Dopisi. Iz Jelšja pri Dobrni. (Spomenica aa zlato sveto mešo Leoaa XIII.) Neki alavai protestaat, Herder, je zapiaal pomenljive besede, ako pravi: ,,Brez papeža bi cela Evropa že zdavnej poatala plea tiranstva ali dobiček aamoailatva trinoatva, grozovitoati;i Kdor zgodoviao pozaa. mora reči, da je imeaovaaec povedal znamc ¦ to resaico. Zavoljo tega je neki drugi prott-staat, Cobbet se piše, ko je opazoval nerede ia grozovitosti, ki so jib počeBJali aa Anglešketa potem, ko je ljudstvo se ..poluteranilou, vzdibail: ^Dokler je aaše Ijadstvo bilo katoliško, dotlej imelo je svoje pravice ia alobodo; odkar je pa ločeao od papeža, od tiatega časa so naši vladarji ia grajščaki strašai aamoailBiki, a podložai ljudje so obžaljevaaja vredni aužajiki." V&č da! Ia v danešnjih časihV Kjer ae svet ne zmeai za blagi glaa, ki prihaja iz Rima, kjer Ijud.je Be vbogajo av. Očeta ia vdaaih jim duhovaikov, tam ae vrata na atežaj odpirajo aemirom ia prepirom, razaim aesrečaim neprilikam. Ko je to opazoval reki turški velevojvoda, je v svojem času glede Pija IX. rekel: ,V Evropi je oa (papež) jedini, kateri ae vstavlja revolaciji", prekuciji. In kako? Ta papež ao med ostalim iakali pomoči pri Mariji. Saj so pokojai Pij IX. bili sploh aa glaau kakor poaebai čaatilee preblažeae Device. Ali isto ae mora reči tudi o ajihovem Baaledfliku, o sv. Očetu Leonu XIII. Komu li še ai zaaao, kako 8i oai prizadevajo med kristjani buditi detiasko ljubezea do matere Vzveličarjeve ia aaše! V avojih okrožnicah. ki so se aam zadaja leta brale po naSih cerkvah, svetujejo veraikom. aaj bi ae v sedanjih buraib časih zatekali k tistej, ki se je ob razaib stiakah vselej izkazala kot poatočaica kriatjaaov. Iz tega obzira priporočajo vzlasti krasno molitev av. rožaiveaca v cerkvi ia doma, tej pobožaoati posvetili so cpli mesec oktobpr, k litaaijam lovretskim so zapovedali pristaviti besede, s katerimi aaj Marijo pozdravljamo kot ,,kraljico sv. rožniveacaJ. la pri aas se je po nakljupji primerilo. da je aaša okolica ravno aa prazaik. ko so se kristjaai vesvoljaega sveta deloma ospbao, deloma v dubu zbirali v Rimu, da je, pravim, aaša okolica dobila sp mpaik, kateri bo še pozaejše rodove tukajšajp spominjal na izredao slavaost častilca Marijinfga: aa av. Očeta pak aa zlato sv. mešo ajibovo. Ovokrajni kaiet Mihajel Stancelj je namreč na svojem posestvu tik javaega pota dal aa lastne stroske, čez 300 gld., postaviti lieao kapelico. Za iato je aa Tirolakem kupil čeden kip, ki predstavlja prebl. Devico kakor ..kraljico av. rožaivenca" To je bilo aa aovega leta daa, ko so bili sv Oče obbajali zlato sv. mpšo, slovpano blagoa^ovijptio. Kar se aas je aHaajalo v faraej cerkvi pri popoidanskej službi Božji, maloae vse nas je na kraj sloveaaoati privahilo pokanje topičev Tam se je iz darovalčpve biše kip v procesiji. dekleta hodila so v bplia', prenpael na odiočeuo mu torišče. Veleča-st g >ap duhovai sovetovalec ia dekaa so tuk«j, predmt-t blagoslovivši. aam s kratkira g.ivornm aa srce položili primerae aauke, ki si jih aaj v dubro porab rno za svoje življpnje. Sleilajič šp smo poalušali trdej zimi kljubujoče pevke. — Mar ni ta aa4a marijaaska avečaaoat ob eapm doatojaa apomeaica aa zlato sv. mešo Lpoaa