STAROST PLASTI S KERAMOSPHAERINA (BRADYA)
TERGESTINA (STÄCHE) V SLOVENSKIH DINARIDIH
Stanko Buser
Z 1 sliko med tekstom in s 3 slikami v prilogi
V	letu 1963 smo na velikem območju Tržaško-komenske planote in
na delu Nanosa reambulirali geološko karto lista Gorica. Pri reambulaciji
in kartiranju smo prišli do zanimivih zaključkov o starosti plasti, ki
vsebujejo keramosferine.
Prvikrat je podal predhodno obvestilo o najdbi keramosferin Stäche
leta 1873. Kasneje je postal ta fosil predmet številnih razprav o njegovi
sistematski uvrstitvi. Mnogi so imeli keramosferine za foraminifere, ne-
kateri pa so jih prištevali med hidrozoje. Vendar je še danes marsikaj
nejasnega glede sistematske uvrstitve keramosferin. Stratigrafsko pri-
padnost plasti, v katerih nastopajo keramosferine, je določil Stäche
1889 in 1912. Po njegovem mišljenju pripadajo plasti s keramosferinami
dani j ski stopnji, ki jo je prišteval zgornji kredi. Skoraj vsi kasnejši
raziskovalci, ki omenjajo plasti s keramosferinami na širokem območju
jugoslovanskih Dinaridov, so enakega mišljenja, da so plasti s keramo-
sferinami danijske starosti. Zanimivo je mišljenje Schuberta (1905),
ki meni, da pripadajo plasti s keramosferinami, ki nastopajo na listu
Biograd—Tijesno, turonu. Montagne (1941, citirano po Polšaku,
1958) je mišljenja, da pripadajo apnenci s keramosferinami santonu.
Radoičič (1960) pripisuje plasti, ki vsebujejo keramosferine maastrichtu.
Pri naših terenskih raziskavah v letu 1963 smo po legi keramosferin-
skega korizonta ugotovili, da pripadajo skladi s keramosferinami v slo-
venskem delu Dinaridov kampaniju, zgornjemu delu santonija in verjetno
spodnjemu delu maastrichta.
V	spodnjem delu senona na Tržaško-komenski planoti in Nanosu
običajno nastopa bel drobno zmat rudistni apnenec, ki ga sestavljajo
zdrobhjene rudistne lupine in bodice morskih ježkov. To je v bistvu
tip apnenca nabrežinskega »marmorja«, v katerem so pri Lipici odprti
veliki kamnolomi okrasnega kamna. V tem apnencu nastopa v spodnjem
delu horizont s hipuriti. Najbolj pogostne vrste so Hippurites (Vacc.)
gaudryi Mun.-Ch., Hippurites (Vacc.) cornuvaccinum gaudryi (Mun.-Ch.)
Kühn, Hippurites (Orb.) nabresinensis Futt. in Hippurites (Vacc.) sulcatus
Defr. Našteta hipuritna favna kaže na santoni j sko in kampanijsko pod-
130
stopnjo senona. Mejo med senonskimi in turonskimi plastmi pa smo po-
stavili pod hipuritnim horizontom.
Na terenu pa se hipuritni horizont ne pojavlja zvezno, ampak se
marsikje bočno izklinjuje ter je marsikje težko potegniti mejo med turo-
nom in senonom.
Tik nad hipuritnim horizontom leži horizont, ki je zelo bogat s števil-
nimi primerki Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stäche). Hori-
zont s keramosferinami se ne izklinjuje in nam je zaradi tega pri geolo-
škem kartiranju važen stratigrafski reper. Keramosferine so ponekod
tako pogostne, da so prav kamenotvorne. Marsikje na Tržaško-komenski
planoti nastopajo keramosferine celo med hipuriti, ki so bili že zgoraj
omenjeni in je že po tem nesporno določena kampanijska in santoni j ska
starost plastem, v katerih se pojavljajo. Nikakor pa ne nastopajo kera-
mosferine v danijskih plasteh. Tako odpade sedaj, ko mnogi raziskovalci
dajejo danijsko stopnjo v terciar, vsaka možnost, da bi keramosferine
segale še v paleocen. Poleg keramosferin nastopajo ponekod še velike
kolonije hidrozojev, pogostni pa so še ostanki morskih ježkov. Pri Tomaju
je dobljen v horizontu s keramosferinami zelo velik primerek hipurita,
ki še ni določen.
