Leto II HRASTNIK, 5. 2. 1966. št. 1. Urejuje ouredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI UPRAVNEGA ODBORA Eno zadnjih zasedanj upravnega odbora podjetja je bilo zelo pestro, kajti pred člane UO so bili postavljeni važni problemi, za katere je bilo potrebno sprejeti prediloge in zaključke. Na podlagi obširne razprave so sprejeli naslednje zaključke: Ob obravnavi določevanja vrednosti točke na mesec je bilo potrebno obravnavati predvsem vprašanje izpolnjevanja za mesec januar. Z ozirom na problem, ki je nastal v proizvodnji — glede na ustavitve F-banje, je UO prišel do zaključka, da predlaga CDS, da se v mesecu januarju postavi vrednost točke za obračun plač v višini 164 starih din, ker izgleda, da v'mesecu Mladinska politična šola se je končala v drugi polovici decembra lanskega leta. Vsi mladinci in mladinke iz našega kolektiva, ki so obiskovali to šolo, so uspešno odgovarjali na zaključnih izpitih. Ob zaključku je vodstvo šole organiziralo za slušatelje ekskurzijo. Obiskali so Maribor in Ptuj. V Mariboru so si ogledali TAM. Po ogledu tovarne so se pogovarjali s predstavniki tega kolektiva o uspehih in problemih TAM-a — giganta naše avtomobilske industrije. Po razgovoru so krenili na pot proti Ptuju, kjer so obiskali muzej v Ptujskem gradu. Za zaključek ekskurzije pa je ObK ZM Hrastnik organiziral v Laškem še mladinski ples, kjer je mlade zabaval ansambel »Bongo«. Prepričani smo, da so vsi obiskovalci mladinske politične šole dobili vsaj osnovno znanje za nadaljnje uspešno delovanje v organizaciji zveze mladine, kakor tudi v drugih družbeno-po-litičnih organizacijah. ObK ZM Hrastnik bo spomladi organiziral zopet večerno mladinsko politično šolo, kajti še vedno primanjkuje dobrih kadrov za uspešno vodenje aktivov in za pravilno usmerjanje mladega človeka. Na zadnji razširjeni seji tovarniškega komiteja zveze mladine našega kolektiva so bili sprejeti načrti dela komiteja in komisij za januar in februar. Komite bo na več razširjenih sejah razprav- januarju ne bo izpada v proizvodnji. V tej višini predlagane vrednosti točke je zajeta tudi procentna razlika med bruto in neto plačo. Ker je bila F banja v tako slabem stanju, so jo morali takoj 21. 1. 1966 ustaviti. Banja je bila v tako silabem stanju, da jo je bilo nemogoče popraviti. Obratovodja Rancinger Ludvik je stavil predlog dela za brigade, ki so zaposlene pri tej peči, tako da bodo do nadaljnjega, to je do konca remonta peči (predvidoma 5 tednov) vse brigade delale na 4 izmene. Po predlogu delajo na 4 izmene na C-banji in E-banji, tako da bodo kljub ustavitvi F-banje dela- ljal o planskih nalogah v letu 1966, o poteku III. faze rekonstrukcije, o zaključnem računu za leto 1965 in drugem. TK ZM je sprejel tudi proračun za leto 1965. TK meni, da so sredstva nujno potrebna za uspešno delo organizacije mladih. Sredstva so namenjena za redno poslovanje komiteja, za seminarje, srečanja in sodelovanje z drugimi mladinskimi organizacijami, za klubsko-zabavno življenje mladih in drugo. Prepričani smo, da bodo organi samoupravljanja upoštevali nujnost razvoja mladinske organizacije in odobrili sredstva ter tako omogočili nadaljnje uspešno delo organizacije mladih. Kadrovska in idejno-vzgojna komisija sta sestavih enoten plan, ki predvideva pripravljanje mladih za sprejem v ZK, pripravljanje mladih za predlaganje v organe upravljanja, v odbore sindikata in druge organizacije. Komisija za pomoč mladim bo analizirala delovna mesta, kjer so zaposleni mladi, akutnejše probleme pa bo skušala rešiti s pomočjo TK ZM in organov upravljanja. Komite je razpravljal tudi o precej velikem številu mladih, ki nimajo končane osemletke. Vsem tem bo omogočeno, da v večerni šoli končajo osemletko, kajti za nekatera delovna mesta je predvideno, da bodo morali imeti de- (nadaljevanje na 5. strani) Iale do nadaljnjega 104 brigade, kar bo dalo rezultate po predvidenem planu. F-banja bo popravljena še po starem načinu in bo kurjena s plinom. Izgleda, da bodo le v mesecu februarju morale gotove brigade koristiti 2 dni dopusta. Upravni odbor se je s predlagano rešitvijo obratovodje strinjal. Upravni odbor je obširno razpravljal o problemu dobave peska iz Novega mesta. Situacija je zelo kritična, ker je peskolom v Novem mestu v zelo slabem stanju. UO je pooblastil tehnično vodstvo, da razmišljja o dobavi kvalitetnega peska iz Pule, tu pa gre predvsem za pesek za lončene peči. Zaenkrat se je našla rešitev, da nam odstopi gotovo količino peska steklarna Novo mesto. Upravni odbor je načelno obravnaval- inventurne razlike za leto 1965, kakor tudi problematiko v zvezi z izvršitvijo inventure, Upravni odbor je predlagal CDS nekatere zaključke predvsem glede prodaje odpisanih osnovnih sredstev, o istih problemih bodo predhodno obravnavali še sveti EE, dočim bo CDS prinesel dokončne zaključ- ke. Pri pregledu letnega zaključka industrijske menze se je ugotovilo, da je menza v redu poslovala, da je imela v času poslovanja v letu 1965 pozitivne razlike 2,380.000 din. Upravni odbor je predlagal, da menza ta sredstva porabi polovico za nabavo inventarja in polovico za izboljšanje prehrane, predvsem toplih malic. Poleg ostalega je UO obravnaval izredno kritično stanje drobne embalaže na tržišču, predvsem stekleničk za antibiotike (penicilin). Pri tem nastaja spor zaradi dobav stekleničk podjetju »Pliva«, na drugi strani pa tudi kritičnost glede stekleničk v Galeniki — Zemun. Kljub vsemu bo potrebno pospešiti dobavo okrog 10 milijonov stekleničk iz uvoza, tako da se krije razlika za čas, dokler ne gre v pogon novi stroj za stekleničke. D-banja pa mora obratovati na vsak način, kljub temu da bomo morah še za ta čas izvršiti vroče remonte na peči. Upravni odbor predlaga CDS, da se financira gradnja 12 garaž iz 4 % sredstev, ki se odvajajo za stanovanjsko gradnjo. Po predračunu znaša vrednost 12 garaž 4,771.320 din. CDS naj bi izvršil razpis za posojilo članom kolektiva, ki so interesenti za gradnjo individualnih stanovanj. Tudi v ta namen naj bi se financiralo iz sredstev za gradnjo stanovanj. UO je obravnaval tudi izvršitev 'decembrskega plana proizvodnje. Plan je bil izvršen s 101,1 %. Proizvedeno je bilo 9,254.805 komadov steklenih izdelkov. Rigo Tov. direktor s predstavnikom podjetja ob spustitvi v pogon nove modeme butanske hladilne peči Aktivnost mladih PLANSKE NALOGE V LETU 1966 Splošna problematika Iskanje nadaljnjih pogojev in možnosti za največjo rentabilnost in akumulacijo ter obdržati status konkurenčnosti na tržišču, se je postavil pred nas kot naloga reševanja te problematike pri iskanju najboljšega asortimana. Da bi se to doseglo, predlaga prodajna služba takšen asortiman, ki bo občutno dvignil povprečno prodajno ceno (če izvzamemo avtomatsko proizvodnjo). Spremembe asortimana pa zahtevajo tudi spremembe v strukturi zaposlenih, oziroma drugo strukturo brigad v notranjem obratu in v obdelavi. Osnovne spremembe bi bile: ■—■ zmanjšanje proizvodnje na Kiko za 50 %, — zmanjšanje proizvodnje na Wolfu za 50 %, — povečanje opalne proizvodnje (RDBO-5, MDR-1), — povečanje proizvodnje Kiko tulp (MDR-2). Z druge strani pa bo prišlo v naslednjem letu do zaključne faze rekonstrukcije, tako da se predvideva obratovanje IS avtomatov 1. V. 1966 ter avtomata za kozarce (H-28) in stiskane izdelke (U-8) 1. IX. 1966. Iz podatkov plana proizvodnje in realizacije je razvidno, da bo avtomatska proizvodnja, čeprav ne bo obratovala celo leto, povečala produkcijo v kg za 50 %, ter finančni uspeh za 45 %. Predvidena proizvodnja ter predvidena stopnja ekonomičnosti in rentabilnosti bodo ustvarili takšno akumulacijo, katera bo omogočala dvig osebnih dohodkov za okrog 20 % in ostvarjenje sredstev za sklade, ki bi znašali 2,5 krat več kakor v letu 1965. Potrebno je pripomniti, da so vsi ti rezultati odvisni od točnosti rokov dovršitve investicij, tj. o točnem pričetku obratovanja avtomatov. Nova proizvodnja bo poleg prekvalifikacije enega dela zaposlenih in odpiranja novih delovnih mest zahtevala tudi povečanje števila zaposlenih. Pomembno mesto v programu za leto 1966 zavzemajo investicijsko vzdrževanje in velika popravila, ker je predvideno 5 remontov peči, od katerih se bodo 4 predelale na oljno kurjenje. To ne bo zahtevalo samo mnogo sredstev za investicijsko vzdrževanje in popravila, temveč tudi izreden trud vseh teh, ki bodo izvajali ta dela. Težave pri izdelavi finančnega dela plana so nastale zaradi nepoznavanja vseh cen, posebno pri stroških, kar je še nadalje tendenca porasta cen na tržišču, poleg tega pa še niso sprejeti vsi potrebni predpisi za delitev dohodka, posebno za osebne dohodke in sklade, zato je tudi finančni plan za leto 1966 sestavljen na osnovi sedanjih predpisov. PROIZVODNI PLAN Sprememba asortimana, o kateri je govora v uvodu, je razvidna iz naslednjih podatkov, ki ilustrirajo proizvodni plan 1966. in 1965. leta. kg Plan 1965 kom. kg Plan 1966 kom. RDBO 1,793.357 8,277.400 2,139.909 7,823.700 Rš 248.642 455.000 316.062 626.300 MP 2,738.660 9,315.000 2,692.530 8,844.000 MDA 1,545.000 68,000.000 1,232.500 44,750.000 MDK 1,784.065 12,393.500 1,324.425 5,484.000 MDW 669.550 615.000 305.500 235.000 MDBO 535.150 4,000.000 414.697 3,995.000 MDR 1,245.180 3,426.000 1,845.237 4,707.700 SKUPAJ DOSEDANJE KAPACITETE 10,377.604 106,481.900 10,270.860 76,465.700 MDA — IS — 4,004.889 74,301.172 MDA — K (H-28) — — 420.000 7,000.000 MDA — P (U-8) — — 500.000 2,500.000 Skupaj nove kapacitete — 4,924.889 83,801.172 VSEGA 10,377.604 106,481.00 15,195.749 160,266.872 Proizvodni plan je namerno prikazan po novih in starih kapacitetah, tako