XIII? Tz Skal. (Zahvala.) Kadar premišljuje človpk avi-ti adveut ia pompa tega čaaa, zdi 8p mu. da gieda v duhu ravao tiato dobo srčiipga zd hnvanja, dobo pobožaih želj po Zveličarju tadi v nnši fari. ,,Vi oblaki ga rosite! Ali z-mija aaj ga da! VŁ aeheaa ga pošljite!" Milo so Ijudjf- zdihovali. iu railo amo tudi mi zdihovali <lolgo, doigo po sv. miaijoau, ia trikrat so ap žp želje nara hotcle spolaiti, pa ,,aovražaa roka" ga je aam vaakokrat vzela Prvo- ia drugokrat je sv. mis jua nam zatrla kar aaeakrat _naL zlji va boiezf-a", katpra ae je aajbrž zarodila aa Plešivcu, k|er ae pnznajo druge amiti, kakur v plešasti atarosti Drugokrat ao čč gg. miaijonarjp, v Š^ale aa miaijoa potujoče, v Siov Gradcu pograbili ia jih aazaj v Šeat Aadraž poalali. Tretjokrat bi ae imelo obbajaaje av. misijona pričeti aa velikoaočni poaedeljek 1. JS86 toda ra>no dai poprej, aa veliko ao- boto ao urarli naš č. g. dekaa Fraac Trafeaik, ia av. misijoa je bil aemogoč. Laasko jeaea amo pa dobili za dekaaa ('¦. g. Jaaeza Šribar ja, ia aaša prva prošaja do ajih je bila: prošaja za aveti miaijoa. Obljubili ao ga aana, toda s pogojem, da ae ceikev aajprej popravi. Popravili smo je z veseljem ia okiačali celo s prekraaaimi slikaaii, katere je alikal zaaai gospod Tomaž Fantoai — zaabiti o slikah pribodnjič — v poaoa celi doliai. Delo priprave ae je koačalo, kakor se je koačal (-as obljube, ko ae je Marija, aajlepši tempelj, rodila, toda vsled aezgod prejšnjib let aismo kar aič upali, da se aaše goreee želje zamorejo spolaiti, ko aam v aoboto, dne 19. listopada nazaaaijo zvoaovi, da so misijonarji iz Jezuaove družbe, oč. oo. Fraac Doljak kot vodja miaijona, Koa in Stare, že aa Skalakih tleh Pričel ae je misijoa dae 20. listopada in trpel je do dne 29. Vreme je bilo milo. Ljudstva pa je privrelo ogromao število ae samo iz cele Skalske. ampak tudi iz Braalovške, Gornjegrajske, Šmarske ia Žavske dekaaije. Sv. obbajilo se je delilo aad HOOO. V dolžaost si pa zdaj štejemo aajarčaejšo zahvalo izreči prečaatitemu g. dekaau Jaaezu Šribarju, ker le iz Ijubezai do aaa so ai toliko skrbi, dela ia stroškov aapravili, raem č. g. dubovaikom, ki so prišli aas v sv. pokori čistit. Za Vas pa, čč. gg. miaijoaarji hočemo aepreaeboma Ijubega Boga proaiti. da Vam pripravi še veliko polja, katerega boate preorali s tako gorečim ozaanjevaajem besede božje, kakor ste preorali arca Vara srčno hvaležnih faraaov Škalskib. Lz Špitaliča pri Konjicah. (Razai dogodki.) Zopet je leto 1887 preminolo v večaost. V goapodarakem oziru ga bodeaio v ,.kroaiko'' za naše kraje aied sredaje dobra leta zapiaaii. Po aekatprib. mpstili so pridelki obiluo obrodili, po drugik jih je pa toča več ali maaj uaičila. V posebaem spominu pa bode to loto ostalo v aaši župaiji, ker smo doživeli izvaaredaih žalostaih ia veselib dogodkov. Prvič aas je zadela britka izguba, ko ao aam umrli dae II. jaa. maogozaalažai ia občeljubljeai g. župaik Drag Jaklič, rojeai v Vojaiku 1. 1812, ia v mešaika poavečeai 1. 