Na Tržaško-komenski planoti nastopa v krovnini keramosferinskega
horizonta tankoploščast do skrila v apnenec, ki je precej bituminozen in
vsebuje leče ter gomolje roženca. Apnenec je v litološkem pogledu precej
podoben tankoploščastemu komenskemu apnencu v okolici Komna, vendar
je senonski apnenec še bolj skrila v kot komenski. Doslej so ploščast
senonski apnenec pri Dutovljah, Tomaju, Kazljah, Avberju in Štorjah
primerjali tudi v stratigrafskem pogledu s komenskim apnencem, vendar
docela neupravičeno. Za komenski ploščast apnenec nam je sedaj tudi
uspelo dokazati, da pripada spodnjemu turonu. Med senonskim ploščastim
apnencem nastopajo vložki rudistnega apnenca, ki ponekod bočno popol-
noma nadomešča ploščast apnenec. V ploščastem apnencu z roženci, ki
pokriva horizont s keramosferinami, smo v zgornjem delu našli eksogire
z vrstami Exogyra auricularis Gein. in Exogyra cf. decussata Goldf.
Eksogire kažejo, da pripada ploščast apnenec z roženci maastrichtu. Na
Nanosu pa leže nad horizontom s keramosferinami še precej debeli skladi
rudistnega apnenca.
Mikropaleontološka obdelava bogatega nabranega materiala s kera-
mosferinami še ni končana, zato še ne moremo podajati natančnejših
stratigrafskih zaključkov. Prav tako bomo lahko izvajali širše zaključke
o sistematskem položaju keramosferin šele po zaključenih mikropaleonto-
loških raziskavah.
Zaključek
Pri geološki reambulaci j i na Tržaško-komenski planoti in na delu
Nanosa zaradi dovršitve del na geološki karti lista Gorica, smo prišli do
zanimivih novih dognanj o starosti plasti, ki vsebujejo keramosferine.
Doslej je večina raziskovalcev slovenskih Dinaridov priznavala S t a -
C h e j e v o mišljenje, da pripadajo dani j ski stopnji.
132
1. si. Zbrusek apnenca s Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stäche)
Fig. 1. Thin section of the limestone with Keramosphaerina (Bradya)
tergestina (Stäche)
BUSER, GEOLOGIJA 8
2. si. Keramosferine v apnencu iz okolice Dutovelj
Fig. 2. Keramospherinae in the limestone from the vicinitj' of Dutovlje
BUSER, GEOLOGIJA 8
3. si. Keramosferine ob cesti iz Podnanosa na Nanos
Fig. 3. Keramospherinae at the road Podnanos—Nanos
BUSER, GEOLOGIJA 8
Pri naših terenskih raziskavah smo po legi keramosferinskega hori-
zonta ugotovili, da pripadajo skladi s temi fosili v slovenskih Dinaridih
zgornjemu delu santonija, kampaniju in verjetno še spodnjemu delu
maastrichta.
Plasti s primerki Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stäche) leže
tik iznad horizonta s hipuriti Hippurites (Vacc.) gaudryi Mun.-Ch., H.
(Vacc.) cornuvaccinum var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn, H. (Orh.) nahresi-
nensis Futt. in H. (Vacc.) sulcatus Defr. Našteta hipuritna favna kaže na
santonijsko in kampanijsko podstopnjo senona. Keramosferine nastopajo
ponekod celo že v samem horizontu s hipuriti in je s tem dokazano, da
so iste starosti kot hipuritni horizont.
Nad horizontom s keramosferinami nastopa na Tržaško-komenski
planoti ploščast apnenec, ki vsebuje številne gomolje roženca. V tem
apnencu smo v zgornjem delu našli eksogire vrst Exogyra auricularis
Gein. in Exogyra cf. decussata Goldf., ki kažejo, da ploščast apnenec pri-
pada maastrichtu. Na Nanosu leže nad horizontom s keramosferinami še
precej debeli skladi rudistnega apnenca.
