem gosli raste vmes in mrje v pretrganih akordih .. .
„Kdo zapoje pesem ?“ je vzkliknil poglavar in je zamahnil z roko.
„Kdo zapoje o junakih?" je ponovila ob njegovih
prsih.
„Kje si, pevec enooki ?“ gre z odmevom kroginkrog.
Pristopil je tisti, ki so ga klicali. Star je pevec, plešasta žaluje njegova glava, samo dva kodra sivih las se mu vsipata po sencih. Dolga brazda mu kolje čelo, kolje mu lice in mu pada čez desno grud: ponos njegov, spomin junaštva mladih dni. Votlina mu zija mesto levega očesa, toda zasvetilo se je iz desnega, ko se je spustil k nogam glavarice na zvito preprogo.
„Poj!“ veli glavar.
„Poj!“ ukaže ljubica.
Goslar je nastavil lok, pa molči.
„Poj!“ zahtevajo tovariši.
On se nasmehne:
„Ptič ne žvrgoli brez	rose, trava	ne	zeleni	brez
dežja; pesem	se ne rodi iz suhega grla!“
„Dajte mu vinat“ veli poglavar.
In glej, zdaj natočijo iskre krvi italijanskih trt v srebrno čašo, umetno risano in z dragulji okovano; nastavi jo pevec na junaška usta, v dušku jo izprazni; razplamene so strune, ko se jih sunkoma dotakne lok.
Ponosne tajnosti so napojile zrak: mokro se bleste oči, bronasta lica zatemnevajo, stiskajo se ustnice in roka se oklepa orožja, da more pritrkavati k napevu.
Eazpustila je glavarica črno krasoto las, ovila jih je sokolu okrog	vratu ; naslonila	mu je glavo	na	ramo,	napol je zaprla	oči. Smehlja se,	odsevi ognja ji	poljubljajo
slonovinaste zobke in sladkostrastno ji raste grud pod raskavo roko ljubimca.
Zamislila se je in posluša . . .
Morje tuli do temnih nebes; dviga se pesem gusarjev . . .
II.
Knežnja Lepa, suženj in ribič Krut.
»Dnevi teko, leta beže, veki tonejo v večnost; reke buče, reke šume, in hitijo morju brezbrežnemu v krilo;
inteligenca, da bi se naše meščanstvo zbudilo iz te nad vse škodljive, iz komodnosti izvirajoče konservativnosti in bi se povspelo do samostojnega in energičnega koraka in bi šlo brezobzirno pot napredka preko na desni in na levi padajočih razvalin!
Nemške želje.
V	»Deutsche Stimmen" z dne 23. t. m, se je oglasil nekdo ter pod naslovom »Krainischer Landtag" precej jasno povedal, česa žele naši Nemci od bodočegal deželnega zbora. Bavi se pa dopisnik v prvi vrsti z našimi liberalci, o katerih nima ravno najboljšega mnenja, a svoje skromne” želje je postavil čisto na konec in jih izpovedal tako previdno, da nepazljivemu bralcu skoraj gotovo uidejo. Ker je celi članek precej značilen za sedanji položaj, naj ga priobčimo v celoti.
»Kaka temeljita izprememba se je izvršila v slovenski liberalni stranki, kaže njeno stališče, ki ga je zavzela napram deželnozborskim volitvam. Po kameleonsko izpre-minja vsak dan svojo barvo, se priznava danes kot odločna nasprotnica vsake izpremembe obstoječega volilnega reda. se poteguje jutri za izpremembo volilnih okrajev v korist liberalni stranki, da končno navdušeno nastopa za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor.
Opetovano se je dokazalo, kako lahkega srca je vrgla liberalna slovenska stranka svojo preteklost črez krov, in primerno je, od časa do časa jo opozarjati nato, da se je v koaliciji z nemškimi poslanci deželnega zbora ramo ob rami borila proti obstrukciji klerikalne stranke in se trudila, omogočiti delovanje deželnega zbora.
času primerno je tudi opozoriti nato, da ste k o a -lirani slovenska liberalna in nemška stranka objavili oficielno izjavo, v kateri se je razložilo neopravičljivo kršenje ustavnih pravic ljudstva, občutljiva škoda za deželo in njen gospodarski in kulturni razvoj, povzročena po onemogočenju delovanja deželnega zbora, in se je težka odgovornost zato naložila obstuirajočim članom deželnega zbora.
Slovenska liberalna stranka je končno sama začela posnemati postopanje klerikalne stranke, katero je prej tako obsojala, in je stem izsilila predčasno za-ključenje zasedanja s svojo obstrukcijo.
Ako se sedaj pazno zasleduje namigavanje v volilnih oklicih v „Slovenskem Narodu", ostro pisavo proti vsaki volilni reformi, ki bi zožila liberalno slovensko posest, se nam ne zdi neopravičena bojazen, da bo tudi delovanje bodočega deželnega zbora kmalu neomogočeno, če se 11 e bo posrečilo z energično uporabo poslovnika premagati obstrukcije."
Zadnjega stavka ni podčrtal ljubljanski dopisnik »Deutsche Stimmen“, temveč smo ga podčrtali mi, ker smo prepričani, da je pisec člankov vsa prejšnja izvajanja porabil edino le v to, da ž njimi zakrije, kar je hotel povedati : da naj stroga uporaba poslovnika zagotovi Nemcem tako volilno reformo, kakoršno si želijo, in dajeta volilna reforma ie dogovorjena, gotova s t v a r ! Nemci se samo boje, da bi obstrukcija v deželnem zboru ne onemogočila sprejetja take volilne reforme, ki bi jim še za nadalje zasigurala nemoteno njihovo dosedanje gospostvo.
Ne gre tu za to, kolikokrat je slovenska liberalna stranka izpremenila svoje stališče napram volilni reformi, ne gre tu za to, da ne bi bilo delovanje deželnega zbora v korist ljudstvu, njegovemu gospodarskemu in kulturnemu napredku v škodo neomogočeno, gre le zato, da se na vsak način ohrani privilegij veleposestva in ž njim moč
pena bije ob sive skale, ruši se breg in gradovi, ki so na njem kipeli v oblake.
Tožijo se junaki, na belih barkah, po sinji cesti; in kjer so pristali, je kri in pepel.. .
Kneževal je knez, v prelepem gradu, kneževal je kraj morja, junaški knez, in dolga mu je bila srebrna brada, čez pas mu je segala in do kolen: tako se vliva biserna voda po gori. A več nego njenih las je bilo brazgotin na njegovem telesu in več nego njenih las je bilo sovražnikov, padlih od kneževe roke.
Slovel je stari knez. od zemlje do zemlje, od morja do morja; in bolj od njega je slovela njegova hči: niso trepetali junaki pred tisočerimi kopji, a pred njenim pogledom so liki dečki povešali oči.
Peli so pevci o njenih ustnicah, rdečih kot kri, ob jutranjem solncu prelita; o njenih očeh so peli, temnih kot morje o polnoči, globoki kot val v opoldanskem žaru; peli so belino nje prs, bolj belih od zimskih snegov na visokem gorovju; o njenih nožicah so peli, da teptajo srca junakov.
Širom je svet slavil njeno krasoto, in široširom so ji poznali imel knežnja Lepa.
*	* *
Zarana se je dvignila knežnja Lepa; kaljeni lok je obesila čez rame in je poklicala mladega sužnja, zajetega daleč ob grški obali, tam, kjer vstaja solnce iz morja in
Nemcev, da morejo oni sanii odločevati slej kakor prej v vseh važnejših vprašanjih. Radovedni smo le, kako stališče bi Nemci tedaj zavzeli, ako bi se obe slovenski stranki sporazumeli ta volilno reformo, ki bi odvzela Nemcem dosedanji njihov privilegij, ali bi tucli potem tako odločno zahtevali „energično uporabo poslovnika”, saj bi sami gotovo z obstrukcijo hoteli zaprečiti sprejem take volilne
reform«.	.	\ i Lu. t
Vsekako naj bi bil ta pojav nemških želja odločen opomin našim klerikalcem in liberalcem, da naj vendar Se končno nekoliko odnehajo v svoji strankarski strasti in naj se sporazume o volilni reformi, ki bi pometla iz našega deželnega zbora ostanke srednjeveškega valpetstva in zagotovila slovenskemu narodu zastopstvo, kakršno mu gre po njegovi preogrorhni večini v deželi. Proč z nemško nadvlado iz dežele, to mora biti geslo vsake slovenske stranke, iii naj se potem razvijejo domače straukarske razmere, kakor se hočejo, da bodo le Slovenci zavzemali tisto mesto, katero jim gre.
Kranjski deželni zbor mora postati slovenski!
Poraz »Narodne stranke11 na Štajerskem.