da je vidljivo, če izključimo novi avtomatski proizvodni plan v kilogramih, potem bi proizvodni plan v kilogramih ostal na istem nivoju. Medtem, po svoji strukturi in finančnem efektu je ta vseeno nekoliko višji, kakor je prikazano v planu realizacije. Proizvodni plan je vsklajen s kapacitetami dodelavnih enot, zaradi česar bo potrebno menjati tudi strukturo zaposlenih v brusiilnici, v dekorativnem oddelku pa ni prišlo do sprememb. V dekorativnem oddelku se predvideva 15 % večja proizvodnja od letošnje, zato bo potrebno paziti na kontinuirano in vsklajeno proizvodnjo z dodelavnimi enotami. PLAN PRODAJE Sprememba asortimana ima največji odraz v finančnih pokazateljih: Realizacija RDBO 2.008,670.419 RS 154,415.476 MP 998,595.639 MDA 584,640.200 MDK 342,340.831 MDW 44,634.048 MDBO 356,663.131 MDR 1.158,790.801 Skupaj 5.648,750.545 MDA-IS 961,079.479 MDA-H-28 (K) 466,071.000 MDA-U-8 (P) 55,320.000 Skupaj 1.482,470.479 VSEGA 7.131,221.024 Predvidevamo, da bo fakturirana realizacija v letu 1965 znašala okorg 5,05 miljarde, a kakor vidimo, bo v letu 1966 realizacija proizvodnje dosedanjih kapacitet 5,65 mil jard, oziroma celotna realizacija po neto prodajnih cenah 7,1 milijard. Povprečne neto prodajne cene po skupinah so se dvignile, vendar je povprečna prodajna cena za kg stekla za celotno realizacijo padla zaradi večje udeležbe avtomatske proizvodnje, kjer je cena nižja od povprečne. din/fcg Plan 1965 din/ikg Po rebalansu din/kg Plan 1966 RDBO 782 825 939 RS 455 479 489 MP 386 390 371 MDA 342 393 336 MDK 266 308 258 MDW 120 144 146 MDBO 866 923 860 MDR 601 660 628 Povprečno 454 488 469 IZVOZ V letu 1965 je plan izvoza znašal 1,140.000 $, vendar predvidevamo realizacijo izvoza 1,435.000 $. Zato je v letu 1966 planiran nadaljnji porast izvoza, in sicer na 1,731.657 Realizirano bo 3.254 ton, oziroma 9,575.000 komadov po povprečni ceni 532 $ za tono. Realizacija bo še nadalje usmerjena v države s konvertibilno valuto, in to največ v Nemčijo (70 %), a pomemben je porast izvoza v ZDA. STROŠKI POSLOVANJA V strukturi celotnega dohodka stroški poslovanja neprestano padajo in iso se v letu 1965 zadržali na nivoju 46,1 %. Glede na to, da v prihodnjem letu tretjina proizvodnje odpade na avtomatsko proizvodnjo, kjer so proizvodni stroški nižji, padajo celotni stroški v strukturi celotnega dohodka. Toda, glede na rast cene materiala, surovin, energije itd. v II. polletju 1965. leta, ter glede na to, da poslovne stroške bremenimo z večjo amortizacijo in sredstvi za investicijsko vzdrževanje, so stroški v strukturi celotnega dohodka padli samo na 44,7%. V absolutnem znesku so stroški porasli od 2.254 milijonov (kar predvidevamo za leto 1965) na 3.304,132316 din, tj. za 46,5 %, celotni dohodek pa je na drugi strani porastel za 52,3 %. LOM — PROIZVODNI ODPADEK Predvideno je, da se lom v prihodnjem letu zmanjša povprečno za 1 %. Tako bi bili procenti loma naslednji: Plan 1965 % Ostv. do 31.10.1965 % Plan 1966 % RDBO 31 31,02 29,39 RŠ 13,20 8,85 9,19 MP 8,47 10,63 8,34 MDK 9,22 7,49 7,77 MDW 31,07 18,67 24,00 MDBO 26,51 25,34 25,50 MDR 26,44 30,58 26,99 POVPREČNO 18,72 18,65 18,50 MDA 13,69 17,28 1339 POVPREČNO 15,58 17,85 14,34 Kakor je razvidno iz gornjih procentov, naloga zmanjšanja loma ni lahka, prihranki pa so lahko zelo veliki. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Do povečanja števila zaposlenih prihaja predvsem v novem obratu (EE 302 — notranji obrat — avtomatska proizvodnja), v kontroli (za 55 oseb) in v pomožnih delavnicah ter energetiki. PLAN zaposlenih po enotah bi bil naslednji: EE 101 — pomožne delavnice 118 EE 111 — energetika 47 EE 121 — transport 44 EE 201 — laboratorij, zmesama, taljenje 53 EE 301 — notranji obrat (ročna in polavt. proizvodnja) 692 EE 302 — notranji obrat — avto. pr., op. del. 89 EE 401 — brusilnica 210 EE 501 — dekorativni odd. 59 EE 801 — tehnični sektor 15 EE 901 —• splošna uprava 42 EE 911 — komercialni sektor 99 EE 921 — gosp. rač. sektor 31 EE 931 — kontrola 226 SKUPAJ 1.725 honorarno zaposleni 9 dijaiki šole v Rogaški Slatini 6 SKUPAJ 1.740 To je samo okvirni program zaposlenih, a do povečanja bo prišlo postopoma v teku leta in to po potrebi. OSEBNI DOHODKI IN SKLADI Dohodek, katerega bomo po planu 1966 ustvarili, omogoča povprečno povečanje OD za okrog 20 %. Toda osebni dohodki se izračunavajo na osnovi mesečnih obračunov uspeha poslovanja, pa bo še nadalje odvisno od doseženih uspehov v poedinih periodah, a to pomeni, da bomo morali do realiziranja avtomatske proizvodnje ostati na nivoju dosedanjih osebnih dohodkov (oziroma primemo doseženemu uspehu), pa glede na to pred- videvamo povečanje osebnih dohodkov v II. polletju. Glede na to, da dinamika proizvodnje in realizacije zelo niha, bo potrebno za vsako obračunsko dobo sprejeti ustrezno delitev dohodka na OD in sklade, a v okvirni postavljene politike nivoja OD in skladov, povprečni odnos delitve za leto 1966 je podan v delitvi dohodkov. V primem, da se ustvari OD za 20 % večji od dosedanjega, potem bi bila točka (povprečna — letno) 178 din. Za leto 1966 je povečan vročinski dodatek za 50 % in dohodek na stalnost za 100%. Glede na ukinitev karte K-15 (za vožnje s popustom) se vsakemu zaposlenemu izplača 3 % od letnega neto osebnega dohodka kot regres za stroške potovanja pri letnem dopustu. Skupna masa OD za 1740 zaposlenih ob predloženih spremembah in vrednosti točke 178 din bi znašala 2.704,901.840. Pri tem so upoštevani tisti procenti prispevkov iz OD, ki veljajo danes. FORMIRANJE IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA Neto real. stekla po NPC 7.131,221.024 + stroški prevoza 96,962.780 REALIZACIJA STEKLA 7.228,183.804 Real. inv. in vel. popravil 150,000.000 Realizacija uslug 13,150.000 CELOTNI DOHODEK 7.391,333.804 Stroški poslovanja 44,7 % 3,304,132.316 DOHODEK 55,3 o/0 4.087,201.488 Del za osebne dohodke 2.704,901.840 Del za bruto sklade 1.382,299.648 Odnos delitve .66:34 Predvidena sredstva za sklade v višini 1.382,299.648 din zagotavljajo kritje obveznosti do odplačila anuitet, istočasno pa je možno izdvojiti večja sredstva za sklad skupne porabe. Zaradi tega se predvideva izgradnja 20 stanovanj v letu 1966. Boris Kralj, ekonomist MLADI LJUDJE REŠUJEJO SVOJE PROBLEME Že več let so se pojavljali v našem mladinskem kolektivu razni problemi in težkoče mladih. Spraševali so, kdo naj vse to rešuje in kako naj bi odkrivali pomanjkljivosti v naši sredini. Letos je bil sprejet sklep, da izvolimo komisijo, ki bo imela nalogo, da odkriva in v sodelovanju s so tovariši rešuje te probleme. Komisija je sestavljena: pred- sednik Marinkovič Dino in člani: Barič Olga, Cigler Janez, Gu-zej Jože in Matekelj Lado. Prosimo vse mladince in mladinke, ki vedo za takšne probleme, ali pa njih same teže, da to prijavijo navedeni komisiji, ki bo v okviru možnosti skupaj s TK ZK in organi samoupravljanja skušala ugoditi vsem prizadetim. Marinkovič Dino PLANINCI PRED TEŽKO ODLOČITVIJO Dne 5. decembra je zasedala Ljubljani izredna skupščina Planinske zveze Slovenije, katere .so se udeležili tudi delegati našega društva. Skupščina je bila sklicana zaradi težav, v katerih se je znašel republiški forum naše organizacije, ki šteje že nad 65.000 članov. O celotni problematiki obstoja zveze je obširno in jasno brez prikrivanj poročal predsednik zveze dr. Miha Potočnik. Iz referata je bilo zaključiti, da bo- Sindikalna podružnica notranji obrat Steklarne Hrastnik SKLEPI sprejeti na seji podružnice notranjega obrata dne 27. 12. 1965. 1. Če gre član podružnice v zdravilišče ali pa na preventivno zdravljenje, mu pripada dnevno po 200 din, in to za 28 'dni. 2. Če je član podružnice v bolniškem staležu ali v bolnišnici 30 dni, mu pripada bolniška podpora v višini 2.000 din. 3. Kdor je v zdravilišču ah na klimatskem zdravljenju, dobi dnevno po 200 din do 28 dni; če pa boluje naprej, ko se vrne domov, mora biti ponovno v staležu 30 dni, da ima pravico do bolniške podpore na 2.000 din. 4. Člani, ki so v bolniškem staležu 90 dni, imajo pravico do podpore za prvi in drugi mesec po 2000 din, ko pa je doma 90 dni, ima pravico še na dodatek 4.000 din tako, da znese skupaj 6.000 din, potem pa zopet za vsake 30 dni po 2.000 dinarjev. 5. Člani naše podružnice, ki služijo vojaški rok in pridejo na letni dopust, se mu poviša od sedanjih 1.000 na 5.000 dinarjev. 