UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 72:70



LABORATORIJSKE /

Tehniška gimnazija //

Tehniška gimnazija s slovenskim 25

0

.

VAJE MEHANIKA IN učnim jezikom na narodno mešanem 2 9

območju v slovenski Istri .

4

2



STROJNIŠTVO



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: laboratorijske vaje mehanika in strojništvo

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Majda Pregl, Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, dr. Boštjan Harl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Jerneja Rebernik Herman, Šolski center Ravne, OE Srednja šola Ravne, Uroš Avsec, Šolski center Novo mesto, dr. Nikolaj Mole, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dr. Marko Nagode, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ivo Šteblaj, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, mag. Sašo Turnšek, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Špela Mrak, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-lab-vaje-mehanika-in-strojnistvo_teh-

teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 250301187

ISBN 978-961-03-1128-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt laboratorijske vaje – mehanika in strojništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

MEHANIKA ................................................ 12

Splošno o mehaniki zvezne snovi ......... 12

Masna točka .......................................... 14

Togo telo................................................ 15

Statično določena linijska konstrukcija

(element nosilec in element palica) ....... 16

Trenje .................................................... 18

Geometrijske karakteristike prerezov .... 19

Deformabilno telo in napetosti v prečnem

prerezu ................................................. 20

Kinematika ............................................ 22

Kinetika ................................................. 23

Statika tekočin ...................................... 24

Dinamika tekočin .................................. 25

STROJNIŠTVO .......................................... 26

MODUL 1: 3D modeliranje .................... 26

MODUL 2: Računalniško podprte

tehnologije .............................................27

MODUL 3: Pnevmatika in hidravlika ..... 28

MODUL 4: Robotski sistemi .................. 29

MODUL 5: Energetski sistemi in naprave

............................................................. 30

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 31

Mehanika ............................................... 31

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI

V PREČNEM PREREZU ....................... 31

PRILOGE ............................................... 32





7


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Mehanika je temeljna naravoslovna veda, na katero se mora pri svojem ustvarjanju opirati vsak tehnični strokovnjak, zato je prav, da je predmet podprt tudi z eksperimentalnimi vsebinami. Laboratorijske vaje iz mehanike in strojništva dijakom omogočajo, da eksperimentalno preverijo in potrdijo ter nadgradijo pri pouku obravnavana spoznanja in zakone. Prek teh vaj dijaki spoznajo, da teorija ni sama sebi namen, ampak orodje za teoretični popis in obravnavo povsem naravnih in realnih dogajanj.

Dijaki se skozi te vaje naučijo, da morajo biti teoretično izpeljani zakoni vedno potrjeni z eksperimentom, hkrati pa se seznanijo z izzivi, ki jih prinaša eksperimentiranje. Spoznajo pomen primerjave rezultatov iz računskih modelov z izmerjenimi vrednostmi in se naučijo pravilno vrednotiti ter prikazovati rezultate (s tabelami, grafi ipd.).

Laboratorijske vaje dijakom pomagajo razviti veščine uporabe merilne opreme, spoznajo programska orodja za modeliranje in izračun konstrukcij ter osnove konstruiranja in risanja strojnih elementov.

Te vaje so izjemno pomembne, saj so dijakom osnova za nadaljnji študij na naravoslovnih in tehničnih področjih ter jih usmerjajo k natančnosti, sistematičnosti in kritičnemu razmišljanju.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Z laboratorijskimi vajami dijakom tudi utrjujemo spoznanje, da mora biti v tehniki vsaka teoretično izpeljana ali hipotetično dana zakonitost verificirana in potrjena z eksperimentom. Pri laboratorijskih vajah se dijaki tudi seznanijo s težavami, ki se pojavijo ob eksperimentiranju. Spoznavajo, kakšno je ujemanje rezultatov, ki izhajajo iz računskega modela, z izmerjenimi vrednostmi. Naučijo se vrednotiti izmerjene vrednosti in jih prikazovati v najprimernejši obliki (s tabelami, diagrami, enačbami). Spoznajo merilno opremo in njeno uporabo pri izvedbi eksperimenta, programska orodja za modeliranje, konstruiranje in risanje strojnih delov in sklopov, programska orodja za programiranje obdelovalnih strojev ter programska orodja za načrtovanje in simulacijo krmilij. Laboratorijske vaje so za dijake zelo pomembne, saj so pomembna osnova za nadaljnji študij na naravoslovnih in tehničnih smereh in usmerjajo dijake k natančnosti in urejenosti pri delu ter jih navajajo k sistematičnemu in kritičnemu mišljenju.