V	četrtek so se vršile dopolnilne deželnozborske volitve za kmetski volilni okraj Celje-Vransko-Laško-Šmarje-Konjice-Gornji grad. »Narodna stranka" je v tem okraju, ki ga je prej zastopal dr. Dečko, kandidirala Jožefa Z d o 1 š e k a , posestnika na Ponikvi, dočim je bil klerikalni kandidat Alojzij Terglav, posestnik na Polzeli. Volilni boj je bil hud, a izid je bil po zatrjevanju obojestranskih poročil zagotovljen „obema kandidatoma", dočim je bilo seveda po izidu zadnjih državnozborskih volitev sklepati, da bo v resnici prodrla s svojim kanda-datom »Narodna stranka". Končni izid pa je pokazal, da je »Narodna stranka" prišla pri državnozborskih volitvah do zmage ne toliko s svojim delom, kakor pa s hitrostjo in nepričakovanostjo svojega nastopa. Našla je nasprotnike kolikor toliko nepripravljene, in to ji je prineslo zmago. Sedaj pa, ko so bili nasprotniki pripravljeni, ko so posegli z vsemi svojimi močmi v boj, se je pokazalo, da »Narodna stranka“ niti v najtrdnejšem svojem okraju, za katerega je vedno smatrala celjski volilni okraj, ni toliko trdna, da bi si izvojevala zmago. Nasprotni kandidat je zmagal z velikansko večino.
Oddanih je bilo 40S4 glasov. Od teh jih je dobil klerikalni kaudidat 2676, dočim jih je bilo oddanih za Zdolšeka samo 1331; razcepljenih je bilo 27 glasov. Večina Terglavova znaša torej 1845 glasov ter presega celo število glasov, ki jih je dobil Zdolšek. Poraz je torej tako popolen, da je popolnejšega težko misliti in kakor ga gotovo ni pričakovala »Narodna stranka", niti nje nasprotniki. Res je sicer, da je mnogo volilcev ostalo doma, da so klerikalci spravili na volišče, kolikor se je sploh dalo, ali s tem se pač ne sme zavaravati »Narodna stranka", da bi bili vsi doma ostali volilci njeni pristaši.
Ravno tako ne moremo misliti, da ne bi bila »Narodna stranka" z vsemi svojimi močmi posegla v boj, računajoč z dejstvom, da deželnozborsko zasedanje traja samo še eno leto in se črez leto dni vršijo nove volitve. Vedela je pač dobro, da ji sedanja zmaga zagotovi tudi zmago pri splošnih volitvah in narobe ravno tako tudi poraz, in zato je gotovo napela vse svoje moči, da si s sedanjo zmago zagotovi mogočno moralično oporo za pri-hodnjost. Ako ne bi bila trdno pričakovala zmage, ne bi bila sploh stopila v boj.
Kje torej iskati vzroka porazu?
gleda na line atenske. In napravila se je Lepa pokraj morja, po skalnem bregu, streljat ptiče, ki plovejo nad valovjem in si gradijo gnezda na pečinah.
Vse jutro je hodila, vse jutro je lovila in se je smejala frfotanju žrtev, ki so padale od njenih strelic. A ljubši od frfotanja žrtev ji je bil pogled na grškega sužnja, ki je hodil za njo, grizel si ustne do krvi in se je zdajpazda spotaknil, da je padel na kolena in je poljubil kamen, kamor je stopila nje nog.
Vse jutro je hodila knežnja Lepa, vse jutro je lovila; in ko se je solnce pripeljalo že visoko nad štrleče čeri in se je grad očetov že davno skrival za raztrganimi bregovi, je postala trudna in je sedla k počitku.
»Tudi ti sedi in počij!" je velela sužnju.
Suženj ni sedel; pokleknil je k njenim nogam. Polno mu je bilo srce nebes, vse in peklenske muke mu je bilo polno.
»Zakaj ne sedeš, zakaj klečiš? Sedi!" je vzkliknila knežnja Lepa.
Suženj je pa zagledal, da se ji je razmaknila obleka nad kolenom. Videl je rob kolena iz mramorja: tema se mu je razlila v oči; s plameni in s peno se mu je uprla kri, zaškripal je z zobmi kot gladen volk in je sklonil ustnice, drznega hrepenenja pijane.
Speklo je knežnjo, bolečina ji je pretresla telo; tako vroč je bil poljub sužnja na njeni dišeči poiti.
Ali je »Narodna stranka" premalo delala, ali pa njen nastop ni pobudil toliko zaupanja v ljudstvu, da bi bilo šlo v večini za njo? Po našem mnenju zadenemo najbolj pravo, ako potrdimo oboje.
Organizacija »Narodne stranke" je še mlada, še ne- . utrjena, dočim ima klerikalna stranka organizacijo že sama na sebi in v duhovščini najboljše, najvplivnejše in najpo-žrtvovalnejše agitatorje, ki se ne ustrašijo agitacije od hiše
do hiše, od volilca do volilca, dočim »Narodna stranka"
«.)	^	i*	C	’	■	‘	-•(	•	'	V	•
nima niti ljudi niti sredstev dovolj za tako podrobno delo. Obenem pa naj tudi povemo popolnoma odkritosrčno, da je »Narodna stranka" posebno v svojem glasilu začela nastopati tako, da v resnici ne more pobuditi pravega zaupanja v ljudstvu. To ni več glasilo stranke, katere prvi in glavni namen poleg boja za narodne pravice je povzdig in napredek narodnega gospodarstva, temveč prava kopija glasila preperele kranjske liberalne stranke, samo da je večkrat kopija še hujša od originala. »Narodna stranka", ako se sme soditi po njenem glasilu, je potemtakem nastopila pot, ki vodi do propada, ne pa do napredka. In ali ni bil morda poraz pri sedanjih volitvah že dokaz za to našo trditev?
Končno naj ob tej priliki zopet še enkrat ponovimo naše mnenje glede strank, ki se v svojih programih sicer strinjajo z drugimi strankami v ostalih slovenskih krono-vinah, pa se mrzlično drže svojih kronovinskih mej, računajoč edino le na svojo lastno moč, prezirajoč vse, kar ni prav specifično tamprovincialnega. Ponavljamo zopet in zopet, da se vse te stranke morejo vzdržati edino le na vseslovenski podlagi kot ena, edina močna gospodarska stranka, ki je razgranjena povsod, kjer se glasi slovenski jezik. Taki stranki z edinstvenim programom je obstoj ne samo mogoč, temveč tudi zasiguran, ako se dosledno drži svojih načel, ne iščoč strankarskih koristi kot takih, temveč edino le napredek ljudstva, ne podžigajoč strankarske strasti in gonje, temveč pomirjajoč in blažeč razbesneli boj strasti. To naj bi upoštevala tudi »Narodua stranka" na Štajerskem, in potem ne bo več doživela takih porazov, kakor ga je doživela sedaj.
Politični pregled.
Proračunski odsek.
V	proračunskem odseku so se razdelili referati. Izmed slovenskih poslancev so prišli v poštev kot referenti edinole dr. Ploj, dr. Korošec in dr. Žituik, izmed Hrvatov pa Vukovič. Za Slovence je gotovo zelo važno, da bi imeli poročevalca o tej ali oni postavki naučnega ministrstva, ravno tako tudi poljedelskega in železniškega, ali ravno tu so se referati razdelili vsem drugim, samo ne Slovencem. Glavna poročila za naučno ministrstvo so v rokah Cehov in Poljakov: visoke šole Bilinski, srednje šole Globinski, ljudske pa Stanek. Za železniško ministrstvo kakor smo že rekli ni nobenega poročevalca izmed Jugoslovanov temveč večjidel Nemci, poročila o poljedelskem ministrstvu so pa tudi večinoma v rokah Nemcev, med njimi kneza Auersperga. D r. P 1 o j je poročevalec za točko »posebne potrebščine in direktni davki" v finančnem in poštnohranilnični u r a d v trgovinskem ministrstvu, dr. Korošec bo poročal
o	»tobaku" (finančno min.) d r. Ž i t n i k pa o »soli" (fin. min. in »najvišjem računskem dvoru" (justično min.). Sol in tobak, to še še, ali vsaj zajustično ministrstvo bi bilo treba drugega referata in drugega referenta. Sicer ni ravno vse ležeče na referentu, ali vendar je precej značilno, da se da slovenskim odsekovim članom take referate. Sicer tudi Nemci niso prav zadovoljni z raz-
■«* Dalje v prilogi. *»■
V	Lepi se je vnel ponos pradedov; iztegnila je belo roko za pas, izdrla je izza pasu bodalce: svetlo je bilo in ostro, zlat se mu je blestel ročaj, z dragulji je bilo okovano.
Ni se umaknil suženj, ko je dvignila bodalce v zrak. Blazno se nasmehnil in je v usmevu razprostrl roke. Lepa je spustil roko, jeklo se je zardelo, zazijalo je grlo, in rdeč curek je brizgnil v zrak.
Preplašila se je knežnja ; strepetala je zbežala je proč od grškega sužnja, ki je zaman poizkušal izreči še enkrat njeno ime, ječeč in zvijajo se v lastni krvi.
Bežala je kneŽDja, bežala je ob sinjem morju, po sivih skalah je blodila; in ko je padel večer, je videla, da je pribežala na isto mesto nazaj.
Grški suženj je ležal na tleh, nepremično, mrtev je ležal, s krčevito razkriljenimi rokami, črno je bilo naokrog od suhe krvi in njegove oči so zrle stekleno.
Viknila je Lepa v smrtni grozi; stemnilo se ji je v pogledih, ugasnil ji je soj morja, krvavečega v solnčnih poljubih; zašibila so se ji kolena, zrušila se je kakor mrtva . ..