6. Vojak, ki pride domov iz JLA na bolovanje, se mu dodeli podpora za vsak mesec, ki ga preživi doma, po 2.500 din. 7. Člani sndikalne podružnice lahko koristijo samo po en zgoraj navedeni sklep v teku enega leta. v mo morali planinci sami vzdrževati aparat zveze ter delno tudi financirati izvedbo akcijskega programa v letu 1966. To dejstvo narekujejo vsi gospodarski činitelji na čelu z republiško skupščino, katera bo našo dejavnost sofinancirala le pod pogojem, da rešimo planinci zgoraj omenjene naloge sami. Razprava o tem vprašanju je bila zelo burna in je trajala nekaj ur. Večina diskutantov je izrazila bojazen, da se bo zaradi povečane članarine članstvo v naših društvih občutno zmanjša- lo. Predlog za višino nove članarine se je izkristaliziral v sklep, da naj bo v bodoče članarina za člane 1.000 din, za mladince 500 din in za pionirje 400 din s tem, da je delitev zveza-društvo 50:50. Za ta sklep je glasovala cela skupščina, le s pripombo, da imajo posamezna društva pravico na svojih postojankah urejati popuste, ki jih uživajo domači člani, po svojih možnostih. Tudi višina članarine je lahko različna po posameznih društvih, vendar je pri tem prispevek zvezi po članu fiksiran in sicer za člansko izkaznico 500 din, za mladinsko 250 din in za pionirsko 200 din. Naše društvo bo v okviru možnosti o višini članarine in popustih na domači postojanki za naše člane razpravljalo na seji upravnega in gospodarskega odbora v naslednjih dneh s tem, da bomo upoštevali vse možnosti tako članov, kakor tudi društva. Pričakujemo, da nam bo uspelo najti formulacijo, da bomo s članarino ostali na višini, ki bo društvu zagotovila povečanje in ne zmanjšanje števila članstva. To priložnost koristimo tudi zato, da apeliramo na vse člane planinskega društva v našem kolektivu, da že sedaj pričnejo z akcijo pridobivanja članstva, saj je znano, da je planinstvo ne samo zdrava in prijetna športna panoga, temveč je v današnjem labirintu formiranja cen pri uslugah tudi oskrba v planinskih domovih najcenejša, tudi če ne upoštevamo še posebnih popustov, katere so in bodo v bodoče še bolj uživali naši člani. Mladinska politična šola iz Hrastnika na ekskurziji. Slikano pred vhodom v Ptujski muzej DEDEK MRAZ je obiskal najmlajše Videl sem Združene države Amerike OBVESTILO Planinsko društvo Dol pri Hrastniku obvešča vse člane kolektiva, da je dom v Gorah centralno ogrevan. Cesta do doma je stalno plužena in nudi krasno progo za sankanje. Smučišča idealna. Koristite svoj letni dopust v zimski naravi ter gorskem okolju. Koristite udobje, ki vam ga nudi vaš dom ter dobra in cenena kuhinja. Planinsko društvo Dol V nadaljevanju Moje potovanje je imelo namen povečati prodajo blaga na trg ZDA in videti, kakšne nove možnosti in 'težave nas tam čakajo. O tem sem že veliko poročal. Ker pa se na potovanju, ki traja 25 dni vidi tudi še kaj drugega, posebno v svetu kakršen je Amerika, bom v nadaljevanju opisal tudi to zanimvo stran. Iz Zagreba sem odletel z našim letalom »Caravell« v Pariz. Vmes smo pristali še v Miinche-nu. Let je bil zelo lep, saj je bil ves dan povsm jasen in se je slikoviti relief Slovenije povsem razločno videl, čeprav smo leteli okoli 7.000 m visoko. Predno smo preleteli Avstrijo in prišli v zračni prostor Zahodne Nemčije, so se pogledi napasli ob kristalnih Alpah, pokritih s snežno odejo in obsijanih z zlatimi sončnimi žarki. Ko smo se dvigali v Miinchenu z mogočnim jeklenim ptičem v zrak, se mi je prvič porodila misel, da pri takih poletih ni napak, ki-bi ne imele za posledico velikih (katastrof. V Pariz sem priletel nekaj pred pol peto popoldne po našem času. 2e ob petih pa sem imel letalo za New York in to od francoske letalske firme Air France. Letalo je bilo tipa BOEING 707 s 120 sedeži. Reaktivno letalo Caravell je pravi pritlikavec v primerjavi s tem orjaškim kolosom. Bilo je malo časa za presedanje, posebno še, ker sem moral žigosati karto na šalterju francoske letalske kompanije. No vse se je dobro izteklo in ob petih smo se pričeli pomikati proti vzletni stezi. Malo se je že mračilo in je bilo letališče Orrly že razsvetljeno, prižgane luči pa so imela tudi letala. Čez dobre pol ure, ko smo zapustili tla, smo zapustili tudi Evropo in pod nami je bila še samo voda sivo temnega Atlantika. Leteli smo 12—13.000 m visoko, tako so nas poučili kmalu po vzletu, poučili pa so nas tudi, kako se uporablja rešilni plavalni pas in pa maska, za slučaj, da moramo prisilno pristati, ali pa, da se pokvarijo priprave za izravnavanje zračnega pritiska v letalu. Ko smo popolnoma premagali predvideno višino, se je letalo zravnalo in umirilo. Imel sem občutek, kot da se je začasno ustavilo. Zanimivo je to, da je bilo v višini 13.000 m bolj svetlo kot v Parizu, tako da so ugasnili signalne luči na letalu. Od sedaj naprej je bilo vse okoli enako, prazno in enolično, v globini pa sem gledal sive oblake ali pa morda temne valove Atlantskega oceana. Počasi me je pričel mučiti spanec, vendar sem se trudil, da ne bi kaj zamudil, toda ni se dalo premagati. Ko sem se spet zbudil, je bil zunaj še vedno dan, razlika je bila le v tem, da je bil proti severu dan vedno močnejši, jug pa je bil že popolnoma v temi. Pogledam na uro, ki je kazala nekaj manj kot osem zvečer. Konec oktobra in še vedno dan. Spomnil sem se, da je to verjetno polami sij. O tem sem se kasneje prepričal, ko sem pogledal na karto leta. Kot že vrsto let nazaj smo v pričakovanju Novega leta razveselili naše najmlajše s prihodom dedka Mraza, ki je obiskal naše najmlaj še. Prireditev in obdaritev otrok je bila zaupana terenski organizaciji Socialistične zveze. Vredno je poudariti, da so bili obdarjeni vsi otroci, ne glede kje stanujejo ali kje so zaposleni njihovi starši. Pri praznovanju otroškega veselja smo pripravili tudi za vsako skupino pester spored lutkovnih filmov in pravi užitek je bil gledati vesele obraze, ko so z različnimi Letala iz Evrope v Ameriko ne lete naravnost, ampak delajo krivuljo in lete proti Grönlandu, potem pa ob Ameriški. celini navzdol proti jugu. Zato je bil dan vedno močnejši, okoli pol devete pa se je naenkrat stemnilo. Pokazale so se zvezde in utripajoče signalne luči letala. V zraku smo bili že skoraj štiri ure, do cilja pa nam je ostalo še več kot enkrat toliko. Iz spanja me je prebudil glas stewardese, ki je napovedovala, da bomo kmalu nad New Yor-kom, ne bomo mogli pa takoj pristati, ker je letališče zasedeno. Naenkrat se je pod nami v globini odprlo morje luči — bili smo nad New Yorkom. Ko smo krožili nad tem velemestom, sem pogledal na uro, bilo je pol dveh ponoči po našem času. Ker smo krožili sorazmerno nizko, smo dobro videli reke avtomobilov na vpadnicah v New York. Kmalu smo se morali privezati in začelo se je pristajanje na naj- obrazki občudovali svoje junake na platnu. Pravo veselje je nastalo vsakokrat tedaj, ko je prišel s svojim spremstvom Dedek Mraz v vedno prepolno dvorano; bilo je smeha, klicanja pa tudi stiskanja 'k mamicam, saj so bile v spremstvu tudi živali, katerih otrok ne vidi vsak dan. Sredstva za obdaritev 350 naših najmlajšiih in za izvedbo celotne novoletne dejavnosti so zagotovili Delavski svet podjetja in sindikalne podružnice. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem za razumevanje in sodelovanje. večjem potniškem letališču na svetu »John Kennedy«. Pristanek je bil izvršen brez težav. Stopil sem na ameriška tla, se srečal s policijo in carino. Carina je nepopustljiva, saj je pregledala vsakega potnika zelo temeljito. Potem sem se. odpeljal v mesto, se nastanil v hotelu Hennry Hudson in prišel v svojo sobo ob devetih zvečer po lokalnem času. Po naše je bila ura dve po polnoči. Razlika je torej v času pet ur. To se je poznalo tudi na spanju, saj nikakor nisem mogel zaspati, kljub temu, da je bilo za mano več kot pol noči. Šele proti ameriškemu jutru, ali po naše sredi dopoldneva sem zaspal. Zjutraj sem pogledal skozi okno, bil sem med samimi nebotičniki, najbolj gosto naseljenega otoka na svetu — Manhattan. To je poslovni center New Yorka. Prihodnjič: New York in njegovo življenje. 88p,.;. 4 New York — Palača OZN, levo: »EMPIRE STATE BUILDING« naj-večja stavba na svetu Ob določanju novih letnih dopustov Pravica do letnega dopusta je ena izmed temeljnih pravic, ki izhaja iz rednega delovnega razmerja in je zato neodtujljiva. Po določilih starega zakona je bila dolžina letnega dopusta odvisna samo od skupne priznane delovne dobe kot edinega činitelja. Morda je bilo to pravilneje in ustrezneje, toda novi zakon določa, da je potrebno upoštevati tudi druge činitelje, s čemer so podjetja obvezana, da postavijo tudi druge pogoje dela. Dolžina letnega dopusta je odvisna od pogojev dela (težina dela, zahtevnost dela, stopnja fizične in umske napetosti pri delu, delovna doba, socialni pogoji itd.) tako, da se s splošnim aktom ugotavljajo konkretne osnove in merila za določanje dolžine letnega dopusta. Sklep CDS trenutno nadomešča tak splošen akt, zato bi bi bilo pravilno, da ga proučijo vsi člani delovne skupnosti tako, da bodo v teku leta na zborih dali svoje pripombe. Kljub temu, da so bila merila in osnove obravnavane na sestankih zbora delovnih ljudi, ki jih je organizirala sindikalna organizacija, vendar na teh sestankih ni bilo pripomb, ki bi v večji meri spremenile nekatere osnove. Ob teh pogojih se bo ugotovilo, da bodo imeli nekateri člani manj letnega dopusta, kot so ga imeli doslej, drugi pa več. Upoštevati je treba, da je dolžina letnega dopusta prilagojena delovnim pogojem vsakega delovnega mesta. Ta merila veljajo za vse člane delovne skupnosti neglede na funkcijo ali delo. Komisija-za urejanje delovnih razmerij bo izdala na podlagi tega sklepa konkretne odločbe vsakemu posamezniku. Sklep, ki ga je sprejel CDS, obsega naslednjo vsebino: ZAČASNI SKLEP o dolžini letnega dopusta članov delovne skupnosti v STEKLARNI HRASTNIK Na podlagi 146. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, 17/65) je CDS dne 27. 12. 1965 po pripombah UO, članov delovne skupnosti sprejel naslednji (Nadaljevnje s 1. strani) lavci končano osemletko. Šola se bo pričela v januarju in bo trajala do junija. Pripominjamo, da samo še letos v tej šoli ne bo tujega jezika, kar bo olajšalo šolanje, zato apeliramo na vse tiste, ki nimajo končane osemletke, da se takoj prijavijo v kadrovskem oddelku. Vsi aktivisti ZM so angažirani pri pobiranju članarine za leto 1966, zato apeliramo na vse mlade, da članarino čim prej plačajo. Članarina znaša 120 din ter izkaznica 50 din. Komite je sklenil, da razširimo v našem kolektivu krog naročnikov na list »Mladina«. Naročite -.»•»Ai' Začasni sklep o dolžini letnega dopusta . I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Delavec ima med letom pravico do letnega dopusta. 2. člen Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, prav tako ga podjetje ne more zanj prikrajšati. 