9





7


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE 2

.

9

.

4

2

Za vsako laboratorijsko vajo dijaki izdelajo pisno poročilo in se tako naučijo, katere elemente mora vsebovati vsako poročilo. Če na šoli ni opreme za izvedbo vaje, lahko dijaki namesto izvedbe pripravijo predstavitev izbrane vaje.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


2

:

7

0

/

/

/



MEHANIKA 5202.9.42

OBVEZNO



OPIS TEME

Mehanika je najstarejša veja fizike. Opredelimo jo lahko kot temeljno naravoslovno vedo, ki obravnava mirovanje in gibanje snovi in njenih gradnikov ter preučuje vzroke za spremembe teh stanj. Mehanski zakoni uravnavajo celotno fizično naravo od obnašanja atomov do gibanja nebesnih teles.

Pouk mehanike seznanja dijaka s pojmi, govorico, koncepti in metodami s področja mehanike. Razvija sposobnost za prepoznavanje in reševanje splošnih in posebnih mehanskih problemov v tehniki, na primer v strojništvu, gradbeništvu, lesarstvu, vedi o materialih in podobno. Ponuja široke možnosti uporabe drugih pridobljenih znanj, predvsem matematike in fizike, ter poznavanja sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije pri reševanju mehanskih nalog. S tem vpeljuje dijake v svet raziskovanja, razumevanja in pojasnjevanja pojavov v okolju, pridobivanja in uporabe znanja, spretnosti in vztrajnosti pri obvladovanju problemov.

Težišče pouka mehanike torej ni v zgolj faktografskem poznavanju veličin, formul in standardnih postopkov, temveč predvsem v poglobljenem razmisleku o pomenu in veljavnosti mehanskih zakonov, v vzpodbujanju višjih miselnih procesov in povezovanju mehanike z drugimi naravoslovnimi, tehniškimi, okoljskimi in družboslovnimi vedami. Tak pristop ob primerni motivaciji in vloženem delu dijakom po eni strani zagotavlja zanesljivo oporo pri odločanju v vsakdanjih življenjskih situacijah, po drugi pa je trden temelj za nadaljnje izobraževanje.



SPLOŠNO O MEHANIKI ZVEZNE SNOVI



CILJI

Dijak:

O: meri osnovne fizikalne veličine, računajo povprečne vrednosti izmerjenih veličin in ocenjujejo merilno negotovost;

O: pretvarja enote;

O: spozna vsebino in obliko poročila izvedene laboratorijske vaje.



(1.1.1.1)



12

7

2

:

7

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

9

.

» izmeri osnovne fizikalne veličine; 24

» izračuna povprečne vrednosti izmerjenih veličin;

» oceni merilno negotovost izmerjenih veličin;

» razloži sistem enot v mehaniki;

» pretvori veličine v zahtevane enote;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ enota



13





7


2

:

7

0

/

/

MASNA TOČKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: poveže teorijo z izvedenimi laboratorijskimi vajami s področja razstavljanja, sestavljanja in ravnotežja sil s skupnim prijemališčem;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;



(1.1.2.2)

O: spozna vpliv spremembe določenega parametra na rezultat.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede preizkus s področja razstavljanja, sestavljanja in ravnotežja sil s skupnim

prijemališčem;

» ovrednoti rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» analitično določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ razstavljanje sil ◦ sestavljanje sil ◦ ravnotežje sil s skupnim prijemališčem ◦ analiza rezultatov



14





7


2

:

7

0

/

/

TOGO TELO /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: rešuje enostavne praktične probleme v zvezi s statiko togega telesa v ravnini;

O: poveže teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja statike togega telesa;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;



(1.1.2.2)

O: simulira spremembo podatka primera s pomočjo programske opreme in analizira vpliv spremembe na obravnavani primer;

O: eksperimentalno preveri pogoje za ravnotežje togega telesa, obremenjenega s splošnim sistemom sil.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne praktične probleme iz statike togega telesa v ravnini;

» izvede preizkus s področja statike togega telesa v ravnini;

» ovrednoti rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» analitično določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ ravnotežje togega telesa



15





7


2

:

7

0

/

/

STATIČNO DOLOČENA LINIJSKA KONSTRUKCIJA /

5

2

(ELEMENT NOSILEC IN ELEMENT PALICA) 0

2

.

9

.