—	V sladki strasti se je nasmehnila krasotica v glavarjevem naročju; razširile so se ji grudi, s toplim dihom je pobožala junakovo lice. —
In pevec je pel:
Priloga k 7. štev. „Nove Dobe“, dne 25. januarja 1908.
delitvijo referatov, posebno, ker so najvažnejša poročila o naučnem ministrstvu dobili Poljaki in Cehi, ali to ravno kaže, koliko važnost polagajo na posamezne referate druge stranke, koliko pa naše. Razun edinega Plojevega referata so vsi drugi brezpomembni.
Hrvatska.
Nov način veleizdaje je iznašel na Hrvatskem novi ban baron Eaueh. Ko so se na večer Rauchovega prihoda v Zagreb, po znanih demonstracijah, nekateri vseučiliščni dijaki'sprli na ulici z nekimi častniki, vsled česar je prišlo poleg besednega prepira tudi do udarcev in je bilo na obeh straneh nekaj lahko ranjenih, je službeno hrvatsko časopisje, v prvi vrsti BNarodne Noviue", list brez vsakega značaja, proglasilo ta dogodek za — veleizdajo in vztraja pri tej trditvi, ter obenem istega zločina krivi tudi protivladno časopisje, ker ni enako obeležilo tega brezpomembnega dogodka. Vsak pameten človek bo priznal, da dijaški in vojaški pretepi, posebno pa tak, kakor je bil ta
—	častniki so izzivali dijake s klicem „hoch Rauch", dasiravno jim je bilo znano, kako je bilo splošno razpoloženje ta dan v Zagrebu — uiso imeli nikdar drugačnega značaja, kakor kak drug zasebni prepir, in res je treba posebne zlobnosti, da se more vsled takega brezpomembnega dogodka okriviti vse hrvatsko dijaštvo in cele politične stranke veleizdajskega zločina. Rauch se pač skuša na zelo lep način iznebiti svojih nasprotnikov.
Visokošolsko dijaštvo je priredilo dva protestna shoda, na katerih je odločno protestiralo proti takemu nesramnemu izkrivljanju resnice.
Volilni boj se je že razvil po celi Hrvatski. Posebno Frankovci delajo z vsemi, tudi najnesramnejšimi sredstvi, da bi si zasigurali čim največ mandatov. Dr. Frank kar trosi denar za agitacijo, za podkupovanje itd. Značilna za to volilno »delo" je izjava nekega Frankovega pristaša, da dr. Frank ne bo izvoljen, če ne bode poslal v volilni okraj dovolj denarja za .koruzo“, kajti svinje da ne gredo za gospodarjem če jim ne trosi koruze.
Najbolj se boji vlada, da ne bi bil izvoljen v hrvatski sabor urednik reškega „Novega Lista" — Supilo, katerega iz vse duše sovražijo Madžari, ki njemu pripisujejo odločni nastop hrvatsko-srbske koalicije v Budimpešti. Nič manj ga De mrze tudi Frankovci, katerim je bil vedno najhujši nasprotnik. Supilo kandidira v delniškem volilnem okraju, kjer so pravaši postavili za kandidata dr. Potočnjaka, ki je uskočil iz koalicije. Supilu je glede na izid volilnega shoda, ki se je vršil prošlo nedeljo v Delnicah,
zmaga zagotovljena.
Srbska radikalna stranka je skočila v vladni tabor.
Rauch se je posvetoval z vodjem te stranke dr. Krasoje-vicem, in ta se je zavezal podpirati Rauchovo vlodo. — Okrajne oblasti so nato dobile nalog z vso energijo podpirati srbske radikalne kandidate proti kandidatom koalicije.
Rauch se je tudi že začel vtikati v Dotranje zadeve avtonomne uprave mesta Zagreba. Že ob svojem prihodu je komandiral mestno zastopstvo k svojemu sprejemu, a sedaj zopet hoče vplivati na izvolitev župana. Mestni Status zagrebški zahteva, da se mora tekom štirih tednov po izpraznenju županskega mesta izvoliti novi župan. Dasiravno nima vlada drugega posla, kakor edino le vzeti na znanje eventuelni odstop župana in nima nikake pravice, vtikati se v župansko volitev, vendar pa je odgovorila vlada v dopisu, v katerem je vzela na znanje odstop župana, da bo izdala glede na izvolitev novega župana pozneje svoj odlok. Vlada je s tem prekršila zakon o avtonomiji glavnega mesta. To je pač res najboljša pot, da se sovraštvo med Rauchovo vlado in zagrebškim meščanstvom še bolj poostri.
»Lepa ni znala, kako dolgo je ležala; znala ni, kaj se je zgodilo z njo, da se je vzdramila v skalni votlini, ob svitu prasketajočega ognja.
Mehko je ležala na postlani morski travi, z runom košatega ovna je bila odeta; ob njenem vznožju pa je sedel mladenič, rjav od solnca in od vetrov. Koprnele so oči mladeniča in so se potapljale v njeno lepoto.
»Kje sem ?“ je dahnila plaho in se je vzravnala, kakor v sanjah. A naenkrat se je domislila sužnja, kako se je krivil na žejnem pesku, iztezajoč roke v poslednji borbi, in ledena groza ji je napolnila žile.
»Na domu ribiča Kruta si, in tu ostani, tu mi sevaj srečo, karkoli že si: vila nebeška ali najlepša vseh zemeljskih hčera 1“
Knežnja Lepa je obstrmela.
„Kako sem prišla v domovanje ribiča Kruta ?“
„0b bregu sem se vračal z lova; sanjava mi je bila duša in moje oči so blodile po skalovju. Tako sem našel tebe in njega."
Zastal mu je glas in veliko vprašanje se je odkrilo v njegovem pogledu.
„Moj suženj je bil, je dejala knežnja z zaničljivim usmevom; toda prebledela je.
»In zakaj se je zgodilo?"
»Trudna sem bila in sem počivala ; pes je p« videl mojo nogof, ker se mi je bila raztrgala obleka. Dotaknil
Ogrski državni zbor.
Državni zbor je sprejel predlogo o vojaških novincih v generalni razpravi z veliko večino. Ob priliki glasovanja so disidenti uprizorili majhno obstrukcijo, nakar se je prešlo v podrobno razpravo. Ni dvoma, da bo predloga sprejeta tudi v drugem in tretjem branju. Zanimivo je, kako je odgovoril domobranski minister Jekelfalussy na zahtevo disidentov, da naj se v naslovu črta besede »skupna armada" in se namesto njih postavi besede »ogrska armada kot dopolnilni del skupne obrambne sile". Minister je prosil, da se sprejme neizpremenjeni naslov, pač pa je zagotavljal, da bo nadomestil državnopravno neprave izraze s pravilnimi.
Klub neodvisne stranke se je bavil z vprašanjem o reviziji zborničnega poslovnika. Minister Košut je bil po svoji bolezni prvikrat zopet v klubu. O reviziji poslovnika je izjavil, da smatra za najboljšo rešitev tega vprašanja kompromisni predlog in se čudi, kako more še kdo nasprotovati temu predlogu. Seveda pa so disidenti, izsto-pivši iz neodvisne stranke, drugega mnenja in izjavljajo, da bodo z vsemi sredstvi pobijali ta zakonski predlog.
Ministrska kriza v Srbiji.
Ker trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstrijo vzlic zagotovilom, da se bližajo ugodnemu koncu, vendar še nikakor niso dognana, se je začelo v Srbiji zopet govoriti o izpremembi pri vladi. Te dni se je bavil srbski ministrski svet s temi stvarmi in takoj se je raznesel glas, da namerava odstopiti ministrski predsednik Pašič Seveda se oficijelno te vesti zanikajo, ali nekaj resnice bo pa najbrž te na njih, kajti rešitev trgovinske pogodbe z Avstrijo je za Srbijo takorekoč življensko vprašanje, in vlada, kateri se ne posreči ugodna rešitev te zadeve, nima obstoja.
Bolgarska.
Sedanje bolgarsko ministrstvo, kateremu je stal na čelu G u d e v , je demosijoniralo. Knez je sprejel demi-sijo, ali ministrstvo bo vodilo še toliko časa vladne posle, dokler se ne konstituira nova vlada. Sedanji stambulovi-stični kabinet bo najbrž nadomestil demokratični z Malinovim na čelu, ki je po smrti Karavelovega vodja demokratov. S prihodom demokratov na vlado bi se nekoliko omejila kneževa oblast, na kar knez Ferdinand mili pristati. Vsekako pa demokrati sami ne bodo dovolj močni, da bi mogli sestaviti vlado in se bodo morali sporazumeti z naprednjaki, nakar bi stopil v ministrstvo tudi prejšnji ministrski predsednik Danev in pa sedanji poslanik bolgarski na dunajskem dvoru S«»fov, ki je bil že v Dane-vovem ministrstvu finančni minister.
Iz dežele »svetovne kulture**.
Te dni je izreklo sodišče v Koliuu svojo razsodbo v zadevi, katero smo pred kratkim omenili v našem listu, namreč o silovitostih, ki jih je uganjal v afriških nem-nemških kolonijah bivši nemški državni komisar dr. P e -t e r s. Urednik BrUggemann je bil oproščen, pisec Ben-nigsen pa je bil obsojen na 100 mark globe, kajti sodišče je bilo mnenja, da se obtožencu ni posrečil dokaz resnice, da je dr. Petera dal obeseti zamorko Jagodjo in svojega sluga Mabruka vsled spolnih nagonov, iz ljubosumnosti. Dr. Peters je torej — čist. Tako se pač v Nemčiji očisti vsakega višjega gospoda, dasiravno je vsa javnost prepričana, da je umazan v dno duše.