3. člen Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela in ima pravico, izrabiti ga v vsakem letu, če v delu ni imel presledka. 4. člen Če preide delavec neposredno ali s presledkom do treh dni iz enega podjetja v drugega (do delovne organizacije), se ne šteje, da je imel v delu presledek. 5. člen Letni dopust traja najmanj štirinajst, največ pa 30 delovnih dni. 6. člen Letni dopust delavca je odvisen predvsem od delovnih pogojev: teže dela, zahtevnosti dela, vpliva dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu, nočno delo, delovna doba, stalnost pri podjetju od leta 1945 dalje, trajnejše doseganje uspehov, invalidnost, kronične obolelosti, število družinskih članov. 7. člen Delavcu (delavki), ki še ni star 18 let, se zagotavlja letni dopust po osnovah in merilih tega sklepa glede na delovno mesto, povečan za sedem delovnih dni. 8. člen Ce narava in organizacija dela ter način poslovanja terja ali dopušča, se sme določiti, da gredo na letni dopust vsi člani ustrezne skupine (brigade) ali več brigad v primeru remonta, večjega popravila itd. (vendar se lahko pri vseh članih sekretariatov aktivov ZM v obratih, list pa boste prejemali po pošti na dom. »Mladina« nudi mlademu človeku mnogo zanimivega in koristnega branja. Sestali so se tudi sekretariati aktivov ZM, ki so razpravljali o problematiki mladih v posameznih ekonomskih enotah. TK ZM je sprejel sklep, da se pomaga organizaciji počitniške zveze v kolektivu, kajti počitniška zveza bo imela letos vse leto 75 % popust na ladjah, vlaku in avtobusih, kar bo omogočalo, da se bodo organizirala cenena potovanja in izleti. Janko Strgaršek samo za polovico pripadajočega dopusta ali pa se delavec in podjetje o tem posebno sporazumeta). 9. člen Casa kakršnekoli odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo, se ne sme odbiti od letnega dopusta, ki je določen delavcu po pogojih in merilih. Če" delavec, ki je na letnem dopustu, zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne všteje v letni dopust. 10. člen Čas, v katerem delavec med letom izrabi dopust, se določi z naravo in organizacijo dela, pri čemer se po možnosti upošteva želja delavca. 11. člen Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju. Na njegovo zahtevo ali privolitev se sme odobriti, da ga izrabi v dveh delih. r 12. člen Delavci, ki delajo nepopolni delovni čas, imajo pravico do letnega dopusta, v kolikor imajo 11 mesecev nepretrganega dela in da delajo najmanj polovico delovnega časa. 13. člen Ne šteje se za presledek zaradi pridobitve pravice do letnega dopusta, če delavec prekine delo zaradi odslužitve vojaškega roka, pogoj pa je, da se neposredno po odslužitvi ali doslužit-vi kadrovskega roka vrne v podjetje na delo v roku od 3 do 5 dni od dneva odslužitve ali če' v roku sporoči, da se bo vrnil na delo. 14. člen Delavcu, ki je pozvan na odslužitev vojaškega roka, se omogoči koriščenje letnega dopusta, če se lahko to vskladi s prirodo ali organizacijo dela. Ce to ni mogoče, delavec nima pravice, da izkoristi letni dopust. Zagotovi pa se mu, da je 5 dni pred nastopom razrešen dela. 15. člen V primeru sporazumnega prenehanja dela ima delavec pravico do letnega dopusta za ustrezni del ne glede na število mesecev, ko je bil na delu v ustreznem letu. 16. člen Če delavec v teku leta menja več delovnih organizacij, ima pravico izkoristiti letni dopust v tisti organizacij, kjer je izpolnil pogoje. 17. člen V kolikor porodnice odidejo na porodniški dopust proti koncu leta in niso izkoristile letnega dopusta, ise jim omogoči, da takoj po končanem porodniškem dopustu v naslednjem letu izkoristijo to pravico v času, ko delajo po 4 ure na dan. 18. člen Delavec, ki zaradi bolezni ni izkoristil letnega dopusta v tekočem letu in je bil bolan do 31. 12. 1965, ne more koristiti letnega dopusta v naslednjem letu. 19. člen Delavec, ki je začel koristiti letni dopust v tekočem letu, ga lahko neprekinjeno izkoristi v naslednjem letu. V ostalih primerih se letni dopust ne more prenesti iz enega koledarskega leta v drugo. 20. člen Delavec nima v nobenem primeru pravice do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. 21. člen Četudi preneha delo, neodvisno od delavčeve volje, se mu mora omogočiti koriščenje letnega dopusta. 22. člen Lahko se določi, da se koristi letni dopust tudi v drugem obdobju kot je določen s planom letnih dopustov, zlasti pa v primeru, če to narekuje organizacija dela. 23. člen Daljši dopust kot 30 dni se lahko odobri samo v primerih, ki jih določa zakon. 24. člen Dnevi odsotnosti z dela s pravico do nadomestila (plačani izredni dopust) se ne odvzemajo od letnega dopusta. V kolikor je delavec na letnem dopustu in pridobi pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom, se ti dnevi ne štejejo v letni dopust. 25. člen Čas odsotnosti brez nadomestila do 30 dni se ne všteje v letni dopust. Kolikor je delavec odsoten preko 30 dni, se ta odsotnost všteje v letni dopust. 26. člen Čas prestajanja kazni se ne more odbiti od letnega dopusta, poleg tega delavec v takem primeru ne izgubi pravice do letnega dopusta. V kolikor je na prestajanju kazni nad 30 dni, izgubi pravico do letnega dopusta, ker se mu ta čas tudi ne šteje v delovno dobo. 27. člen Dnevi neopravičenih izostankov se ne morejo odvzeti od letnega dopusta. 28. člen Materi z otrokom do starosti 8 mesecev se lahko odredi letni dopust za čas skrajšanega delovnega časa. 29. člen Če je delavec izključen iz podjetja zaradi kršitve delovnih dolžnosti, mu ni potrebno omogočiti, da izkoristi letni dopust pred prenehanjem dela. (Nadaljevanje na 6. strani) AKTIVNOST MLADIH NADALJEVANJE S 5. STRANI Komisijaza izrekanje ukrepov 30. člen Odločitev o dolžini letnega dopusta za vsakega delavca sprejema komisija za urejanje delovnih razmerij. Na podlagi odločitve izda odločbo vodja kadro v-sko-socialne službe. Ugovor se vloži na UO podjetja v roku 15 dni od sprejema odiočbe. V kolikor se delavec med letom razporedi z odločbo za nedoločen čas na drugo delovno mesto in še ni izrabil letnega dopusta, se mu odmeri letni dopust po tistem delovnem mestu na katerem dela vsaj 7 mesecev v teku leta ali najdalj v teku leta. Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša toliko, kolikor znaša povprečna akontacija osebnega dohodka za pretekle tri mesece pred mesecem, v katerem izrabi letni dopust. Poleg tega pripada članom delavne skupnosti povprečno nadomestilo po sklepu CDS. 33. člen Delavec, ki še ni star 18 let, mu pripada povečan letni dopust samo do dneva dopolnitve 18. leta starosti. Podjetje pa določi letni dopust glede na prirodo in organizacijo dela. 34. člen Mirovanje pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se določi za čas odsotnosti z dela brez nadomestila, za čas, ko je odšel delavec na odslužitev vojaškega roka, • kadar je delavec izvoljen v predstavniško telo in za določene funkcije, pa za ta čas prekine delo. II. Osnova in merila ter vzroki vplivov na odmerjanje letnega dopusta se določajo z 8 pogoji. Pogoji so: 35. člen I. Teža dela: — samostojno delo (visoka šola, višja šola, VK) 4 dni — samostojno delo z manjšim nadzorom (KV, SSŠ) 3 dni — delo pod nadzorstvom (ostali) 2 dni II. Zahtevnost dela: —- zelo zahtevno delo, za katerega je potrebno poznavanje problematike več starešin in svetovalcev 4 dni — delo, ki zahteva samo-iniciativo v okviru odrejenih smernic 3 dni — enostavni posli, ki zahtevajo natančno izvrševanje postavljenih nallog 1 dan III. Vpliv dela in delovne okolice na delavca: — delo v prostorih s škod- ljivim plinom ali škodljivimi snovmi 4 dni — delo pri hudem ropotu, pri zelo visoki vročini, pri steklenih pečeh (brig.— pom.) 3 dni — delo na vlažnih delovnih mestih, delo v šamotr- ni, stalno delo zunaj 3 dni — delo na terenu ah 2-3 m oddaljenosti od peči 2 dni — stalno delo v pom. del pri strojih 2 dni — delo s pogostimi službe- nimi potovanji (2—3 mo sečno) 1 dan — delo strojepisk ali delo z drugimi pisarniškimi stroji 1 dan — stalno delo s strankami na delovnem mestu ali obiski pri strankah 1 dan IV. Telesna in duševna napetost pri delu: —■ delo, ki zahteva večje fizične ali umske napore 4 dni — delo v stoječem stanju 3 dni — delo pri. nevarnih stro- jih, vožnja z avtomobilom ali ostala koncentracija glede kontrole 2 dni — delo na poslih, zaradi katerih lahko nastane večja škoda 1 dan V. Nočno delo: — Stalno nočno delo 3 dni — stalno nočno delo v izmenah 2 dni VI. Delovna doba (skupna): Vsa delovna doba, ki je priznana v pokojninsko dobo, tako dejanska delovna doba ikot posebna doba, tudi doba rednega študija na višji ali visoki šoli in va- jeniška doba. — do 3 let 2 dni •— nad 3 do 6 let 3 dni — nad 6 do 9 let 4 dni — nad 9 do 12 let 5 dni — nad 12 do 15 let 6 dni — nad 15 do 18 let 7 dni — nad 18 do 21 let 8 dni — nad 21 do 24 let 9 dni — nad 24 do 27 llet 10 dni — nad 27 do 32 let 11 dm — nad 32 let 12 dni VIL STALNOST ZAPOSLITVE pri podjetju od leta 1945 dalje (veljajo enaki pogoji kot so do- ločeni v prav. o del. OD): — do 5 let 1 dan — do 10 let 2 dni — do 15 let 3 dni — do 20 let 4 dni — nad 20 let 5 dni VIII. Posebni socialni pogoji: — invalidi preko 80 % 2 dni — invalidi preko 50 % 1 dan — kronično bolni delavci 1 dan (po izvidu zdravnika) ;— mati z otrokom do 7 let, za vsakega otroka 1 dan ! 36. člen Pri določanju dolžine letnega dopusta se vzame za vsakega delavca pri vsakem pogoju samo ena osnova za merilo, in sicer tiste, ki je zanj glede na pogoje delovnega mesta najugodnejše. 37. člen Ta začasni sklep stopi v veljavo, ko ga sprejme Centralni delavski svet, uporablja se od 1. 