1838. V Špitaliču 30 kot župaik 39 let blagoaosao delovali. Pod BJihovim vodstvom ae je aapravil aovi veliki oltar, dalje ao ae pripravili aovi zvonovi, za katere bo 800 gld. svojega deaarja priložili ia sledajič se je vsa cerkev lepo preaovila. Bili ao miroljubapga, blagega zaaeaja. iakrea domoljub ia zvesti pastir avojih dobrih ovčic. Itneli ao aaročeaib veliko dobrib slov. ia koaservativaih Bemških časopisov, katere 80 radi svojim faraaom posojevali, ter s tem pripomogli k aarodni zavedaosti ia omiki. Ostali bodo vedao v blageai apoBiiBa. Dae 13. jua. smo imeli pogreb ia sv. birmo ob eaem. — Daa posebae radosti ia veselja je bil za aas 21. julij, ko smo imeli ,,primicijo" ali novo mašo. Ta dan je prvikrat daroval aajsvetejšo daritev, z veliko sloveanostjo. kakor se to spodobi, 6. g. Juri Šelib, sia kmečkib pridnih starišev, vzorai pobožai ia duhoviti bogoslovec, blagega srca ia plemeaite duše. Tukaj priličao rečem, da aaša lara sme v tem "ziru srečaa ia aekako ponosaa biti, ker je že več vrlih dahovnikov vzredila, čeravao le šteje aekaj črez 100U duš ia še le 100 let svojega obstaaka. Upaaje pa imamo v tem pogledu tudi ae za bodočaost. — Dae 30. oktobra je bila sloveana ,,iaštalacija" ia UDofeščenje novega župaika. — Proti koacu leta je pa vamiljeai Bog s posebao milostjo aašo faro oblagodaril. JNaš novi, za vse dobre vaeti č. g. župnik J. Cagraa 8o namreč priskrbeli uam aveti misijoa, katerpga so od 16 do 23. dec. vodili čč. oo. Lazariati iz Celja. Njiaovi izvratni, gorei-i ia srce pretresljivi govori gotovo ae bodo ostali brez sadii Vsled ugodapga vrpmena je prišlo tudi številno ljudi iz aosedajih fa.r. NajsrČBejšo zahvalo smo dolžai izraziti čč. oo. Lazarietom, da so blagovoljili aeprecealjivo srečo sv. misijona naai župaiji aakloaiti. Ia ker ne sprejemajo za to posvetaega plačila, prosimo Boga. da jim tisočerno povrae v nebesih Eaako bodi tudi aajerčnejsa zabvala mnogozaslužaemu. prijaznenau župaiku v Crešnjicah, vlč. g. Al. Koa u, za njihovo požrtvovaino tridtievno pripomoč pri sv. naisijouu. Čast, slava, in zahvala bodi Bogu v nebesib. — ia ajegovim namestnikom aa zemlji ! —k — Od sv. AnevSlov. gor. (Lurška mati božja.) Odkar stoji na Masabijelskem skalovju prekrasaa cerkev, stavijo po celem katoliškem svetu v eaat Lurški materi božji lepe kapelice. Kristijani se takorekoč tekmujejo, kateri bi si lepšo podobo omiaiili. Tadi v Baši lepi Lavaatiaski akofiji že stoji dokaj kapelic v čast Mariji Lurški. 0 jedaaki vam daaea poročam. Blagi kmet ia cerkveai ključar pri sv. Aai. g. Miroslav Kukovec je zraven meje Št. Leaartsko-Aaovske, pri cesti, ki vodi od av. Aae k sv. Trojici. aa primeraem zvišku, kjer je že popred stal sv. križ, zaameaje aašega odreše aja7 postavil ličao kapelo ia jo posvetil Mariji Lurški. Tudi zvoa, ceat težak, je omialil pri g. Deaceljnu v Mariboru. Pred dnevom blagoslovljeaja je bilo že vae živo, faatje so stavili mlaje a dekleta so kitile kapelico ia potem smerečje. Ko so Marijo pripeljali od zaanega umetaika g. L. Perko ta od sv. Trojicp, je strel topičev to naznaajal. Tudi pri tej priliki aaj bo kipar L. P. toplo priporočeD, izlaati, ker zelo po ceni dela, a kar aaredi, se zaa meriti z delom tujib umetaikov; grdo bi bilo, ko bi 8e domačiai zaaemarjali ia podpirali tuji, ki še morda prav a kriatijaai Be držijo, a aaš L. Perko je verpa kristijaa ia aavdušeB Sloveaec. Ravaajmo se tudi pri tem po znaaem gesluBSvoji k svojim!" (Koaec prih.)