Pred vojaškim sodiščem v Berolinu se ravnokar vrši obravna proti dvema visokima vojaškima dostojanstvenikoma grofu Hohenauin grofu L y n a r zaradi protinaravnih deliktov. Obtožnica pravi, da je grof Hohenau osumljen, da je 1 1904 protinaravno občeval z
se je noge z žarečimi ustnicami, in meni je bilo, kakor da se je strup razlil po moji krvi! Da se ne bi predrzuil, sem vzela bodalo ..."
Glejte, in tistikrat je storil ribič Krut, kakor je storil suženj z grške obali: pokleknil je in je razprostrl roke do knežnje Lepe.
»Svoboden sem, o boginja, in ni ga očesa, ki bi bilo videlo moj tilnik sklonjen pred gospodarjem. A zabodi me tisočkrat, samo daj, da moja usta umrjejo ob tvojih!"
Tako je zaklical ribič Krut in oči so mu vzplamtele bolj nego grškemu sužnju, ko je razprostrl roke.
Zavračaje je iztegnila Lepa roko z drobnimi prsti; dušno ji je prišlo v prsih in vroče.
Knez mi je več; ti si prostak ..." je dejala tiho in je povesila oči. »Pelji me domov in bogato ti bode plačilo."
Mar mi je zlato tvojega očeta, ko bo umirala moja duša« kadar bom sam veslal ob tihem brega in bom zrl v dnu valovja tvoje oči 1 Knez ti je oče, in jaz sem prostak ! A svobodnejši sem od knezov in kraljev, svoboden kakor morje nevklenjeno od človeških verig, neukročeno od človeške oblasti. Mar mi je zlato tvojega očeta. Glbj, posedel sem v čolnu, zvečer, ko je zaspavalo morje in je bila mračna in žalostna moja duša. Tesno je bilo želj&m 7 prsih; hrepenele so, kipele so in so sedale vetru na tihotne perofci; vsajale so mi želje od kdovekod in so blo-
nekim moškim, grofu Ljnarju pa našteva obtožnica ti i take slučaje z nekim ordonančnim vojakom, nekim gardistom in njegovim vojaškim slugom. Vabljenih je k obravnavi 36 prič. Ko se je prebrala obtožnica, se je izključila javnost obravnave.
So pač res lepi ti ljudje v visokih nemških krogih in Nemčija s svojo „fromme Sitte" je lahko ponosna nanje. Glede obeh obtoženih grofov je pač zopet pričakovati, da bodeta oproščena in za „neopravičeno osnmniče-nje" nagrajena s kako posebno milostjo, kakor pred kratkim nedolžni grof Multke in drugi.
Maroko.
Francoski ministrski predsednik Clemenceau je pred večimi politiki govoril o maroškem vprašanju ter zatrjeval, da general Damade ni dobil nikakega drugega naloga, kakor da napravi mir v okolici Casablance. Francoska bo, kakor ji je bilo naloženo v Algesirasu, vzdrževala mir in red v lukah, a v notranje maroške zadeve se ne bo vtikala. Damade je dobil nalog, da nikakor s svojimi četami ne pomaga sultanu Abdul Azisu proti protisultanu Mulej Hafidu, dasiravno smatra Fraucoska Abdul Azisa za pravega vladarja. S tem, da je Mulej Hafid napovedal sveto vojno proti Francozom in obljubil svobodo davka, se je uered v Maroku le še povečal, obenem pa je Mulej Hafid tudi izjavil, da ne bo trpel tujcev v Maroku, in to zna imeti najtežje posledice. Vendar pa Francoska ne bo storila ničesar, kar ji ni dovoljeno na algesiraški konferenci.
Najnovejše vesti iz Maroka javljajo, da so bili Francozi pri Setatu poraženi in da so imeli 35 mrtvih in ravno toliko ranjenih. To bi bilo ravno nasprotno poročilu o francoski zmagi, v katerem se pravi, da je sin Muleja Rešida izgubil pri Setatu 600 mož in da je prosil Muleja Hafida, da bi le-ta sam prišel k njegovi mehali in tako zabranil njen popolni razhod.
Istega mnenja o maroških zadevah kakor na Francoskem so tudi na Španskem. Španski minister vnanjih zadev je tudi izjavil, da priznava španska vlada Abdul Azisa za pravega vladarja in da s»e ne vtika v notranje zadeve maroške.
Japonska in Amerika.
Iz Amerike prihajajo vesti, po katerih se da soditi, da zagotavljauja obeh vlad o medsebojnem dobrem spo-razumljenju vendar ne odgovarjajo resnici. Opaža se namreč v Ameriki, da se tamkaj naseljeni Japonci v zadnjem času neuavadno mnogoštevilno selijo nazaj v svojo domovino. Ker ni mogoče najti drugega vzroka, se naslučuje, da se je Japonska začela pripravljati na kakp vojno operacijo in da natihoma kliče rezerviste pod orožje. Ker sedaj ni druge države, s katero bi imela Japonska kaka razporna vprašanja, kakor edinole Združene dižave ameriške, je pač lahko mogoče, da se Japonska pripravlja na vojno proti Ameriki. To potrjujejo tudi druge vesti, ki prihajajo iz Amerike, seveda ako odgovarjajo resnici, da so namreč zalotili v Ameriki dva japonska vohuna, ko sta ogledavala neko trdnjavo. Mogoče je torej, da pride v kratkem res do resnega razpora med obema državama in potem najbrž tudi do vojne, katere izid je seveda zelo negotov, dasiravno je baje pred kratkim izjavil braziljanski minister vuanjih zadev, da bi v slučaju vojske med Zedinjenimi državami in Japonsko stala tudi vsa Južua Amerika na strani Zedinjenih držav.
Dnevne vesti.
—	Shod	S.	G. S., ki	se ima	vršiti jutri	v
nedeljo v Ribnici,	že	silno bode v	oči »Slovenca". Ker	bi
dile nad vodami. O, v takšnih trenotkih sem umiral peklenske smrti: kakor da se mi hočejo razpočiti žile, kakor da se hoče razbrizgniti moja kri v brezkoučen tir. In zdaj gledam tvoje ustne, kipeče in sveže kakor kri, ob jutranjem solueu prelita; tvoje grudi gledam, ki so kakor oblasti v poljubu zgodnjega dueva; in v moji duši so tisti tre-notki . . . Zdaj vem, o knežnja, čemu je človeku žena poslana od bogov! Ne vprašuj, kaj hočem, kosam ne vun; vem le to, da je v moji duši solnce in smrt, da so v moji duši tisti trenoiki ..."
»Molči 1 Molči!" je zamrlo v trepetu na ustnicah knežnje Lepe.
Dvignila je	oči	in je srečala	njegove;	preplašila	se
je njih ognja in	je	zaihtela, da	so se ji	biseri usuli	na
belo grud. Užgalo se je bilo v nji in ji je kipelo po žilah, kakor slutnja nadzemeljske sreče. Skrivnosti polno ji je vzdrhtelo po udih; jVknila je :
„Ubij me!“
„Ubij ti mene! Mar mi je zlato tvojega očeta! Knežnja Lepa si, to vem; saj druga ne bi mogla biti krasnejša od vesne same. Ubij me! Dvigni bodalo, knežnja Lepa! Glej, takole objemajo prostaške roke knežji tilnik, takšen je na knežjih ustnicah Krutov poljub . ..“
čakala je nevesta v hramu in je trepetala. Vstopil je ženin, oklenile so se ga bele roke...	(Sledi.)
seveda rad pokazal strmečemu občinstvu, kako dobro da je poučen tudi o razmerah in dogodkih v drugih strankah, spušča se »Slovenec" v nekatera iz zraku vzeta domnevanja. Tako n. pr. imenuje že kandidata, ki se pa ima določiti šele v nedeljo na shodu. Dalje trdi »Slovenec", da bodo naši pristaši, katere lažnjivo imenuje po svoji stari navadi „liberalee“, kandidirali samo enega kandidata, in še drugih budalosti več. Ne bomo odgovarjali na posameznosti, povdarjamo samo še enkrat, da naj si izvoli v nedeljo kmetsko ljudstvo iz svoje srede dva moža samostojnega mišljenja, v katera ima glede njih zmožnosti in njih sposobnosti za poslanca največ zaupanja. Kandidaturo teh dveh izbranih mož bo stranka z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, podpirala. Da nasproti možema, kakor sta Bartol in Jaklič, od ljudstva izbran kandidat ne bo imel ravno neugodnega stališča, je več kakor gotovo. Saj je vendar znano vsakomur, da niti eden niti drug nimata in ne bodeta imela v stranki nikake samostojnosti, da se bodeta morala pokoriti vsakemu migljaju vodstva, da torej tudi ne moreta zastopati brezpogojno koristi svojih volilcev, ker morata plesati, kakor jima ljubljanski voditelji godejo. Možje, ki ne smejo imeti lastne volje, pač niso sposobni za ljudske zastopnike.