1. 1966 in vse dotlej, dokler ne bodo posamezna vprašanja rešena s pravilnikom o delovnih razmerjih. Hrastnik, dne 16. 12. 1965. Predsednik CDS: Halber Adolf (Nadaljevanje iz prejšnje strani) CDS je tudi zavrnil predlog ■komisije za izrek izključitve za Stražar Karolino, kljub temu, da je imenovana izostala neopravičeno več dni zaporedoma in je bil predhodno zoper njo že izrečen ukrep zadnjega javnega opomina in vsi ostali ukrepi, komisija pa še ni izrekla ukrepa, ker je imenovana odsotna. CDS je tudi zavrnil predlog komisije za izrek ukrepa izključitve samo glede Fajfar Anice, zaposlene v notranjem obratu, ker je samovoljno prenehala z delom in odšla v inozemstvo. Dolžna je povrniti nastalo premoženjsko škodo v višini 41.000 dinarjev. Ker pa je odsotna se bo izdal plačilni nalog na osebni dohodek, ki ga ima imenovana še pri Steklarni Hrastnik za opravljeno delo. Zoper Stopinšek Dragota je bil izrečen ukrep opomina zaradi neopravičenih izostankov z dne 18. 10. in 2. 11. Istočasno pa je dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 5.000 dinarjev. Komisija je pri izreku ukrepa upoštevala kot olajševalno okolnost, da zoper imenovanega še ni bil izrečen ukrep. Zoper Stopinšek Ignaca in Maček Rozalijo je bil izrečen ukrep opomina, ker sta se na delovnem mestu medsebojno žalila in ne-tovariško obnašala. Kot olajševalno Okolnost se je upoštevalo dej'stvo, da sta se kljub prepiru kasneje sporazumela in sta si sedaj v dobrih tovariških odnosih. Zoper Keiner Franca, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je neopravičeno izostal z dela z dne 2. II. 1965. Pri izreku ukrepa se je upoštevalo, da je zoper Keiner Franca za enako kršitev že bil izrečen ukrep opomina, njegovemu zagpvoru, da omenjenega dne ni mogel delati več kot štiri ure zaradi fizične oslabelosti, komisija ni mogla upoštevati kot okolnost, ki bi ga oprostila odgovornosti, upoštevala je pa kot olajševalno okolnost. Istočasno je imenovani dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 2.000 dinarjev. Zoper Gričar Romana, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je v teku delovnega časa dne 21. 10. 1965 zapustil podjetje ter odšel za brigado po alkohol. Kot ob-teževalno okolnost se je upoštevalo, da je pred komisijo za izrekanje ukrepov postopal samozavestno in ni pokazal nikakršnega namena obžalovanja ali poboljšanja. Zoper Mekše Ano in Kačič Cvetko, zaposleni v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, zaradi neopravičenih izostankov z dne 23. 10. 1965. Njun zagovor, da niso imele vlakovne zveze iz Celja v Hrastnik, komisija ni mogla upoštevati. Imenovane so tudi dolžne povrniti premoženjsko škodo, in sicer Mekše Ana v višini 2.000 dinarjev. Kačič Cvetka pa v višini 1.600 dinarjev. Zoper Gričar Ernesta, zaposlenega v notranjem obrau, je bil izrečen ukrep v odsotnosti zaradi vinjenosti na delovnem mestu dne 28. 10. 1965. Zoper imenovanega se izreče ukrep javnega opomina glede na to, da je bil Gričar Ernest že storil enako kršitev. Odločbe o izrečenih ukrepih so bile dostavljene vsem kršiteljem, sindikalnim organizacijam in drugim službam z obrazložitvijo, da se lahko vloži ugovor v roku 15 dni od prejema odločbe na višjo komisijo za izrekanje ukrepov. Zoper Napret Ivanko, zaposleno v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je dne 3. 12. 1965 ponovno neopravičeno izostala z dela. Komisija je upoštevala, da je bil zoper njo od uveljavitve začasnega sklepa zaradi neopravičenih izostankov izrečen opomin, tako tudi javni opomin, vendar Oba izrečena ukrepa nista vplivala v vzgojnem smislu. Imenovana je bila izrecno opozorjena, da bo komisija v primeru ponovnega neopravičenega izostanka podala predlog CDS za izključitev. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 1.700 din. Zoper Tavčar Marijo, Hercog Branka in Barakini Jožeta je bil izrečen ukrep opomina, ker so v mesecu decembru po enkrat neopravičeno izostali z dela. Dolžni so tudi povrniti premoženjsko škodo, vsak v višini enodnevnega osebnega dohodka. Zoper Stopinšek Ignaca je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je dne 8. 12. 1965 samovoljno zapustil delo. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 3.900 dni. Zoper Kocman Elzo, zaposleno v brusilnici, je bil iizrečen ukrep javnega opomina, ker je dne 7. 12. 1965 neopravičeno izostala z dela. Kot obtoževalna Okolnost se je upoštevalo dejstvo, da se ni odzvala vabilu na obravnavo in se je izrekel ukrep v odsotnosti. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 2.000 din. Dne 23. 12. so bili izrečeni naslednji ukrepi: Zoper Jovan Ivana, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 17. 12. 1965 neopravičeno izostal z dela. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 3.000 din. Zoper Verk Vinka in Bradaše-vič Petra, oba zaposlena v zmesmi, je bil izrečen ukrep opomina, ker sta samovoljno vršila menjavo izmen tako, da je prišlo do zastanka dela. Zoper Bedrač Maksa, zaposlenega v zmesami, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 16. 12. 1965 izostal z dela. Pri izreku ukrepa se je upoštevalo socialno stanje v družini in razmere, v katerih se je nahajal. Dne 13. 1. 1966 so bili izrečem naslednji ukrepi: Zoper Bradaševič Petra, Cvel-fer Stanka in Erman Slavi izdali izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. Cvelfer Stanko se ni odzval vabilu, zato je bil izrečen ukrep v odsotnosti. Vsi so za čas neopravičene odsotnosti dolžni povrniti premoženjsko škodo. ODŠLI V JAGER ANA roj. Veršnag je bila rojena 7. 6. 1910 v Hrastniku. Ko je končala osnovno šolo, se je 1. 3. 1926 zaposlila v steklarni kot delavka. Njena prva zaposlitev v našem podjetju je trajala do 27. 9. 1930. Delati je prenehala, ker se je poročila in rodila se ji je prva hčerka. Ker je po končani vojni ostala sama z nepreskrbljenimi otroki, se je leta 1945 ponovno zaposlila v steklarni na delovnem mestu pregledalke istekla. Čeprav bolna, se je trudila vsa ta leta do svoje upokojitve in delala v veliko zadovoljstvo predpostavljenih. Njene sodelavke so jo imele rade, saj je svoje izkušnje rada prenašala na mlajše. Čeprav je bilo njeno življenje težko, ni tega pokazala, s svojo vedrino je spravila tudi druge v dobro voljo. Da je bila priljubljena med sodelavkami, kaže tudi to, da so ji ob slovesu kupile lep radioaparat in še nekaj manjših daril; s tem so pokazale njene tovarišice tovariško gesto do svoje starejše sodelavke. Anici Jager želimo tudi mi še obilo zdravja im sreče ter mnogo let življenja. GEC ALOJZIJA, roj. Komat je bila rojena 12. 6. 1913 v Hrastniku. Dne 28. 6. 1927 je končala osem razredov osnovne šole. V steklarni Hrastnik se je zaposlila 16. 2. 1929 kot delavka v notranjem obratu. Ker se je tov. Lojzka strokovno izpopolnjevala, je bila leta 1938 premeščena na odgovornejše delovno mesto v bru-silnioo h 'kontroli stekla. Ker se je poročila, je leta 1942 prenehala z delom. V našem kolektivu se je ponovno zaposlila aprila 1946. Njeno zadnje delovno mesto je bilo pri pregledu tehničnega stekla. Njena življenjska pot mi bila lahka. Skrbeti je morala za dva nedorasla otroka, od katerih danes eden študira. Pri svojem odgovornem delu je bila vestna, zato so jo imeli njeni predpostavljeni radi, sodelavci pa so jo spoštovali. Ko se poslavljamo od tov. Lojzke, ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. KOSTANJŠEK VIKTOR je bil rojen 10. 12. 1913 na Marnem pri Hrastniku. Po končani šoli se je zaposlil 1. 6. 1928. leta v brusil-nici Steklarne Hrastnik. Tu je delal tudi vse do svoje upokojitve. Ker je bil pri svojem delu zelo vesten, je hitro napredoval. Voj- POKOJ na vihra pa tudi njemu kot mnogim drugim ni prizanesla; 2. 4. 1942 je bil poslan na delo v Nemčijo. Avgusta 1944. leta je prišel domov na dopust in se takoj vključil v NOV. V vojiski je ostal še po osvoboditvi vse do meseca decembra 1945. Po svojem prihodu v Hrastnik se je 14. L 1946 ponovno zaposlil v brusilnici. Kmalu je postal tudi brigadir. Njegovo rahlo zdravje mu je pri delu delalo velike težave, zato je moral začasno celo zapustiti svoje delo in brusilnico. Ko se mu je s časom zdravje zboljšalo, ga vidimo ispet pri svojem delu. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo pri grupi Raizno. Priljubljen pri svojih sodelavcih je delal do konca lanskega leta, ko se je moral radi ponovne obolelosti predčasno upokojiti. Tov. Viktorju želimo še mnogo srečnih in zdravih let življenja. BRINER ANA, roj. Perko je bila rojena 16. 7. 1906 v Postojni. Oče je bil železniški kretnik. Svojo sedemčlansko družino je težko preživljal, kljub temu pa je svoje otroke vzgojil v dobre in poštene Slovence. Po zasedbi Postojne po Italijanih v I. svetovni vojni so se preselili v Hrastnik. Osnovo šolo je dokončala v Postojni. Po končanem šolanju je pomagala doma v gospodinjstvu, nekaj časa je bila tov. Ana zaposlena v Opatiji v trgovini s čevlji. Leta 1929 se je zaposlila v steklarni Hrastnik pri kontroli, pozneje pa v skladišču gotovih izdelkov kot evi-dentičar pri glavni skladiščni kartoteki. To delo je opravljala vse do svoje zaslužene upokojitve. Za časa okupacije se politično ni udejstvovala, veliko pa je pomagala denarno in materialno svojemu bratu in njegovi družini, ki je bila izseljena na Hrvaško. Tov. Ana je bila pri svojem delu zelo marljiva in vestna. Njeni predpostavljeni so jo zato tudi spoštovali. Ko odhaja v zaslužen pokoj, ji želimo, da bi ga zdrava in srečna uživala še mnogo let. SEBASU ŠTEFANIJA, roj. Češ-novar je bila rojena 25. 12. 