STRATIGRAPHIC POSITION OF THE BEDS WITH
KERAMOSPHAERINA (BRADYA) TERGESTINA (STÄCHE)
IN SLOVENIAN DINARIDS
During the geological reambulation of the Triest-Komen plateau and
of a part of Nanos mountain undertaken to complete the geological
investigations on the geological map, section Gorica, new interesting
results concerning the age of the Keramosphaerinae bearing beds were
achieved.
Up to now all investigators of the Slovenian Dinarids agreed with
the views of Stäche, who already in 1873 furnished the first com-
munication on Keramosphaerinae, found by him in the vicinity of Triest.
He believed them to belong to the Danian stage.
During our field investigations, it was possible to establish the exact
position of the Keramosphaerina horizon. The beds with these fossils in
the Slovenian Dinarids belong to the upper part of Santonian, to Cam-
panian, and probably even to the lower part of Maastrichtian.
Beds containing Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stäche) lie
immediately above the horizon with Hippurites (Vacc.) gaudryi Mun.-Ch.,
H. (Vacc.) cornuvaccinum var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kühn, H. (Orb.) nabre-
sinensis Futt., and H. (Vacc.) sulcatus Defr. This fauna suggests the
Santonian and Campanian substage of Senonian. Keramosphaerinae occur
on places in the hippurites horizon, which is a proof that they are of the
same age.
Above the horizon with Keramosphaerinae occurs on the Triest-
Komen plateau a platy limestone containing numerous chert nodules. In
the upper part of this limestone exogyres were found. They belong to
133
the species Exogyra auricularis Gein. and Exogyra cf. decussata Goldf.,
which prove that the platy limestone belongs to Maastrichtian. On Nanos
there is above the horizon with Keramosphaerinae a rather thick de-
velopment of the rudist limestone.
LITERATURA
B u s e r, S., 1964, Tolmač k osnovni geološki karti SFRJ, li&t Gorica in
Palmanova, Arhiv Geološkega zavoda. Ljubljana.
Kossmat, F., 1905, Erläuterungen zur geologischen Karte der österr.-
ungar. Monarchie, SW Gruppe, Nr. 98. Haidenschaft und Adelsberg. Wien.
Kossmat, F., 1909, Der küstenländische Hochkarst und seine tekto-
nische Stellung. Verh. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Pavlovec, R., 1963, Stratigrafija starejšega paleogena v južnozahodni
Slovenji. Razprave SAZU, razr. za prirodosl. vede. Ljubljana.
P 1 e n i č a r, M., 1960, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija 6. Ljubljana.
P leni čar. M., 1963, Tolmač k osnovni geološki karti FLRJ, list Po-
stojna. Arhiv Geološkega zavoda. Ljubljana.
Pol š a k, A., 1959, Rudisti i neki drugi fosili okolice Vrpolja i Perkoviča
u Dalmaciji. Geološki vjesnik 12. Zagreb.
Radoičič, R., 1960, Mikrofacije krede i starijeg tercijara spoljnih
Dinarida Jugoslavije. Zavod za geol. istraživanja N. R. Crne Gore, Titograd.
Schubert, R., 1905, Erläuterungen zur geologischen Karte Zaravecchia-
Stretto. Wien.
Schubert, R., 1912, Geologischer Führer durch die Nördliche Adria.
Sammlung geologischer Führer, 17. Berlin.
Stäche, G., 1873, Neue Petrefaktenfunde aus Istrien. Verhandl. d. k. k.
geol. R. A. Wien.
Stäche G., 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte.
Abhandl. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Stäche, G., 1905, Ältere und neue Beobachtungen über Gattung Bradya
Stäche in Bezug auf ihr Verhältniss zu den Gattungen Porosphaera Steinmann
und Keramosphaera Brady und auf ihre Verbreitung in den Karstgebieten des
österreichischen Küstenlandes und Dalmatien. Verhandl. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Stäche, G., 1912, Über Rhipidionina St. und Rhapidionina St. neube-
nannte Miliolidentypen der Grenzstufe des Küstenländischen Paläogens und die
Keramosphärinen der oberen Karstkreide. Jahrb. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Si kič. D., 1956, Nova nalazišta danijena u Dalmaciji. Geološki vjesnik
8-9. Zagreb.
134