— Slovenec je že pričel streljati, in sicer je nabasal svojo staro, že obrabljeno puško in strelja na naše pristaše v ribniški dolini z besedo »liberalec". Poznamo to taktiko, poznajo jo pa hvala Bogu tudi vsi naši pristaši do zadnjega. S tem, da nas imenujejo liberalce, nas hočejo kar vse na enkrat in do smrti zadeti. S tem, da se naš kmet zaveda svojih pravic in hoče neodvisno ne pa na klerikalno komando iz Ljubljane voliti svoje zastopnike, s tem, če hoče imeti za svoje poslance sposobne in pogumne može iz svoje srede, ne pa petoliznike ljubljanske klerikalne gospode, s tem še ni in ne bo nikdar liberalec. Seveda kdor ne bo trobil brezpogojno v »Slovenčev" rog, se imenuje kar na kratko tako. Pa bomo to tudi hladnokrvno prenesli, saj nas »Slovenski Narod“ na drugi strani pa obdeluje s priimkom klerikalci.
— Katoliška družba za Kranjsko, iz katere je izšla vsa sedanja klerikalna organizacija, je prenehala sama ob sebi, ker so izostali vsi člani. Stari katoliški konservativi-zem se je moral umakniti mlajšemu krščanskemu socializmu, ko je storil svojo dolžnost.
— Simon Gregorčičev spominski večer, ki ga priredi »Glasbena Matica11, se vrši jutri, v nedeljo, dne 26. t. m. ob petih popoldne v veliki dvorani hotela Union. Spored, sodelovalci, cene iste, kakor pri enaki prireditvi prošlo nedeljo v »Narodnem domu“. Spored smo priobčili že prošli teden.
— Slovenstvo Ljubljančanov si lahko ogleda, kdor se postavi v nedeljo, dne 26. t. m. pred 5. uro pred „T o n h a 11 e" in šteje Slovence, ki bodo šli k nemškemu koncertu istouro, ko se vrši v Unionu Simon Gregorčičev spominski večer »Glasbene Matic e". Kdor ob tej priliki gre v „Tonhalle“, kaže pač jasno edino le svoje hlapčevstvo pred tujci, kajti za umetniški užitek tu ne more iti, saj »Glasbena Matica" s svojimi prireditvami brez dvoma daleč nadkriljuje nemško filharmonično društvo. Edino računajoč na naš suženjski duh so torej mogli Nemci uprizoriti v istem času takorekoč konkurenčno prireditev, za katero delajo reklamo zlasti med slovensko mladino — upamo, da brezuspešno!
— Slovensko gledališče. Prejeli smo in priobčujemo doslovno:	»Slavno	uredništvo! V 5. številki Vašega
cenjenega lista ste priobčili pod gorenjim naslovom članek, v katerem trdite popolnoma neosnovane in neresnične stvari o meni o moji gledališki aferi; zato Vas prosim, da objavite takoj sledeče moje pojasnilo: Trdili ste, da me je g. intendant odslovil radi nesposobnosti ter pišete, da sem bila v Lvovu angažirana samo za tretje, oziroma druge partije, dočim fungiram v Ljubljani kot »primadona". To je popolnoma neresnično. V Lvovu sem pela prve partije v „Lohengrimu“, »Walkttri“, »Faustu", »Chopinu" etc., kar Vam lahko dokažem iz svojih kritik in recenzij, ki so Vam vedno na razpolago. Sicer pa Vam služijo lahko kritike v »Slov. Narodu", »Sloveniji", »Lai-bacher Zeitung", »Svobodi" etc. v dokaz moje nesposobnosti. — Kar se tiče moje afere z g. intendantom, omenjam samo to-le: Obljubil mi je, da dobim poleg svoje gaže, tudi celotno toaleto, katera je potem moja last. Po zadnji operi pa je g. intendant zahteval toalete, ki sem jih prejela, nazaj, in ker jih nisem hotela vrniti, mi jih je iztirjal s policijo. V takih razmerah mi seveda ni bilo mogoče ostati pri gledališču in izjavila sem g. intendantu, da odidem. Torej nisem bila odpuščena, ampak sem hotela oditi sama V zadnjem času pa se je vsa afera poravnala in v torek boste imeli priliko, da se prepričate sami o moji nesposobnosti 1 — Z odličnim spoštovanjem udana Marija Gollignon-Szymanska." —■ Priobčili smo to pismo, ker smo prepričani, da bode kolikor toliko tudi pojasnilo razmere pri našem gledališču, kakor smo priobčili nasprotno. Naš namen ni, vtikati se v osebne zadeve pri našem gledišču kot take, nam ni na
tem, ali je ta pevka ali ona, ta igralec ali ona igralka še v osobju našega gledališča ali ne, pač pa je naša dolžnost, da z ozirom na to, ker smatramo gledališče za kulturni zavod prve vrste, brezobzirno odkrijemo vse, kar mu more in bi mu moglo škodovati kot takemu. Vodstvo našega gledališča, poznavajoč našo vsestransko neodvisnost, je odklonilo našo ponudbo glede rednega poročanja o gledaliških prireditvah z izgovorom, češ, da naš list ni dnevnik — poročal je tedaj edino le »Slov. Narod", »Slovencu" se je že prej odvzela sezonska vstopnica in »Lai-bacher Zeitung", ki je bila na istem, se je šele pozneje zopet naprosilo, da naj zopet poroča — a pravi vzrok je bil edino le strah, da ne bi naša nepristranska kritika odkrila one gnilobe ki je pravi vzrok, da naše gledališče propada od sezone do sezone. In zgornja afera odkriva dobršen kos te gnilobe. —- V torek se je tik pred predstavo naznanilo, da je nenadoma zbolela ga. Borštnik-Zvonarjeva, pozneje pa se je izvedelo, da se je odpeljala lečit svojo bolezen v — Belgrad. Ali je kaka nedolžna garderoba vmes, ali kaj podobnega ? Najbrž je tudi tu zopet „etwas faul im Staate" g. intendanta. — Sčasoma, in sicer morebiti prav kmalu, bomo z našim gledališčem na istem, kakor smo bili v časih stare čitalnice, z edino razliko, da je bil tedaj začetek razvoja, sedaj pa menda — konec konca. V kratkem bo imel deželni zbor priliko govoriti tudi o slovenskem gledališču, in tedaj upamo, da se bo izpregovorila resna beseda: ali res kulturni zavod, ali pa nič!
— Sokol — Turnverein. Pred seboj imamo letni poročili o delovanju ljubljanskega Sokola in ljubljanskega Turnvereina in prav umestno se nam zdi, da nekoliko primerjamo te dve poročili, saj iz njih zopet in zopet raz-vidimo staro resnico, da se Nemci mnogo bolj zanimajo za svoja društva kakor Slovenci in da posebno še glede na številno razmerje obeh narodnosti Slovenci daleč, daleč zaostajajo za svojimi nasprotniki. Ljubljanski Sokol je imel v preteklem letu, ako računamo po vplačani članarini, okrog 430 članov, ali morda tudi še nekaj več — v' poročilu nismo našli natančne številke — Turnverein je imel 449 članov. Dohodkov je imel Sokol 8581 K 76 vin., Turnverein pa 9103 K. Pri Sokolu se je telovadilo v 5 oddelkih in 1236 telovadnih urah, pri Turnvereinu v 13 oddelkih in 797 urah. V tej zadevi Sokol daleč nadkriljuje Turnverein, ako se še pomisli, da Turnverein kot posebne oddelke navaja 1 ženski, 2 dekliška in 1 mače-valski oddelek. Škoda, da Sokol ne navaja skupnega števila telovadcev v celem letu. Turnverein navaja število 7899, kar znači povprečno udeležbo 10 na telovadno uro. Prepričani smo, da je v tem oziru Sokol daleč pred Turn-vereinom. S telovadbo torej Sokol pač prednjači Turn-vereinu, nikakor pa ne t naklonjenostjo med'občinstvom. Ako je v Ljubljani res 5000 Nemcev in teh 5000 Nemcev daje Turnvereinu 449 članov in 9103 K dohodkov, bi najmanj 40.000 Slovencev moralo dati slovenskim telovadnim društvom, tu štejemo oba Sokola in klerikalni telovadni odsek, najmanj 4000 članov in najmanj 80.000 kron dohodkov, a prepričani smo, da jih vseh skupaj članov ni niti 1000, a dohodkov —? če naj bodo telovadna društva res bojna organizacija naroda, potem moramo priznati Nemcem, da store svojo dolžnost, dočim moramo priznati sami o sebi, da Slovenci pravzaprav nimamo ni-kakega razumevanja o pomenu Sokolstva in telovadbe sploh za napredek našega naroda! Sicer žalostno, toda resnično.