4

2

CILJI

Dijak:

O: načrtuje statično zasnovo enostavnih modelov linijske konstrukcije;

O: poveže teorijo z izvedenimi preizkusi s področja linijskih konstrukcij;

O: primerja rezultate izračunanih reakcijskih sil in momentov, pridobljenih analitično, s preizkusom in programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe lege obremenitve na velikosti reakcijskih sil in momentov;

O: analitično in s programsko opremo obravnava notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

O: primerja analitično pridobljene rezultate izračunanih notranjih sil in upogibnih momentov z rezultati, pridobljenimi s programsko opremo;

O: riše diagrame poteka notranjih sil in momentov vzdolž osi nosilca in jih preveri s programsko opremo;

O: analitično, s preizkusom in programsko opremo določa notranje osne sile v palicah za statično določeno paličje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» analizira rezultate vrednosti reakcijskih sil in momentov ter notranjih sil in upogibnih

momentov;

» analitično določi vpliv spremembe lege obremenitve na velikost reakcijskih sil in momentov;

» analitično določi notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

» s programsko opremo določi notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

» z diagrami prikaže in analizira potek notranjih sil in momentov vzdolž osi nosilca in jih

preveri s programsko opremo;

» analitično, s preizkusom in programsko opremo določi notranje osne sile v palicah;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



16

7

2

:

7

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 statično določeno paličje ◦ linijska konstrukcija ◦ programska oprema ◦ notranje sile

.

9

◦ . notranji momenti

4

2



17





7


2

:

7

0

/

/

TRENJE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: obravnava enostavne praktične probleme v zvezi z drsnim trenjem;

O: povezuje teorijo z izvedenimi preizkusi s področja drsnega trenja;

O: primerja in analizira rezultate pridobljene analitično, s preizkusi in programsko opremo;

O: določa koeficient trenja pri drsnem trenju.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» reši enostavne praktične probleme v zvezi z drsnim trenjem;

» izvede preizkus s področja drsnega trenja;

» analizira izmerjene rezultate z različnimi postopki;

» analitično in s preizkusom določi koeficient trenja pri drsnem trenju;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ drsno trenje ◦ koeficient trenja



18





7


2

:

7

0

/

/

GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE PREREZOV /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: določi lego težišča;

O: analitično določi moment drugega reda (aksialni vztrajnostni moment) in odpornostni moment;

O: poveže teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja geometrijskih lastnosti ploskev;

O: primerja in presoja rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: v literaturi poišče ustrezne vrednosti karakteristik prerezov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» z eksperimentom, analitično in s programsko opremo določi lego težišča;

» izračuna moment drugega reda (aksialni vztrajnostni moment) in odpornostni moment;

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izbere pravilne vrednosti karakteristik prerezov iz literature;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ težišče ◦ moment drugega reda ◦ odpornostni moment ◦ geometrijske lastnosti ploskev



19





7


2

:

7

0

/

/

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI V PREČNEM /

5

2

PREREZU 0

2

.

9

.

4

2

CILJI

Dijak:

O: primerja teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja trdnosti;

O: rešuje enostavne primere s področja trdnosti;

O: primerja in presoja rezultate pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: določa vrste napetosti glede na različno obremenjene elemente;

O: določa napetost v prerezu palice v odvisnosti od velikosti notranje osne sile;

O: določa napetost v prerezu nosilca v odvisnosti od velikosti notranjih sil in momentov;

O: rezultate preizkusov (natezni, tlačni) primerja z izračunanimi vrednostmi;

O: analizira in določa optimalni prerez upogibno obremenjenega nosilca;

O: meri upogibne deformacije;

O: meri strižne deformacije;

O: meri vzvojne deformacije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja trdnosti;

» reši enostaven primer s področja trdnosti;

» analizira rezultate pridobljene z različnimi postopki;

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» določi vrste napetosti glede na različno obremenjene elemente;

» določi napetost v prerezu palice v odvisnosti od velikosti notranje osne sile;

» določi napetost v prerezu nosilca v odvisnosti od velikosti notranjih sil in momentov;

» rezultate preizkusov (natezni, tlačni) primerja z izračunanimi vrednostmi;

» analizira in določi optimalni prerez upogibno obremenjenega nosilca;



20

7

2

:

7

0

/

/

» izmeri upogibne deformacije; /

5

2

0

» .2 izmeri strižne deformacije; 9

.