1910 v Hrastniku. Osnovno šolo je dokončala v Hrastniku. Leta 1924 se je zaposlila v steklarni kot pomožna delavka v brusilnici. Tu je delala do leta 1938. Tov. Štefko zopet vidimo v našem ko’ek- tivu leta 1956 v brusilnici pri ob-žigalnem stroju. To delo je opravljala v zadovoljstvo svojih predpostavljenih. S svojimi sodelavkami se je razumela, njen veder humor je «pravil v dobro voljo vsakega. Ko odhaja iz našega kolektiva, ji želimo mnogo zdravja, sreče in let življenja v krogu svoje družine. BENČINA EMIL je bil rojen 13. 10. 1910 v Hrastniku. Po kon- čani osnovni šoli se je s 13 leti zaposlil v Steklarni Hrastnik 17. 9. 1923. Tovariš Emil izhaja iz številne steklarske družine. Njegova pridnost pri delu mu je omogočila hitro napredovanje v steklarski stroki. Delal je na najtežjih in specialnih proizvodih stekla, ki jih je takoj po vojni rabila naša kemična in težka industrija. Kot visoko kvalificiran steklar (pihalec) je bil v našem kolektivu zelo cenjen. Že leta 1937 mu je bilo zaupano vodstvo brigad, to delo je opravljal vse do danes. V 31 letih, kar je bil zaposlen v naši tovarni, je tovariš Benčina vzgojil veliko število izredno dobrih steklarjev, ki delajo kot visoko kvalificirani delavci, brigadirji in pomočniki. Prav zaradi svojega velikega znanja, ki ga je nesebično prenašal na mlajše, je bil med sodelavci visoko cenjen. Njegovo strokovno znanje so znali ceniti tudi njegovi predpostavljeni, saj so mu zaupali delo najbolj kompliciranih izdelkov stekla. Ko odhaja tov. Emil v zasluženi pokoj, mu želimo, da bi ga srečen in zdrav užival še mnogo let. JELČIČ MILICA je bila rojena 15. 12. 1915 v Gemingu pri Splitu. V steklarni Hrastnik se je zaposlila 15. 12. 1951 leta. Zaposlena je bila pri pomožnih delih v splošni službi. Dela, ki so ji bila dana, je opravljäla dobro in vestno. Njeno življenje ni bilo lahko, neštetokrat si je morala odtrgati od ust kos kruha, da niso bili njeni otroci lačni. Čeprav je bila sama in je morala skrbeti za tri nepreskrbljene otroke, od katerih sta danes že dve v službi, ni obupala. Prva hčerka Djurica je učiteljica in je zaposlena na Hrvaškem, Jadranka pa dela v brusilnici. Ko odhaja tov. Mila v zasluženi pokoj ji želimo mnogo-sreče, zdravja in let življenja. PERKO LUDVIK je bil rojen 16. 8. 1910 v Postojni. Ko so Italijani po prvi svetovni vojni zasedli Postojno, se je cela družina preselila v Hrastnik. Tu je začel Ludvik hoditi v osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je začel učiti mizarske obrti in postal je kvalificirani mizar. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1924 pri mizarskem mojstru Kurnik Ivanu; pri njem je delal do 25. 9. 1927. leta. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil 24. oktobra 1927; tu je delal vse do 3. 6. 1941. Kmalu po prihodu okupatorjev je bil z družino izseljen na Hrvaško. Leta 1944 se je vključil v NOV. Tu je bil težko ranjen v roko in nogo. Čeprav invalid, se je 5. 9. 1945 ponovno zaposlil v Steklarni Hrastnik. Izredna pridnost in zalaganje pri delu mu je omogočila, da je napravil leta 1952 strokovni izpit za kvalificiranega topilničarja. To delo je opravljal zelo uspešno kljub svoji invalidnosti vse do upokojitve. Njegovi sodelavci so ga imeli radi, saj so ga zadnji dan njegovega dela obdarili z lepim darilom. V zasluženem pokoju mu tudi mi želimo še mnogo sreče, zdravja in mnogo let življenja v krogu svojih dragih. ZAHVALA Ko pripelje vlak in se ustavi na postaji Hrastnik, lahko že od daleč vidiš veliko stavbo. To je Steklarna Hrastnik. Ta daje neštetim našim otrokom in ženam delo. Ne vem, kam bi šli vsi ti mladi Hrastničani delat, če ne bi bilo te tovarne. Mislim, da jo naši ljudje vse premalo cenijo. Nihče ne pomisli na to, da bi si morali naši otroci iskati kruh drugod. Tako bi bilo tudi z menoj. Kako srečna sem bila takrat, ko sem dobila delo v steklarni in čeprav so bila leta do upokojitve dolga, so vendar potekala v miru in zadovoljstvu. Včasih je bilo tudi kaj narobe, to se pač mora pozabiti. Prišli pa so tudi trenutki in dnevi sreče ter veselja, to pa mi bo ostalo v najlepšem spominu. Kakor je bil težak začetek, tako je bila težka ločitev od dolgoletnih sodelavcev v brusilnici. Kaj hočemo, pride čas, ko moraš reči vsem, ki si jih imel rad, srečno prijatelji. Zahvaliti se Vam moram za krasna darila, ki mi bodo drag spomin. Hvala vam tudi za šopek v tem času tako dragega in lepega cvetja. Želim Vam pri vašem delu obilo delovnih uspehov v letu 1966. Upbkojenka Sabasu Štefka LETNA SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA POČITNIŠKE ZVEZE V HRASTNIKU Kontrola in pakiranje naših izdelkov v slikarnici; delavke pri delu V soboto, 11. decembra je bila v klubu Tribune mladih Steklarne Hrastnik redna letna skupščina izvršnega odbora Počitniške zveze občine Hrastnik. Skupščini je prisostvovalo okrog 50 delegatov iz več delovnih organizacij. Žal moramo ugotoviti, da ni pravilno, da se zastopniki drugih družbenopolitičnih organizacij niso udeležili te skupščine, kjer je mladina spregovorila o problemih in nadaljnjem razvoju organizacije Počitniške zveze v občini. Mladinci — ferijalci so predvsem poudarili, da je organizacija nujno potrebna, saj nudi mlademu človeku možnosti, da si Zakon o delovnih razmerjih, ki je prenehal veljati 8. 4. 1965, je predvideval več primerov prenehanja delovnega razmerja po sili zakona ali po samem zakonu. Eden teh primerov je bilo tudi prenehanje delovnega razmerja konkretnem primeru, kadar član odide na odslužitev vojaškega roka. Delavec prekine delovno razmerje z odhodom na odslužitev vojaškega roka. Normalno je, da Mirovanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja za čas odhoda na odslužitev vojaškega roka zaradi odhoda na odslužitev kadrovskega roka ali doslužitev za dalj kot 5 mesece. V tem primeru je delovno razmerje prenehalo z dnevom razrešitve dolžnosti. Prenehanje delovnega razmerja po tej osnovi je povzročilo to, da so bili delavci po odslužitvi mnogokrat prepuščeni sami sebi, da so več mesecev iskali zaposlitev itd. To pomeni, da je delavec, ki je odšel izvrševati svojo družbeno obveznost, bil postavljen v slabšo situacijo brez svoje krivde ali volje. To se je kazalo tudi v tein, da podjetja po prenehanju delovnega razmerja niso imela napram delavcu nikakršnih obvez, a delavec je po odslužitvi roka bil primoran sam iskati zaposlitev, če je hotel biti zaposlen. Novi zakon ne predvideva prenehanja delovnega razmerja neodvisno od volje delavca in podjetja. V primeru odslužitve kadrovskega roka določa 126. člen kvalitetno novo rešitev v odnosu na delovno razmerje, to je delavcu delovno razmerje ne preneha, ker delavec samo prekinja delovno razmerje in ostane še naprej član delovne skupnosti, v kateri je delal in ima pravico, da se neposredno po odslužitvi vojaškega roka vrne r,a delo v isto delovno organizacijo — podjetje. V navedenem primeru se postavlja vprašanje, kaj morata storiti delavec in podjetje v mora delavec predhodno predložiti podjetju akt pristojnega vojaškega organa iz katerega je razvidno, da delavec odhaja na odslužitev kadrovskega roka. Ta akt služi obenem za ugotavljanje dneva prenehanja dela ter od tega dne vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz dela, mirujejo. Po prejemu navedenega akta podjetje izda odločbo v smislu navedenega določila. Dan prenehanja dela se vpiše v delovno knjižico in to v rubriko »datum prenehanje zaposlitve«, ker v delovni knjižici ne obstoji rubrika datum prenehanja dela«. Vpisovanje prekinitve dela v delovno knjižico je nov moment urejevanja delovne dobe in pravic, ki izvirajo iz naslova delovnega razmerja. (Podoben je primer za odsotnost po 74. členu nad mesec dni). Zaradi tega bo potrebno v pravilniku o delovnih razmerjih določiti, da se delavcu da plačan ali neplačan dopust, da se pripravi na odhod na odslužitev vojaškega roka. Z dnevom prekinitve dela podjetje odjavi delavca pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje in priglasi prosto delovno mesto organu za zaposlovanje delavcev, in to razglasi preko sredstev javnih informacij. Razume se, da ni potrebno razglasiti prosto mesto, če podjetje nima namena, da izpraznjeno delovno mesto tudi izpopolni. Ker delavec ostane še naprej član delovne skukpnosti in ima pravico, da se neposredno po odslužitvi vojaškega roka vrne na delo v isto podjetje, ima podjetje možnost, da ga zaradi začasne odstotnosti zamenja z novim tako, da sprejme novega delavca samo za določen čas. Z odhodom na odslužitev torej pravice in dolžnosti ter obveznosti mirujejo. To pomeni, če se delavec po odslužitvi vojaškega roka neposredno vrne na delo v podjetje, se smatra, kakor da dela ni prekinil glede na pravice, dolžnosti in obveznosti. Konkretno če vzamemo pravico na koriščenje letnega dopusta. Če je delavec pred odhodom na odslužitev vojaškega roka imel 5 mesecev neprekinjenega dela, po vrnitvi iz vojske je dolžan še neprikinjeno delati (pri prehodu iz podjetja v podjetje se rok do 3 dni ne šteje za prekinitev) 6 mesecev, da izpolni pogoj za pridobitev letnega dopusta. Z odhodom na odslužitev vojaškega roka se prekinja delo, ne pa delovno razmerje. Če se delavec torej ne vrne neposredno v isto podjetje, nima navedenih pravic. Beseda »neposredno« se tolmači tako, da se mora delavec od dneva izteka vojaške obveze javiti na delo v roku, ki je normalno potreben, da se z običajnimi sredstvi javnega prometa vrne v kraj sedeža podjetja in se naslednji dan javi podjetju. Če se delavec ne javi neposredno po prihodu, to ne pomeni samovoljne zapustitve. Po vrnitvi delavca na delo mu podjetje izstavi odločbo, s katero mu