— Hotelska družba „Triglav“. Ker se je okoli novega leta priglasilo več novih deležnikov in ker so nekateri češki rodoljubi prosili, naj se rok za podpisavanje deležnikov podaljša, se ustanovni občni zbor hotelske družbe še ni vršil in je torej še vsakemu dana prilika, da pristopi k družbi. Zlasti opozarjamo vse gospode in zavode, ki so obljubili pristop, da drže dano besedo in se odločijo za podpis. Podpisanega je sicer že veliko, toda potrebna glavnica še ni pokrita in dovolj žalostno bi bilo, ko bi ne prišlo do ustanovitve tudi v narodnem oziru tako važnega narodnogospodarskega podjetja, čeprav je obrestovanje za-sigurano, vendar se apelira tudi na rodoljubnost rojakov in za vzgled navajamo besede iz pisma g. dr. T. z dežele : »čeprav nisem materielno bogvekaj dobro podprt, bi si vendar očital, ko bi se za Slovence tako važna zadeva kot hotelska družba »Triglav" ponesrečila, zato pošiljam . Kralj, glavno mesto Praga je tudi brez posebnega povabila pristopila k družbi ter je župan dr. Groš posla delež z laskavim pismom, da se delala na češkem propaganda za naše prekrasne kraje in da želi, da bi tudi naše občine posnemale vzgled mesta Prage. Ustanovitev družbe je prav gotova stvar in pripravljalni odbor je že preskrbel za izvrstnega najemnika hotelov v Bohinjski Bistrici. Sklenil je najemno pogodbo z znanim hotelirjem hotela pri »Južnem kolodvoru" v Ljubljani, g. Alfredom Seidl. G. Seidl je bil veliko let poslovodja in vodja velikih turistiških hotelov na Tirolskem, v Nemčiji, v Švici, na Augleškem in Francoskem ter govori pet jezikov. Pridobil si je tudi že v Ljubljani in na Kranjskem najboljši glas v svoji stroki in odboru se častita, da je dobil tako dobro in priznano moč kot najemnika Triglavskih hotelov. G. Seidl bo upravljal in vodil podjetje na oni višini, ki jo zahteva moderni tujski promet. Hoteli bodo celo leto odprti. G. Seidl je Slovenec.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Vslužbo se sprejme:
1 poslovodja mauufakturne stroke za Kranj, 2 poslovodja mešane stroke za deželo, 4 knjigovodje in korespondence za Ljubljano. 2 knjigovodja in korespondenta za deželo,
1	potnik spec. stroke za Ljubljano, 2 kontorista, 4 pomočniki mešane stroke. 3 pomočniki špecerijske in delikatesne stroke, 2 pomočnika želez, stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, starejša moč, 3 prodajalke, 5 učencev. — Službo iščejo: 2 kontorista, 2 knjigovodja, 2 potnika, 14 pomočnikov meš stroke, 6 pomočnikov specerijske stroke, 4 pomočniki manufakt. stroke, 2 pomočnika želez, stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 14 kon-toristinj, 6 blagajničark, 5 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
— Narodna zavednost slovenskih občin. V slovenskem časopisju na Kranjskem je večkrat čitati z velikanskim narodnim ogorčenjem pisane vesti o narodni nezavednosti te ali one slovenske občine ob narodni meji, o njenem nemškem uradovanju, ali če pa tega ne, vsaj o nemškem občinskem pečatu. Opravičena je taka graja, toda ni se toliko čuditi takim stvarem, ako prihajajo od tamkaj, kjer se je največkrat začela narodna zavest komaj buditi, tembolj pa se je treba čuditi nad brezbrižnostjo naših občin na Kranjskem, ki pač ne morejo nikakor opravičiti svojega javnega nemškutarjenja. če je sploh sramotno za slovensko občino, ako ima na pečatu kaj nemščine, tem sramotnejše je potem to še za slovenske občine na Kranjskem. Tako ima n. pr. občina Vrhnika slovensko nemški občinski pečat, in pod tem pečatom se je dosedaj bralo ime slovenskega naprednega župana Jelovška. Lepše pa je še pri občini Šmarjeta na Dolenjskem. Tam je celo nemščina na prvem mestu. V Šmarjeti županuje župan Poljanec. Pač je res že skrajni čas, da se pomete izmed nas take ostanke iz dobe slovenskega hlapčevanja privandranim tujcem, in le žalostno je, da imamo sploh priliko še grajati kaj takega. * Prepričani smo pa, da to niso zadnji ostanki, da se ima še marsikatera občina na Kranjskem sramovati enakih narodnih grehov, in zato bomo vselej, kadar se nas bo opozorilo na kaj takega, brezobzirno postavili krivce na sramotni oder.
— Iz Sodražice. Dne 19. t. m. imelo je tukajšnje gasilno društvo svoj redni občni zbor. Ravno ta dan je dobilo društvo krasen voz za prevažanje moštva. Kolarska dela je izvršil g. Ivan Koplan iz Sodražice, kovaška pa g. Jakob Kljun iz Gorenje vasi pri Ribnici. Ker sta oba mojstra delo izvršila jako lično in praktično, jima bodi od društva kakor tudi od občinstva izrečena zahvala za to delo, ter se priporočata mojstra tudi sosednim društvom.
— Telovadno društvo „Sokol“ na Jesenicah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici na Savi.
— Županska volitev v Št. Jakobu v Rožu. Dne 20. t. m. se je vršila v Št. Jakobu v Božu volitev župana. Ker je dosedanji župau, g. Franc K obentar, odločno izjavil, da ne sprejme več izvolilve, je bil soglasno izvoljen županom g. Franc Majer, p. d. I b o v -n i k na Bistrici, ki je bil dosedaj načelnik krajnega šol«-skega sveta in je odločen narodnjak. G. Kobentarju, ki je dolgo leta vodil županske posle šentjakobske občine, gre za njegove požrtovalno delovanje vse priznanje! Bog ga ?ivi! Novemu županu pa želimo, da bi tudi on krepko vodil dalje šentjakobsko občino po začrtani poti, da bo še nadalje Št. Jakob trdnjava slovenstva v Božu.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Angleška banka je znižala obrestno mero za cel odstotek, od 5 na 4, in to dejstvo je prav ugodno vplivalo na denarni trg. Povsod se je tendenca ustanovila. Vsi vodilni papirji so se zboljšali, posebno pa je bilo povprašanje po delnicah, zemljiške banke. Notirale so: kreditne akcije 640 50, ogrska kreditna banka 769 75, bančno društvo 525, zemljiška banka 417; državne železnice 679 25, Lombardi 150'25; alpinske montanske akcije 608 50. trboveljske premogokopne akcije 278. Ruska renta 91‘30. Bančna obrestna mera 5 %, privatni diskont 47/16 %, daljši 51/« do 59/g
Promet s pridelki. ;
Zaradi slabega prometa v moki tudi mlini ne kupujejo veliko, zato je žitni trg neprenehoma zelo mlačen. Kupcev ni. Že to je precej vplivalo na znižanje cen, še bolj pa, da je ravnokar začelo prihajati na trg žito iz Argen-tinije, kjer je bila sedaj najboljša žetev. Cene argentinskemu žitu so jako nizke in bodo gotovo vplivale tudi na še večje znižanje cen na žitnem trgu. Pšenica j® P*(Ha samo za 10—15 vin., dočim je rž mnogo bolj prizadeta in je padla za 30—40 vin., za ravno toliko tudi koruza. Edino le oves se je obdržal na isti višini. V ječmenu ni nikake razlike.________________
Pletarska razstava v Radovljici. V soglasju z ravnateljstvom c. kr. centrale za vzorno pletarstvo na Dunaju priredi vodstvo c. kr. pletarske šole v Radovljici na Go-
renjskem v letošnji poletni s e z o ti i rizStavo pletarskih izdelkov. Bazstava se bode vršila v razsež-nih prostorih poučnega poslopja pletarne, ki bodo v te namene najukusnejše prirejeni.
Namen pletarske razstave je pred vsem zbuditi v deželi zanimanje za pletarsko umetnost in dvigniti ugled pletarstva na višjo stopinjo.
Vodstvo c. kr. pletarne v Eadovljici se je koj izpo-četka stavilo nalogo buditi med občinstvom zanimanje za moderno vzorno pletarstvo.
Zategadelj je isto, vzporedno 8 poukom v pletarstvu, pričelo tudi z izdelovanjem dovršenih umetniških izdelkov in je bilo dosedaj v pletarni izvršenih že lepo število krasnih komadov. V pletarni se vsak čas sprejemajo naročila na vsakovrstne vzorno-pletarske izdelke: salonske in trtne oprave (n. pr. krasni naslonjači iz finega vrbja itd.) otroške garniture, vozički za otroke najkrasnejših oblik, mize za cvetlice, cvetlične košarice v raznih fantastičnih oblikah, mnogovrstni stenski nakit in razne druge stvari za salon in budvar. Nadalje se izvršujejo v pletarni razni izdelki za domačo in obrtno uporabo kakor n. pr. posebno krasni jerbasi za svatbe in velikonoč, ročne košare za kruh, papirni koši, kovčegi vseh velikosti, košare za razpošiljanje sadja in perutnine itd. itd. vse solidno in po ceni.
Z razstavo pa se namerava obrniti na to umetniško obrt pozornost najširših slojev prebivalstva od blizu in daleč. Bazstavljeni bodo najraznovrstnejši komadi pletarske •industrije in sicer od najpriprostejše kmečke košare do najfineje luksuzijozne salonske posebnosti. Obiskovalec razstave bode tako zamogel slediti razvoju pletarske umetnosti od nje prvih početkov do sedanje umetniške dovršenosti.
Ker je z razstavo spojen hkratu namen pridobiti splošno sliko o dandanašnjem napredku pletarstva v teh krajih, vabijo se s tem vsi pletarji, da se udeleže s svojimi najboljšimi tzdelki pletarske razstave. V to posebno pozvano razsodišče bode po zaslugi posameznim razstavljencem delilo odlikovanja.