4

» 2 izmeri vzvojne deformacije;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ natezni preizkus ◦ tlačni preizkus ◦ upogibne deformacije ◦ strižne deformacije ◦ vzvojne deformacije



21





7


2

:

7

0

/

/

KINEMATIKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja kinematike;

O: rešuje primere s področja kinematike;

O: primerja in presoja rezultate, določene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: računa, riše diagrame in primerja osnovne veličine pri različnih gibanjih (enakomerno premočrtno, pospešeno in pojemajoče premočrtno, krivočrtno, kroženje, sestavljeno);

O: za enostavni prenosnik gibanja računa prestavno razmerje, kotno hitrost, obodno hitrost in vrtilni moment.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja kinematike;

» izračuna enostavne primere s področja kinematike;

» analizira rezultate pridobljene z različnimi postopki (analitično, eksperimentalno in s

programsko opremo);

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izračuna in nariše diagrame ter analizira osnovne veličine pri različnih gibanjih (enakomerno

premočrtno, pospešeno in pojemajoče premočrtno, krivočrtno, kroženje, sestavljeno);

» za enostavni prenosnik gibanja izračuna prestavno razmerje, kotno hitrost, obodno hitrost in

vrtilni moment;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ enakomerno premočrtno gibanje ◦ pospešeno in pojemajoče premočrtno gibanje ◦ krivočrtno gibanje ◦ kroženje ◦ sestavljeno gibanje ◦ prenosnik gibanja



22





7


2

:

7

0

/

/

KINETIKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: pri analitičnem reševanju primerov premočrtnega gibanja uporablja D'Alembertovo načelo;

O: uporablja D'Alembertovo načelo, zakon o ohranitvi energije in sunek sile v enostavnih računskih primerih;

O: primerja in analizira analitično in eksperimentalno določene kinematične veličine s področja kinetike točke;

O: analitično in eksperimentalno analizira vpliv oblike vztrajnika na velikost masnega vztrajnostnega momenta;

O: primerja in analizira analitično in eksperimentalno določene kinematične veličine s področja kinetike togega telesa.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja kinetike;

» izračuna enostavne primere iz kinetike (D'Alembertovo načelo, zakon o ohranitvi energije in

sunek sile);

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki (za točko in togo telo);

» analitično in eksperimentalno določi vpliv spremembe oblike vztrajnika na velikost masnega

vztrajnostnega momenta;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ D'Alembertovo načelo ◦ zakon o ohranitvi energije ◦ sunek sile ◦ masni vztrajnostni moment



23





7


2

:

7

0

/

/

STATIKA TEKOČIN /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: analitično rešuje enostavne primere s področja statike tekočin;

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja statike tekočin;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: uporablja Pascalov zakon pri obravnavi enostavnih primerov s področja statike tekočin;

O: meri silo vzgona;

O: z eksperimentom poveže Arhimedov zakon statičnega vzgona s teorijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne primere s področja statike tekočin;

» izvede eksperiment s področja statike tekočin;

» analizira rezultate pridobljene z različnimi postopki (analitično, eksperimentalno in s

programsko opremo);

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izračuna enostavne primere s področja statike tekočin z uporabo Pascalovega zakona;

» izmeri silo vzgona;

» z eksperimentom razloži Arhimedov zakon statičnega vzgona;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ statika tekočine ◦ Pascalov zakon ◦ Arhimedov zakon statičnega vzgona



24





7


2

:

7

0

/

/

DINAMIKA TEKOČIN /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: analitično rešuje enostavne primere s področja dinamike tekočin;

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja dinamike tekočin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne primere s področja dinamike tekočin;

» izvede enostaven eksperiment s področja dinamike tekočin;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ dinamika tekočin



25





7


2

:

7

0

/

/



STROJNIŠTVO /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Predmet strojništvo je izbirni strokovni predmet, ki je naravnan, tako da povečuje zanimanje dijakov za tehniške poklice. Podaja vsebine stroke od osnovnih do strokovnih znanj, ob čemer dijaki razvijajo sposobnosti strokovnega presojanja, analiziranja različnih problemov in načrtovanja rešitev. Laboratorijske vaje iz strojništva dijakom omogočajo, da eksperimentalno preverijo in potrdijo ter nadgradijo obravnavana spoznanja in zakone. Ob predmetu se bodo dijaki strokovno razvijali in pridobivali najrazličnejša znanja, metode in sposobnosti za reševanje tehničnih problemov.