določi, da nadaljuje delo in to vnese v delovno knjižico in sporoči pristojnim organom. Od dneva, ko delavec nadaljuje z delom, oživijo vse pravice, dolžnosti in obveznosti, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Pri tem naj pripomnimo, da osebam, ki gredo na odslužitev kadrovskega roka, ne gre nadomestilo, kot je bilo to predvideno s prejšnjimi predpisi. Diplomirani pravnik: Sušin Viktor ogleda kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti v domovini, poleg tega pa skrbi s svojimi sekcijami za rekreacijo mladega človeka. Organizacija Počitniške zveze je imela v letu 1965 v Hrastniku 171 članov, ki so ise udeleževali skoraj vseh akcij. Na 13 organiziranih izletih je sodelovalo okrog 400 ferijalcev in ostale mladine. Omeniti velja tudi uspešno potovanje po Jugoslaviji, sodelovanje z mladino nekaterih komun v Sloveniji ter najtesnejše sodelovanje z ObK ZM Hrastnik. V bodoče bo organizacija Počitniške zveze nudila članom še večje ugodnosti, saj bodo imeli vozne skupinske popuste še nadalje na železnicah, ladjah in avtobusih, z druge strani pa bo mnogo več zahtevala od članov. Na skupščini je bil izvoljen 11-članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Skupščina je sprejela v okvirnem programu dve osnovni postavki, ki sta: V prvem tromesečju načrtno utrjevanje organizacije in sprejemanje članov, v nadaljnjem obdobju pa organizacija najrazličnejših akcij za tiste, ki bodo sprejeti v organizacijo. Še posebno poudarjeno je bilo sodelovanje z ObK ZM na področju reševanja vseh problemov v zvezi z rekreacijo mladih. Janko Strgaršek Treba je pohvaliti Z ozirom na kritičnost drobne embalaže je avtomatska proizvodnja delala tudi vse novoletne praznike, razen 1. januarja. Smatram, da je treba dati pohvalo vsem pregledalkam, kakor tudi upravljalnem avtomatov za razumevanje. V času, ko so drugi praznovali in se veselili, so ti naši člani kolektiva delali in tako se je proizvedlo preko 360.000 steklenic za antibiotike, kar znese preko 3.600.00 dinarjev. Naše pregledalke niso pokazale razumevanja samo sedaj, ampak so na svojem delovnem mestu bile tudi- vse druge praznike in nedelje. Mislim, da jim moramo dati vso pohvalo za požrtvovalno de- lo. Rigo Z ZBOROV VOLIVCEV Zadnji Zbor volilcev, ki je bil v kinodvorani Svobode II skupaj za volilne enote Kemična, Steklarna — desni del, Steklarna levi del in Podkraj zgornji del, je bil glede na dnevni red izredno zanimiv. Kot običajno je zbor volivcev najprej poslušal poročilo o izvršitvi sklepov in predlogov zadnjih zborov. Nadalje je zbor poslušal poročilo o izpolnjevanju proračuna občine Hrastnik za leto 1965 in predviden plan dohodkov in izdatkov naše občine. V zvezi s tem pa so bili navzoči tudi seznanjeni z višino davkov in prispevkov obračunov v tem letu. Janežič - ZANIMALO VAS BO - ZANIMALO VAS BO - Prirastek so dobili: Bajda Angela I., Blaj Daniela, Bočko Frančiška, Borovšak Jožefa, Brečko Ivana II., Brinovec Lidija, Drobne Cvetka, Dušak Helena, Eminovič Ana, Gračnar Vera, Grešak Jera, H audija Valentina, Jarkovič Gabrijela, Jev-šinek Magda, Kirn Lidija, Lapornik Kristina, Leskovšek Karolina, Majcen Savka, Matek Marija, Ocvirk Bariča, Odlazek Silva, Ovnik Marija IL, Peternelj Ivana, Pistotnik Jožica, Rajer Jožefa, Rajh Ana, Ravnikar Jožefa, Ravnikar Miroslava, Rižnar Jerica, Robič Romana, Ručman Gabrijela, Rupnik Jožica, Sajovic Bronislava, Salmič Ivanka, Simončič Jožefa, šmid Jožefa, Tr-žan Apolonija, Vidjen Danica, Vlaj Marija, Zagorc Zdenka, Za-košek Helena, Zaletel Kristina, Zorc Olga, Zorčič Julijana, Zupančič Frančiška, Brečko Tatjana, Cvetko Ljudmila, Hudi Doroteja, Jazbinšek Olga, Pirc Apolonija, Podlunšek Anica, Špeglič Marija, Ardalič Džoko, Bajda Jože, Bedrač Maksimiljan, Bočko Franc, Bradaševič Peter, Brečko Ladislav, Cigale Adolf, Dragar Danilo, Gorišek Alfonz, Grešak Konrad, Grešak Milan, Habajec Marjan, Herek Ivan, Hudi Leon, Jelakovdč Josip, Jugovar Rihard, Kapla Stanislav, Klenovšek Miloš, Knez Alojz III., Knez Milan, Košler Robert, Lazarevič Drago, Laznik Jože, Majcen Ferdinand, Majer Jože, Malis Viljem, Marjanovič Rafajil, Mejač Peter I., Ocepek Franc II., Odžič Milan, Papež Franc IL, Peklar Mirko, Peklar Oto, Prah Jože, Pušnik Stanko, Rak Matija, Redenšek Maks, Rupnik Jože, Strašek Jože, Šlenc Albin, Šmid Franc, Sopar Jože, šubi Stanko, Šunta Alojz, Tošič Dane, Tošič Savo, Udovč Anton, Verstovšek Karl, Vodenik Jože, Zavrl Anton, Zupanc Edvard, Zupanc Emil, Grčar Valentin, Kožar Milan, Tušar ing. Jože, Šentjurc Boris, Crnkovič Franc, Alauf Jožefa, Sofovič Šemsuddn, Stražar Milena, Pintar Silvester. Iskreno čestitamo! PRIŠLI V PODJETJE: Vengust Zvonimir, Crnkovič Franc, Korošec Stanko, Velše Marjetka, Topolovšek Helena, Kirn Jožefa, Piki Branko, Grum Mirko, Paradiž Greta, Draksler Viljem, Rezec Ljudmila, Rezec Rudolf, Pfajfar Dragica, Tušek Jože, Kaluža Ivan, Šklander Ana, Vrtovšek Nevenka, Alauf Jožefa, Gnus Anton, Šmid Jožefa, Jontez Jože, Zidar Leopold, Ožek Tatjana, Vrana Jelka, Sotlar Emil, Milič Janja, Kozole Antonija, Dolanc Marta, Brglez Vinko, Guček Frida, Stražar Milena, Pintar Silvester, Bremec Alojz, Potrata Pavla, Planinc Jelka, Kavšek A-lojz, Novak Jožefa, Pavlovič Živka, Oberčkal Ljudmila, Alauf Ivan, Korbar Martin. ODŠLI IZ PODJETJA: Na lastno željo: Gole Frančiška, Alibegovič Fa-dil. Upokojeni: Koritnik Ema, Rot Franc, Perko Ludvik, Benčina Emil, Jelčič Milica, Jager Ana, Hercog Ivan. Umrla: Šalamon Marija. Poročili so se: Starina Viktorija — Kristan; Krajnc Silvestera — Čepin; Už-mah Matilda — Šoper; Oblak Ana — Jordan; Majer Marija — Strniša; Majer Terezija — Pucel; Gabrič Edvard — ključavničar; Klemen Jože — ključavničar; Ba-rakini Ferdinand — ključavničar. V nedeljo 16. 1. je imel pevski zbor svoj letni občni zbor. Občnega zbora so se med drugimi udeležil tudi direktor Steklarne tovariš Klanšak Jože, dolgoletni pevovodja zbora tovariš Pai tl Franc in dirigent godbe na pihala tovariš Vili Zaletel. Iz poročil, ki so bila podana, je razvidno, da je bilo delo zbora zelo uspešno. Manjše pomanjkljivosti, ki so se tekom leta pojavile, so bile uspešno odpravljene. Čeprav niso imeli pevci samostojnega koncerta, so tekom leta nastopili na vseh prireditvah, ki so bile prirejene v Hrastniku. Zbor ima trenutno težave predvsem v prvem tenorju. Na svojem občnem zboru so pevci precej razpravljali tudi o vključevanju mladine v pevski zbor. Kje so vzroki, da mladi ljudje ne najdejo poti v kulturno prosvetna društva? Sprašujemo se, ali je Pavlič Jože — sina; Hercog Branko — sina; Salmič Franc — hčerko. V mesecu januarju so neopravičeno izostali: Enkrat: Pavlič Franc, Bajda Alojz, Zakrajšek Robert, Špan Milan, Brglez Rihard, Sršen Marija, Vajdič Stanko in Keiner Franc. Štirikrat: Vrstovšek Karl in Špeglič Karl. res našim mladim ljudem tako malo do naše lepe slovenske in narodne pesmi, da ne najdejo poti do zbora, ki bo v kratkem slavil 60-letnico svojega obstoja. Novo izvoljeni odbor zbora si je zadal nalogo, da bo ponovno proučil s predstavniki mladine možnost ustanovitve mešanega pevskega zbora mladine steklarne Hrastnik. Prej bo pa potrebno še rešiti vprašanje prostorov za vaje. Godba se bo v kratkem selila v svoje nove prostore, nakar se bo izvršila adaptacija sedanjega lokala, ki ga bo koristil pevski zbor. Lokal bo lepo in okusno urejen, kar bo nedvomno pomagalo, da se bo članstvo pevskega zbora povečalo. Vabimo vse tiste delavce, ki imajo veselje do petja, da se vključijo v pevski zbor Svobode II. t J. G. ZAHVALA Ko sem ob zaključku lanskega leta odšla v pokoj, sem bila zadnji dan pred u-pokojitvijo zelo presenečena nad slovesom, ki so mi ga pripravile moje dolgoletne sodelavke, še bolj so me pa ganile lepe želje in dragocena darila, s katerimi so me obdarile. Lep nov radioaparat in denarnica me bodo spominjali na dneve, ki sem jih prebila v tovarni med so-dlavkàmi pri kontroli stekla. Ne vem, kako naj se vsem tovarišicam zahvalim za tako lepo in tovariško gesto, ki so mi jo izkazale. Hvala vam, drage sodelavke, pri vašem delu pa vam želim obilo uspehov. Zahvaljujem se tudi upravi in sindikatu za darila in šopek rož. Želim Vam v letu 1966 obilo delovnih uspehov. Upokojenka Jager Anica ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiit ZAHVALA Vsem, ki delajo v EE-201, se zahvaljujem za pozornost, ki so mi jo izkazali zadnji dan, ki sem ga prebil v tovarni kot aktiven član Steklarne Hrastnik. Težko se je posloviti od ljudi, s katerimi si delal skoraj pol stoletja. Še težje je slovo če veš, da so te imeli radi in te spoštovali. To so moji sodelavci pokazali s tem, da so me obdarili z lepim darilom, ki me bo spominjalo nanje vse življenje. Za njihovo pozornost se jim iskreno zahvaljujem. Želim jim pri delu še mnogo delovnih uspehov. Zahvaljujem se sindikatu in upravi podjetja za denarno nagrado in šopke rož. želim kolektivu steklarne v letu 1966 mnogo delovnih uspehov. Upokojenec Perko Ludvik IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlilllllllllllllllll ZAHVALA Svojim sodelavkam in sodelavcem v EE-401 se želim v našem časopisu »Steklar« zahvaliti za lepo slovo, ki so mi ga pripravili, ko sem odhajal v invalidski pokoj. Globoko me je presunil trenutek, ko so mi predstavniki EE-401 izročili darila, lepo ročno uro DARVIL s posvetilom in 15.000 din. Slovo od sodelavcev mi je bilo lažje, ker vem sedaj, da sem bil pri njih priljubljen. Kaj naj rečem? Hvala vam, tovariši in tovarišice iz brusiJnice in mnogo uspehov pri vašem nadaljnjem delu. Hvala tudi sindikatu in upravi podjetja za darila in pogostitev 29. 11. 