Naznanila za udeležbo razstave sprejema vodstvo c. kr. pletarne v Eadovljici. Sporočiti je natančno ime razstavljenca ter število in vrsto izdelkov namenjenih za razstavo.
Eventualni čisti gmotni prihodek razstave se bode obrnil v podporo revnim učencem pletarske stroke.
Glasovi odvetniških in notarskih uradnikov.
lekaj nasvetov.
časnikarskemu odseku našega društva je došel dopis, čegar vsebina in nasveti so prav zanimivi in važni. Vsled tega ga priobčujemo neizpremenjenega. Naš tovariš pravi:
Neznosne razmere v našem gotovo najbolj brezpravnem stanu — od katerega se zahteva vse mogoče in nemogoče — so nas začele združevati še-le sedaj, ko so drugod že davno združeni. Ako uvidevajo celo državni uradniki korist in potrebo organizacije, koliko bolj smo je potrebni mi, ki imamo sebi nasproti šefe s toli različnim socialnim naziranjem! In uprav, ker se je toli zakasnela naša organizacija, je treba delati sedaj s podvojenimi, potrojenimi močmi. Težko je stališče društva, težka njegova naloga; zato mi gotovo nikdo ne šteje v zlo, ako polagam društvenemu vodstvu in društvenikom na srce, kaj naj se stori v prvem začetku, ako kratko začrtam, kako si mislim društveno delovanje.
Prva skrb društvenega vodstva mora biti in za lem tudi stremiti -.ustvariti krepko, čvrsto organizacijo. Ako se prištevamo med najintelegent-nejše zasebne uradnike, postani tudi naša organizacija u z o r drugim organizacijam ne le po svojem delovanju, temveč tudi popercentuvalnem številu svojih članov. Društveno vodstvo, odnosno za to poklicani odsek mora prirejati shode v svrho razširjenja organizacije in njenega duha med tovariši, tako da bode prešla vsem v meso in kri, da ne bode nikogar med nami, ki bi ne bil član društva. Umestne bi bile tudi kratke brošure, ki bi se zazdeljevale med društvenike, pa tudi med ljudstvo, da lažje umeje pomen organizacije. V članih se bode vzbudila samozavest in samozavest društve-nikov bo mogočno vplivala s svojimi posledicami na ugled celega stanu.
Nič manj važna naloga, ki čaka svoje realizacije s pomočjo društva, je ustanovitev reelne službene posredovalnice. Prepričati se mora glede vsakega, predno se ga priporoča, o njegovi zmožnosti, pridnosti in poštenosti, da se vsak šef lahko z zaupanjem obrača do posredovalnice. Nasprotno je pa dolžnost posredovalnice tudi, opozarjati društvenike na morebitne posebnosti šefov, da se ne pripeti, da pride društvenik po odpovedi ene službe in nastopivši drugo - iz dežja pod kap. Vsled vestne vršitve svojih dolžnosti mora polagoma tudi izostati a n o n s i -
r a n j e po časopisih in društvena posredovalnica more tudi pripomoči s svojo evidenco, da nastopijo društveniki, ki 30 brezposelni, lahko v kratkem novo službo, obenem bo pa tudi povzročila, da izginejo nevredni elementi in elementi, ki iščejo sedaj še začasnega zavetja med nami, iz neštetih vrst, ter tako dvignila prepotreben ugled vsega stanu.
Osobita skrb pa mora biti društvenem vodstvu tudi skrb za zboljšanje našega materijelnega stanja. Na binkoštno nedeljo 1907 smo sprejeli resolucijo, v kateri zahtevamo ureditev naših plač po gotovem zistemu. Nekateri socialnim idejam dovzetni šefi imajo deloma že uveden ta zistem, ker se ravnajo po načelu, da bodi pošteno delo tudi pošteno plačano; drugi pa, katerim je lastni žep prva, blagostanje svojih uradnikov pa postranska stvar, so še dokaj oddaljeni od tega. Misliti moramo, kako vplivati, da polagoma uvedejo vsi v resoluciji sprejeti zistem. čez noč to ne gre in za
—	po mnenju nekaterih — edino sredstvo — štrajk — še nismo pripravljeni in od njega tudi ne moremo pričakovati pri naših razmerah povoljnega uspeha; povdarjam pa, da imamo na razpolago še drugo mogočno sredsvo — pasivno rezistenco.
Naloga društvenega vodstva je, da prouči vzroke slabim plačam in sredstva, kako bi se prišlo polagoma do plač, ki smo jih opravičeni zahtevati po svoji delavnosti in inteligenci. In tu je treba odpraviti nekatere v nebo kričeče krivice, ki so tudi vzrok našim nizkim plačam.
Glavni vzrok je, n a s t a v 1 j e n j e p e n z i o n i -stovin nedoletnih po pisarnah. Ako že šefom samim ne prija, ako se prihuli v njihov stan kak penzionist, koliko manj prija to nam. Šefom ne znižuje penzionist njihovega tarifa, nam pa znižuje našo plačo. On ne dela, da bi se preživljal s svojim delom — za preživež mu menda zadošča penzija — on išče službe za priboljšek in pri tem mu je vseeno, ali odje komu drugemu edini košček kruha, še manj pa mu je do tega, da vsled svojih nizkih zahtev znižuje zahteve drugih, ki se morajo preživljati edino s tem zaslužkom in se morajo takorekoč ukloniti nizkim zahtevam, ako se hočejo vsaj na pol preživeti.
Mnogo šefov tega noče uvideti, ker je to hipna in navidezna korist njihovega žepa, uvideti bodo pa morali to in uvideti bo morala to tudi država, ako hoče biti socialna, ker to geslo se mora preživeti : enemu kolač, drugemu kamen.
Eavno taka je z nedoraslimi. Prenehati mora sprejemanje 14 do 15 let starih dečkov, ki so se naveličali šole ali pa je ne morejo več obiskovati radi slabih uspehov ali še hujših kalamitet. Seveda so le-ti zadovoljni spočetka s par goldinarji na mesec, šef pa tudi, ker mu delajo zastonj ali pa pol zastonj; kako delajo, je drugo vprašanje. Še prepisovati ne zna pravilno, kako bi se potem od njega moglo zahtevati še kaj več. V par letih pa je izprememba tu, kajti šef se ne more sprijazniti z mislijo, da bi primerno zvišal plačo, uslužbenci pa se ne morejo zadovoljiti več z onimi sramotnimi plačami, katere so imeli spočetka, še manj pa morejo shajati, ker družabništvo vedno več zahteva od njega.
Besnici na ljubo bodi konštatirano, daje ta praksa precej ponehala v zadnjih letih’, povsem se pa še ni opustila. Povdarjam pa, da se to ni izvršilo iz bogve kako idealnih nagibov s strani šefov, temveč največ radi tega, ker so šefi sami uvideli, da s takimi uslužbenci presneto malo dosežejo, da trpi vsled tega ugled njihove pisarne itd.
Naloga društvenega vodstva bodi torej, delovati na to, da se opusti popolno ma nastavljanje penzionistov in uslužbencev, ki še niso dosegli 18. leta. Ta zahteva pa je tem bolj nujna, ker nam preti uprav vsled novega penzijskega zakona nevarnost, da bodo te še raje sprejemali kakor doslej, ker jim ne bo treba plačevati od njih zavarovaluih prispevkov.
Kakor se je to doseglo na češkem — in Češko si stavimo kaj radi za zgled, zakaj bi nam torej ne bila tudi tukaj uzor! — potom e n k e t e , katere so se udeležili odposlanci službodajalcev in službo-jemalcev, tako bi se to dalo izvesti tudi pri nas. A 1 i moramo res na vseh poljih capljati par desetletij za drugimi?! S tako enketo bi se doseglo — kakor se je to zgodilo na češkem — da se uvede gotova minimalna plača, da se ne sprejemajo penzionisti in nedoletni v naš stan in še več drugih stanovskih vprašanj bi se rešilo kolikortoliko ugodno za nas, kakor se je to izvedlo tudi na češkem.
Posledica minimalne plače bi bila, da se bo kakovost uradnikov samih zboljšala, ker bodo šefi spočetka, ko bodo morali plačevati določeno mezdo, zahtevali od uradnika več kakor doslej in dogajalo se ne bode več potem, da bi primanjkovalo dobrega naraščaja, kakor se to čuje sedaj semintja.
Znana stvar je, da odidejo iz odvetniških in notarskih pisarn le vsled slabih plač najboljše moči v boljše službe in da ta vede le redkokdaj zopet v odvetniško ali notarsko pisarno, kar pa utegne
postati sčasoma še slabše, ako se ne izpremene razmere prav temeljito. Že sedaj gre vsakdo raje k sodišču, k erima višjo začetno plačo insigur-nejšo bodočnost nego v našem stanu, to pa se bo še češčeje dogajalo v par letih, ko se število prostih mest zviša vsled tega, ker se je znižala službena doba in ker se pomnože mesta v osmem činovnem razredu; radi tega jih odide mnogo v pokoj. Pa tudi sprejemanje certi-fikatistov se omeji.
Nasvetovana enketa bi morala sklepati tudi o uvedbi kolektivnih pogodb, ter le ako se pride v okom našemu negotovemu položaju, dobita odvetništvo in notarijat stalno uradništvo, le tedaj preneha biti naš st&n nekak prehodni stan.