MODUL 1: 3D MODELIRANJE

CILJI

Dijak:

O: spozna orodja v programskem okolju za 3D modeliranje;

O: uporablja pravila tehniškega risanja pri pripravi tehniške dokumentacije;

O: spozna 3D tisk;

O: uporablja digitalne priročnike, kataloge in druge vire.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v programskem okolju za 3D modeliranje zna narisati enostaven 3D model;

» narisan 3D model zna pretvoriti v tehniško dokumentacijo;

» narisan model zna pripraviti za 3D tisk;

» iz digitalnega priročnika, kataloga ali drugega vira izbere ustrezne elemente;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ 3D modeliranje ◦ 3D tisk ◦ tehniška dokumentacija



26





7


2

:

7

0

/

/

MODUL 2: RAČUNALNIŠKO PODPRTE TEHNOLOGIJE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna CNC obdelovalne stroje in industrijske robote ter razume njihovo mesto in pomen v avtomatizirani in integrirani proizvodnji;

O: spozna osnovne principe CNC programiranja;

O: spozna tehnološke parametre za izdelavo izdelka;

O: z računalniško simulacijo izdelave preverja ustreznost izdelanega CNC programa za izdelavo izdelka.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna CNC obdelovalne stroje in industrijske robote ter razume njihovo mesto in pomen v

avtomatizirani in integrirani proizvodnji;

» zna sestaviti enostaven CNC program za izdelavo izdelka;

» pozna tehnološke parametre za izdelavo izdelka;

» z računalniško simulacijo izvede kontrolo izdelanega CNC programa za izdelavo izdelka;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ CNC obdelovalni stroj ◦ CNC programiranje ◦ tehnološki parametri izdelave



27





7


2

:

7

0

/

/

MODUL 3: PNEVMATIKA IN HIDRAVLIKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna osnovne fizikalne principe in pojme, na katerih temeljita pnevmatika in hidravlika;

O: spozna razliko med pnevmatiko in hidravliko ter razume njihove prednosti in slabosti;

O: spozna ključne sestavne dele pnevmatskih in hidravličnih sistemov ter njihovo delovanje;

O: se seznani z varnostnimi in ekološkimi ukrepi;

O: nauči se brati in razumeti tehnične sheme in diagrame pnevmatskih in hidravličnih sistemov;

O: uporablja simulacijske programe za načrtovanje in analizo avtomatiziranih sistemov;

O: spozna sestavljanje enostavne naprave s hidravličnimi in pnevmatskimi komponentami;

O: povezuje pnevmatske in hidravlične sisteme z električnimi krmilnimi sistemi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži delovanje ključnih sestavnih delov pnevmatskih in hidravličnih sistemov;

» zna uporabljati simulacijske programe za načrtovanje in analizo avtomatiziranih sistemov;

» s hidravličnimi in pnevmatskimi komponentami po shemi sestavi enostavne naprave;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ pnevmatika ◦ tlak ◦ hidravlika ◦ shema sistema ◦ krmilni sistem



28





7


2

:

7

0

/

/

MODUL 4: ROBOTSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna glavna področja uporabe robotike;

O: spozna osnovne pojme in principe robotike;

O: spozna sestavne komponente robota in opiše delovni prostor robota ter morebitne omejitve in ovire gibanja robota;

O: spozna osnovne koncepte gibanja in kinematike robota;

O: spozna osnovne ukaze za vodenje in programiranje robota;

O: spozna delovanje operacijskega panela robota in vodenje robota z njim;

O: se seznani s priporočili za varno delo z robotom.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi osnovne koncepte gibanja in kinematike robota za njegovo vodenje in

programiranje;

» pozna in upošteva priporočila za varno delo z robotom;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ robotika ◦ operacijski panel robota ◦ gibanje in kinematika robota



29





7


2

:

7

0

/

/

MODUL 5: ENERGETSKI SISTEMI IN NAPRAVE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna krožne procese;

O: spozna konvencionalne in alternativne vire pridobivanja energije in rabo energije v Sloveniji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna karakteristične točke krožnega procesa, koristno delo in izkoristek;

» primerja teoretični krožni proces z realnim;

» analizira pridobivanje in porabo električne energije v Sloveniji;

» našteje možnosti uporabe alternativnih virov v Sloveniji in drugod;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ krožni proces ◦ alternativni vir energije ◦ raba energije



30





7


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



MEHANIKA

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI V PREČNEM PREREZU

Halilovič M., Urevc J., Starman B. (2011). Osnove statike in trdnosti s preprostimi in nazornimi poskusi: delovni učbenik za Tehniško mehaniko 1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.



31





7


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



32