1965. Vsem članom kolektiva pa želim v letu 1966 obilo delovnih zmag. Invalidski upokojenec Kostanjšek Viktor Z dekoriranjem steklenih izdelkov, dosežemo znatno večji efekt. Slikarke pri delu Občni zbor pevskega zbora »SVOBODE II« Izdelovanje lesenih modelov je tudi odgovorno delo. Tov. Rot pri svojem delu .............................................. Nekoč sta živela ... ne, to ni pravljica, ampak dogodek, ki ga je zapisalo življenje. Na piknik, na piknik gremo, so vpili od veselja otroci častitega očeta Gašperja Jesiha, namestnika direktorja tovarne ... Oče Gašper se je držal nad vse modro, ko je poveljeval: Prinesite konzerve, kruh, paradižnik, KOZERIJA jajca, vino, limone, hitro, hitro. In že je bilo vse v prtljažniku novega fička. Odpeljali so se, vožnja je bila previdna, ker še oče Gašper ni imel šoferskega izpita. Med vožnjo so dobili še nekaj kokoši, ki so »slučajno« prišle pod kolesa novega fička, ki je vozil pač zelo počasi. Na glavni cesti jih je zaustavil miličnik, ki se je podil in žvižgal za njimi, ne dolgo, samo dober del njihove vožnje. Ko ga je slednjič miličnik le ustavil in zahteval vozniško dovoljenje, ki ga seveda oče Gašper, namestnik direktorja neke tovarne, ni imel, ga je miličnik vprašal za ime. Ko je slišal njegovo ime, se je miličnik zamislil in dejal: »Tisoč pečenih kokoši, kaj nisi ti tisti Gašper, s katerm sva skupaj gulila šolske klopi?« Ja seveda, Janez (tako je bilo ime miličniku, ki je bil tudi eden izmed višjih). »Nisem te spoznal«, »Jaz pa tebe ne«, sta zatrjevala drug drugemu. Pač, spremenila sta se od tistih časov, ko sta bila še oba »majhna«. Miličnik Janez je zatisnil oči in gospod Gašper, nekdanji Janezov sošolec, sedaj namestnik direktorja, je odpeljal naprej, brez vozniškega dovoljenja, kazni in opombe. Kaj hočemo, je že tako. Danes sošolci, jutri strici, prijatelji, pojutrišnjem pa ... seveda .,, Kup nesreč — tako je pač življenje __ in taki smo ljudje, R. Marica • Bencinski plini in rak. Odkritje, da kajenje vpliva na raka na pljučih, nikakor ne pomeni, da je konec problemov na tem področju. Epidemiološko delo Bradsvorta Hilla in Ričarda Dola je pokazalo, da je pojav raka na pljučih češče pri mestnih kot pri vaških ljudeh. Čeprav mestni prebivalci več kadijo kot vaški, je dokazano, da je glavni vzrok, da se rak večkrat pojavlja pri ljudeh, ki žive v mestu, zaradi slabega zraka. Tudi prej so sumili, da je dim, ki nastaja pri izgorevanju premoga in pare, ki nastaja pri izgorevanju bencina in drugih goriv pri vozilih na petrolejski ali dizel pogon, povzročitelj pojava raka na pljučah. V tem pogledu pa je bilo le malo raziskav. Newjorska zdravnika Hofman in Vinder sta nedavno izdala rezultate svojega Uredništvu Na starega leta dan je priredil tovariš Jože Klanšek, direktor Steklarne, sprejem predstavnikov delavsko-prosvetnega društva Svobode II iz Hrastnika. Zanimal se je za delo društva in njegove probleme v letu 1966. Ob zaključku nam je zaželel obilo uspehov pri širjenju kulturne . VABILO Za člane kolektiva se prične v prvi polovici februarja v sodelovanju z Delavsko univerzo večerna šola. Izobraževalni center vabi tiste člane kolektiva, ki nimajo dokončane osemletke, da se vpišejo v to šolo z ozirom na ugodne pogoje za vpis, ki so sedaj v veljavi. Vse informacije v zvezi s tem dobite v kadrovsko socialni službi. Izobraževalni center dela v zvezi s tem problemom. Zbrala sta katranasti ekstrakt iz-parenega plina avtomobilskih motorjev in spuščala paro skozi poseben sistem in nato skozi filter, ki je bil iz steklene volne, in ugotovila, da vsebuje razne zdravju škodljive tvorine. Potem sta ta katranasti ekstrakt razredčila z acetatom in z njim premazala hrbte miši trikrat tedensko v 15 mesecih. Ker sta uporabljala močan končen trat katranskega ekstrakta, sta izzvala tumorje pri 60% živali, s katerimi sta delala poizkuse. Čeprav so ta opazovanja zelo zanimiva in sugestivna, se ne morejo direktno uporabiti pri razjašnjenju razlogov pojave raka na človeških pljučih. Izhlapeli plini se razredčujejo preden jih človek vdahne v pljuča. »Steklarja« dejavnosti v spodnjem delu Hrastnika. Za izkazano pozornost se mu v imenu DPD Svobode II naj lepše zahvaljujem. D. K. OGLAS Ker sem podedoval majhno posestvo z 2 ha obdelovalne zemlje, ki je delno neobdelana in ker bi se želel preseliti na navedeno posestvo, ugodno prodam dvostanovanjsko hišo na Dolu, Grča št. 172, v prvem tromesečju leta 1966 proti gotovini. Zaželjeni so resni interesenti. Zglasijo naj se na spodaj navedeni naslov v popoldanskih urah. Vse ostalo po dogovoru! Tacar Franc, Dol, Grča št. 172 pri Hrastniku (topisuite » ms Usi! Dajem svojo besedo! Od leta 1962 delam v Steklarni kot aktivni mladinec in dober delavec na svojem delovnem mestu. Po drugi strani pa so, me sotovariši večkrat opozarjali, da delam napake. Do tega spoznanja nisem mogel priti sam, dokler mi tovariši iz kolektiva niso pomagali. Danes sem s sodelovanjem s sotovariši uvidel svoje napake. Napake, katere sem delal in mi niso izvirale iz zdravega razuma, temveč zaradi raznih (malenkosti) okolnosti, ki so se dogajale okoli mene. Da ne bi navajal podrobnosti, se Tovarniškemu komiteju Zveze mladine in vsem članom kolektiva ter vsem tovarišem, katerim sem ise zameril, opravičujem in obenem dajem svojo besedo, da se moje napake ne bodo več ponavljale. Rašid Okie, brusilnica I) ZAHVALA j Kako prijeten je občutek, j če veš, da te ima nekdo rad. ) Takšen občutek sem dobila j tudi jaz v svoji EE-401 bru- ) silnici tisti dan, ko sem se ) za vedno poslavljala od svo- j jih sodelavk in sodelavcev, j Odhajam namreč v zaslu- ) ženi pokoj. Lepa darila, ki ! so mi jih podarili za slovo, I« so odraz tovarištva, ki ga ne 6 bom pozabila nikoli. Hvala, ? dragi sodelavci, za vaše pri- < znanje. Zahvaljujem se tudi p upravi in sindikatu steklarja ne za lepa darila. Vsem de- < lavcem steklarne želim v le- p tu 1966 še mnogo delovnih z uspehov. p Upokojenka ? Gec Alojzija Delavci v satinirnici — imajo izredno težko pogoje dela, radi tega je nujno da se čim preje dokonča rekonstrukcija, da dobe nove bolj higienske prostore Čudno, a resnično UREDNIK ZA VAS TO JE KAMERA ZABELEŽILA O DELU IN DO- 1 GODKIH NAŠIH ČLANOV KOLEKTIVA V POD- | J K I JI IN IZVEN NJEGA. $ STEKLARJA 1. Ogled podjetja poljske partijske organizacije. 2. Marsikdaj se pokrepčamo ob pultu bifeja v jedilnici. 3. Nove »Lajke« so pripravljene za proizvodnjo. 4. Dedek MRAZ, veselje naših najmlajših. 5. Ali jih poznate — v sezoni 1965 so marsikaterega člana kolektiva nasitile — so vedno nasmejane in pripravljene za delo delo in humor. 6. Jedilnica našega počitniškega doma v Bohinju. Kmalu bo zopet zaživela. 7. Zaključena slovesnost s člani kolektiva, ki so šli v zasluženi pokoj. S • PROFESIJ/ SNEŽNI PLAZ BODEČ PLEVEL A. ČRKA V ABECEDI ZMES IZ AZBESTA IN CEMENTA IZVOR IVAN REGENT 15 črka v ABECEDI SL0VENSK SKIADATEL C BLAŽ) • • LESNI DELAVEC TUJE ŽEN SKO IME R0ALD AMUNDSEN domača ŽIVAL TISOČI DEL METRA MESTNA VREDNOS ŠTEVILA FOLKLORNA SKUPINA IZ SKOPUA g TANKO RAZVALJAN/ KOVINA • REfLEKTOR S FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA A DOM UJETIH PTIČEV R VREMENSK POJAV PLAČILNO SREDSTVO JURIJ VEGA GEOMETRIJ SKO TELO IME BOLGARSKEGA PESNIKA PELINA FORMULAR c=V TROJICA • VRSTA GNOJILA VRSTA ŽARNICE T KLIC. POZIV KRAJ V FRA NCUK0RIG.) E GRŠKA ČRKA VEDA 0 PRVINAH IME PESNI KA IN DRAMATIKA KRISTANA OZNAČBA ZA NEZNANCA PREDMET RIŽEVO ŽGANJE predpona PRl ŠKOTSKIH IMENIH DUAL EDVARD KARDELJ GLASBENI INTERVAL VODITELJ INDONEZIJSKE KP BOLEČINE D ! JUNAŠKA PESNITEV LISE POLOTOK V Z.A.R. SESEDEK. SEDIMENT SKRAJNI KONEC POLOTOKA PRISTANIŠČE V IZRAELU • MRTVEC NAŠ ODJEMALEC DELČEK VLAKNA 12 ČRKA V ABECEDI izumrlo' EVROPSKO GOVEDO • LUDVIK 7AMENH0F VILKO UKMAR CHARLES NODIER HRV. SKLADATE LJ IME PESNICE NOV* ESTONEC VRSTA FILMA KOŠČEK PAPIRJA SOSEDNA DRŽAVA ITALIJANSKA PISATELJICA 22.ĆRKA V ABECEDI VNOVIČNA IZVO- LITEV • PRITOK ATOV SKEGA MORJA JUŽN0AMER RASTLINA IME ARANŽERJA ZAB. GLASBE ROBEŽNIKA TOK, TULEC PRIPET- LJAJI D GLASBENA drama SPREMEMBA OKRAJŠAVA ZA AMPER HITRI SEL TEKAČ, SLUGA DEGAS EDGAR TONOVSKI NAČIN PLOŠČINA, POVRŠINA SLEPA- RIJA AVTOMOBILSKA 0-7NAKA2A SISAK STANE ROZMAN VELEBLA- GOVNICA NEPRA- VILNOST M 80G0ČASTJE, ČEŠČENJE T UČITELJ ETIKE ribje JAJČECE KEMIČNO SREDSTVO PREBIVALEC DALJNEGA SEVERA OTOČJE MED FOR MOZO IN JAPONSKO PRIPOMOČEK KLETARJEV ALFRED NOBEL ZNAMKA toal.mila I D TV ZASLONI OSEBNI ZAIMEK OSEBNI ZAIMEK KEM.7NAK 7A KALIJ IVANA KOBILICA VIŠJI OFICIRSKI ČIN OSKAR DEV POPULARNA POPEVKA • LITER OKRAJŠAVA ZA PARO PTICA IZ DRUŽINE GALEBOV JU2N| SADEŽ ŽILA LASNICA • SESTAVU: KARLI DREMEL NAGRADNA KRIŽANKA Pred vami je prva nagradna križanka. Za pomoč pri reševanju je nekaj črk že vpisanih. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 20 N din c j m < H < z ec < 03 r > 1. Ali daje to lepo sliko v naši jedilnici, drugačen odnos bo potrebno imeti do družbene lastnine. 2. Neverjetno — vendar, resnično. Vrata stranišča so bila nasilno vlomljena. Ali je še mesto za storilca v našem kolektivu. 3. Moderno stranišče — vendar takšni odnosi... z > c/> o p Z > H > 03 Z > c/> > 2. nagrada 15 N din 3. nagrada 10 N din Rešitve pošljite razločno napisane do srede 16. februarja na naslov: Uredništvo STEKLARJA — STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverto napišite: Nagradna križanka št. 1. Nagrajenci novoletne nagradne križanke. V navzočnosti komisije iz vrst reševalcev in uredništva smo v sredo 19. januarja izžrebali tri reševalce. Nagrade prejmejo: Vili Povše 20 N din Dimitrij evie Milorad 15 N din Lipovšek Franc 10 N din Čestitamo!