Mimogrede omenim tudi, da je vzrok našim slabim plačam zlasti okoliščina, da si večina Šefov doslej že ni uvedla nekega občnega zistema za regulacijo naših plač in v obče za režijo, zistema, ki je mogoč tako, da ostavijo na režijo gotov del skupnega dohodka, ker — ako bi to storili — že ugodijo tudi naši zahtevi po zboljšanju. Nekateri šefi že priznavajo sami to; tako se je izrazil svoječasno štajerski odvetnik dr. Brumen, da bi morale dve tretjini izključenega zaslužka osobja pripadati osobju in bi se ne moglo zgoditi potem da se je svoječasno nek socialno-napredni odvetnik izrazil proti mojemu tovarišu, da naj zapusti odvetniško pisarno, Češ, da še v odvetniškem in notarskem stanu le izkoriščajo uslužbenci prav do mozga.
S primerno ureditvijo plač se zboljša kakovost in tudi eneržija uradništva; s tem se zviša ugled našega stanu, ki je odvisen od krogov, v katerih se je mogoče gibati posameznim.
Naloga društvenega vodstva je torej, delovati z vso silo na to, da se č i m p r e j e o m o g o č i nasvetovana enketa, na kateri naj se razjasni položaj vsestransko. Ako pa ne bi hoteli imeti naši šefi zmisla za socialni napredek in bi se ne hoteli sprijazniti z mislijo o enketi, pomagati si bomo morali sami.
Skrbeti bodemo morali potem, da se zakonodajnim potom prepove penzijonistom analogno kakor se je to zgodilo pri našem penzijskem zakonu, nastopati nove službe, vsaj v tem oziru ne trpi le naš stan, ampak občutijo to konkurenco od dne do dne bolj in bolj tudi drugi stanovi, naši sedanji in bodoči šefi in tudi drugi akademični krogi.
Državna organizacija je v tem oziru že izpregovorila in skrb društva bodi, da jo po vseh svojih močeh podpira v njenem stremljenju.
Ako pa hočejo še nadalje sprejemati v odvetniške in notarske pisarne nedorasle, svobodno jim —- naša skrb bodi, da se šefi sami ukvarjajo z dotičniki, katere bodo sprejemali proti naši volji.
Toliko glede ureditve plač.
Akcija glede uvedbe nedeljskega poči t k a je do malega gotova in gledati moramo odslej na to, da se ta tudi izvršuje. Naloga društvenega vodstva je, da se ne samo v Ljubljani, marveč tudi po deželi prepriča, če se tudi faktično izvršuje nedeljski počitek. Kjer pa bi se to ne zgodilo — bodisi da šef tako zahteva, bodisi da hodi uradnik prostovoljno v pisarno — se mora naznaniti zadeve dotični disciplinarni oblasti.
Glede akcije zaradi uvedbe dopusta nas vodi pot k novemu zakonskemu načrtu za trgovske uslužbence in bančne uradnike, v katerem načrtu sicer mi še nismo sprejeti, toda gojimo največje upanje, da se to zgodi. V tem zakonskem načrtu je določba, da ima pravico do desetdnevnega dopusta oni, kdor službuje že šest mesecev v eni in isti službi. Društveno vodstvo mora torej pospeševati po svojih močeh sporazumno z državno organizacijo sprejem našega stanu v dotični zakon.
Preidem na penzijsko zavarovanje. Pred kratkim nam je došla vest, da se nam ne uresniči želja po lastnem penzijskem deželnem mestu za Kranjsko v Ljubljani, temveč da se uvede ista razdelitev, kakoršna je pri delavskih zavarovalnicah proti nezgodam, to je da se da deželno mesto za Kranjsko, Piimorsko in Dalmacijo v Trst. Kake so tržaške razmere pri delavski zavarovalnici, je vsem znano in boljših ne moremo pričakovati pri našem penzijskem zavodu. Vodstvo društva mora torej pričeti i n -formativno akcijo, ali ne bi kazalo kranjskim odvetniškim in notarskim uradnikom pristopiti k kakemu nadomestnemu zavodu, osobito k penzijskemu zavodu nižjeavstrijskih tovarišev, katerega hočejo razširiti na vso Avstrijo, o čemur bomo sklepali, kadar izidejo izvršilni predpisi k zavarovalnemu zakonu, kjer bode tudi določeno, kateri nadomestni zavodi se priznajo.
Ukrep društvenega vodstva, da se izdajajo stanovski glasovi v „Novi Dobi*1 vsako soboto, seveda pozdravljam z veseljem, ker smo s tem pridobili že tudi veliko, da lahko nastopamo tudi napram javnosti, ki more pritrjevati našim opravičenim zahtevam.
To in enako naj bi bile naše zahteve za prvo dobo, treba pa je, da nasvetom, da besedam slede tudi
f&sksm
IzcLelovatelja kirurg. instrumentov
atelje za ortopedične aparate in bandaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvozil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Gralvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Kraški teran
V ----------------------- AVGUST	BELLE ------------------------- V
V	’	Unec pri Rakeku,	V
MM prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).
iMT	Prične	izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.	*
Podružnica v Celovcu JUfjlJSKUSkSK ISffCiiltHifli	Podružnica	v Spljetu
Delniška glavnica:	==7==-..,	—..■.7:.;...==.=====	T	.jii~Wl ja.-nl	 -	.....■■■■■.:.■.—   .==	Reservni	fond:
2,000.000 krOTl.	obrestuje	vloge	na	knjižice	in	na	tekoči	račun	od	dne	vloge	do	dne	vzdiga	200.000	kron.
A j 01
Rentni daveK plačuje	^	2	0	Bentni	davek	pljuje
bunka Nama. Sprejema zglasila zasnbskribcijo deležev Hotel, družbe z 0. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K banica saw»-
MT* Prva
Ivan Rakoše i. dr.
Straža-Toplice
priporoča
Slivovko navadno KI’— lit. Tropinovec navad. K 1'— lit.
m.	„	mo „	„	m.	„	mo	„
II.	„	1-30 „	„	II.	„	1 20	„
I.	„	1 50 „	„	I.	„	140	„
Drožnik III. „ 1 30 „ Brinjevec III. „ 1 40 „
II.	i.	150 „	„	II.	„	1-80	„
I. 1-80 „	„	l.	„	2—	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = 7/,0 litra.
mi«. ,Slovenec1 "T.S„?™r
od K MO do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K P— do K 1-60 liter.
TJvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
„TJčiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
— ===== Gradišče št. 4 =====
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi »Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“.
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda!
1/1U . JU, XJ-vz
7yvT 7srr? “ vv ~	7\	7\	7V*A
dejanja, ona dejanja, ki že na prvi hip pokažejo, da gremo na nož v boj za te naše težnje.
Da pa čim preje dosežemo svoj smoter, ponavljam, da je ena prvih nalog vsakega člana, posebno pa naloga vodstvu, da se združi v našem društvu vse odvetniško in notarsko uradništvo na Kranjskem. Zato le na delo, tovariši, vsi za enega, eden za vse, to naj je naše geslo in kdor se noče držati tega gesla, njemu nemila bodočnost.
In s tem končam:	Kdor z nami, njemu
bodočnost, kdor proti nam, njemu pogin!	__________
K društvu je pristopilo v tem tednu šest rednih članov, tako da je sedaj v celoti pri društvu 102 rednih članov. Nekateri stanovski tovariši še vedno niso priglasili svojega pristopa kljub našemu pozivu. Mislimo, da uam ni treba na dolgo razmotrivati koristi organizacije za posameznika in zato le poživljamo prav na kratko, naj vendar pristopijo.
Stanovski sestanki. Društveno živijenje, posebno pa življenje stanovskih društev ne zahteva samo, da se dru-štveniki udeležujejo polnoštevilno rednih in izrednih občnih zborov, temveč da se tudi drugače večkrat sestanejo in pomenkujejo o perečih stanovskih vprašanjih in da se na ta način doseže enotnejše postopanje. To prakso so stanovski tovariši že vpeljali drugod in tudi nam je treba tega. Po deželi, kjer v enem kraju ni veliko stanovskih tovarišev, odpade potreba stanovskih sestankov, ker so tovariši itak vsak dan skupaj, dobro bi bilo prirejati take sestanke morda v Kranju in Rudolfovem. V Ljubljani pa je prire-jauje stanovskih sestankov živa potreba. Vsled tega se je društveno vodstvo odločilo za enkrat, da se vrše taki sestanki vsako prvo soboto v mesecu in da se na teh sestankih razmotrivajo in razpravljajo stanovske zadeve. Ce se izkaže potreba, prirejali se bodo taki sestanki tudi po večkrat na mesec in se združevala z njimi poučna strokovna predavanja. Prvi tak sestanek bo danes teden, tojevsoboto, dne 1. svečana zvečer ob 8. uri vrestavraciji pri„Belem konjičku", Wolfove ulice (zadnja soba). Vse ljubljanske tovariše pozivljemo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže!
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
\ Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
od 56 1 naprej, cena po dogovoru.
Zalog-a,:
Jakob Lavrenčič
Godnje štev. 4, pošta Dutov
Svoji k svojim!
Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naročajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	—
Odgovorui urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*	Lastnina	„Slov. gosp. stranke*. Tisk „Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.