KAČE LJUBEZNI Florika Štefan Izgubljaš se za vogalom mojih besed in jaz tečem s kačami ljubezni da te ugriznem v srce Vse mesto vstaja proti meni s svojimi razkuštranimi ulicami in mračnimi podzemlji Ujamem svoj pogled na drhteči roki ujamem sled tvojih usten na praznih kozarcih Našla sem barvo tvoje srajce v travi pri reki z razcvetelim regratom Cepim pri vratih in čakam, da pridejo laži k počitku SEN Florika Štefan Na belih poljih prespiš moje noči Tako si majhen ko dihaš v snu Vsaj s prstom premakni zastor mesečine; vsaj z enim dihom me zazibaj na tej zasnuli ladji ki že štiri pomladi potuje po beli reki tvojega naročja Vstani in raztrgaj mi to srajco norcev ki jo oblačim vsak večer ko jočem nad izmišljeno otroško posteljo Noč je polna divjih zveri a ti spiš tako majhen v brlogu starega drevesa. 775 DEKLETA IN ŽENE MOJEGA RODU Florika Štefan I Vse vas poznam dekleta in žene mojega rodu po račjem koraku poznam vas kot stare pipe za prvim vogalom ulice ker še vedno dišite po velikih sobah in grmadi blazin kjer niste prespale že noči od kresa Vse vas poznani dekleta in žene ker v istem ritmu vrtite svoje nedelje okoli cerkva in zelenih mladcev kot jata vran, ki obrača svojo lakoto okoli cerkvenega stolpa Vse vas poznani dekleta in žene in tudi prodajo vaših šestnajstih let kot goveda na vseh banaiskih sejmih Ob slivovki in njivah potujeta vaša mladost in veselje od enega do drugega konca vasi Vse vas poznam dekleta in žene kadar rodite cvetijo njive a kadar se vam razboli življenje od rojstev dežja in sonca se z račjim korakom vračate k očetu da s kletvijo zdravite svojo usodo. II Odhajate v noč s pesmijo petelina v ušesu in topotom kopit vlažne od spanca Odhajate s skorjo kruha v roki in žvečite zoro do njive Odhajate od poletja do jeseni in rastete med dvoje lestev in dvoje noči med dvoje sonc Vedno vam nekdo odpira pot z bičem v roki 776 Pod vetrom se sliši vaš smeli samo tri motike daleč in zato ste vedno podobne: sušnemu letu Iakotnemu letu lačni zemlji Odhajate od poletja do jeseni s petjem petelina v ušesu in topotom kopit a vedno vas čakajo ista vrata lil Iščem vas za dežjem in po bratvi nebo je kot bat v vašem krilu Iščem vas po soncu in po žetvi zemlja je samo nagubano čelo Iščem vas povsod kjer so sledi moje krvi a ve se skrivate za dveri in spite s tatovi ki kradejo eno brazdo zemlje bratu eno brazdo zemlje sosedu a deset jih vzame neurje in še deset hlapci s čebulo in lečo v torbi Iščem vas povsod kjer diši zemlja po vaših posteljah tam kjer vaši glaso\ i ne preskakujejo zidov kot psi in čudite se ljudem z mačkami na oknih in vlečete vodo i/, vodnjakov: o bog od tod izvirajo vse sanje in od tod odhaja vsa lepota vzdolž vseh ulic in teče v širni svet Bog moj v začetku ulice vsajeni nagrobniki Bog moj \ začetku nagrobnikov se zelenijo njive in treba je napraviti samo tri korake da vam zdrkne življenje v krsto 777 SAMO ŠE ENKRAT Florika Štefan Kam bi skrili ta žita na obzorju in te krčme v očesu odprte do polnoči in svate s kraguljčki v krvi Kam bi spravili te stope kruha in počasnega miru Kam bi spravili bržiljke zataknjene za ikone in svečo prižgano za mir duše Kako utišati zvonove cerkve ki edina stoji bela na soncu Še malo nas ne boli smrt teh dobrih starcev Še malo nas ne boli smrt te povorke v črnini Ne križamo se pri odhodu Samo enkrat še smo obšli vsa trstja Samo enkrat še smo obšli vsa polja Samo enkrat še smo obšli vse krčme Samo enkrat še smo obšli vsa pokopališča In odšli zravnani v žalosti Prevedla Saša Vegri 778