Politični ogled. Avstrijske dežele. Pretečeni teden so se raznesli iznemiro^alni glaso^j, ki naznanjajo S7etu, da baje mnogi na naše ministre pritiskajo, naj bi se Avstrija z^ezala 7 Angleži, Francozi in Tuiki ter boj začela zoper Ruse, Prajze in Italijane; zopet drugi pa po^darjajo zvezo z Rusijo, da se turakemu trinoat^u ae to leto konec stori; težko je sedaj reči, katero se bo zgodilo, bržčas letos nobeno ; a drugače utegne biti drugo leto. — Drža^ni poslanci so 4 tedne razpra^ljali o no^i prihodninski dači in *' da^keplačilce stali 7saki den 352 X 10 fl. = 3520 fl. torej skup že 98.560 fl. Vsaki poslanec dobi namreč 10 fl. na den, toda postave niso dognali in naj^ažniše paragrafe dali odbornikom 7 no70 pietreso^anje. Sedaj ae mislijo razgo^arjati o no7i žganjarijski posta^i. — Baion Licbtenfels, ad gosposke zbornice, je umrl. Rajni je bil hud birokrat in trd nasprotuik 87. Ceik^e; ko 80 se obra7na7ale no^e cerk^eue posta^e, je tako goreče go^oril zoper 87. Ceik^o, dajeomedlel; aedaj ga je že Bog sodil. — Na cesarskem d^oru dunaJKkem je domač tat iz pisarnice s^itlega cesarja ukradel 60,000 fl. — Občni zbor učitelje7 je 7 Lincu zboro^al in sklenil prositi, uaj čudodelna aiba zopet piide 7 šolo kot najboljši strah za nič^redne pagla^ce; štajerski učitelji zborujoči 7 Gradcn še se pa aibe bojijo buje, kakor parkeljna; 7endar sila kola lomi in šiba bo goto7a tudi na Štajerskem zopet zapela, prej ali selej! — Na Tirolakem so kat. pol. druat^a začela zopet ugo^arjati zoper naaelje^anje pruaačkih latro7C67. — V Celo^cu so zboro^ali avstrijskih lutro7ce7 pridigarji ter se izrekli za u^edenje civilnega zakona, čemur se ne čndimo; 7saj 7emo, kako je nekdaj Luter hesenskemu 7OJ7odi do^olil 2 ženi ob enem; znano nam je, da Jutro^ci ne marajo za neraz^ezlji^ost zakona. — Cera^no 80 naše dače silno napete, 7eudar ne znašajo toliko, da bi pokrile 7se drža^ne stroške; kajti drugo leto bo zopet zmanjkalo denarje? in bo treba zopet na posodo 7zeti 100 milijono7. Kakor naai liberalni Nemci, tako gospodarijo tudi liberalni Magjari. Letos morajo plačati 56 milijono^ 8tarega dolga; 7 ta namen jerqljejo sedaj 80 milijono7 na posodo proti 6% obrestim, ki se bodo morale 7 zlatu plače^ati. Ogerskim da^keplačilcem se bo torej samo za^olj no7ih obresti naložilo 1,440.000 fl. 7e6 davka. Magjarske turkoljube, med njimi več bivših generalo7 in oficirje^, 80 začeli 7 Erdelskem zapirati, ker ao orožje nabirali in Tuikom hotli iti na pomoč. Svitli cesar so se podali 7 Godelo na OgerBkem. — V Dalmaciji je bilo 7eliko 7e- selje; 4. oktobra 80 začeli po dalmatinski železnici do Spljeta prvic 7oziti. Vnanje drzave. Rnski car je na Turškem zbolel, toda 7rnoti se ni hotel dorao7, ampak je ostal pri 7ojakih. Raskib 55 železniških družeb je sklenilo, da vsaka priredi ua lastue stroške posebea 7lak za ranjence; iz Essena na Nem^kem dobi Ru8ija 300 no^ib Kruppo^ih kanono7. Nemaki cesar se je začel hudo groziti turakemu sultanu zarad z^erinskih grozo^ituostij, katere Turki uganjajo nad kriatijani. Socijalisti postajajo čedalje bolj močni na Nemškem in uiijo nemaaiče in siromake za boritvo zoper liberalne in judo^ske bogataae; 7 Saksonskem so pri 7olit7ab zmagali in tudi pri 7ojakih atejejo tnnogo pri^ržence^; 6e se njiho7emu rogO7ilst7U brž močan jez ne naiedi, učakala bo Nemčija straho^ito re^olucijo. Jednaka bo na Francoskem, če 14. okt. pri 7olit7ab propadejo konser^ati^ni prijatelji Mak-Mahono7i; ob enem žuga na Francoskem hudo preganjanje sv. katoliške Cerk^e. Da to ni prazen stiah, nam potrjujejo pastiraki listi akoro 7seh francoakih škofo7, kateri 7erne k molit^i opominjajo in k 8rčni udeležbi, da bodo 7olit7e imele sreCen izid. — Prajzi podpirajo na Francoskem republikance in ačujejo tudi Italijane zoper Francoze. Italijanskega kralja sin Amadeo hoče baje mešnik postati; mnogi mislijo, da nima čistega namena, ampak da hoče papež postati in pra^ice 87. Cerk^e izdati. — Angleži ao mnogo starib generalo7 odsta^ili in namesto njih no^ih imeno7ali; tudi si prizade^ljejo črnogorskega kneza pveg07oriti, naj naredi z Turkom mir ter podrži 7se do aed < j vzete dežele. Crnogorci bodo vuskej zvezi ostali z^esti, ker niso taki bedaki, da bi Angležu ali Turku 7ero7ali. — Greški kralj se je podal k 7ojni na turško mejo; iz A^strije se mu je doposlalo kupljenib 2,200.000 patron, in 36.000 pušek iz Werndlo7e puškarne 7 Šteier-ju. — Srbija je že 4. okt. odposlala 3 generale proti turškej meji, Nikoliea 7 Cačak, Alimpiča 7 Valje^o, Hor7ato7i5a 7 Negotin. V Belgrad je došlo 50.000 chasepot-pušek (fiancoskib), iz Rusije pa iunogo zlata. Go^ori se tndi, da je z^eza srbsko-ruska in rumunska že sklenjena; 8. okt. je začelo 7 brigad marširati na mejo. JMiiiditi 7 Albaniji so 7ečjidel katoliške 7ere in precej potrpežljivi podložniki sultano^i, 7endar silne krutosti turake jib silijo 7 očiten upor tem bolj, ker se že mobamedanski prebi^alci puntajo; 200.000 mohamedanakih Mutaalije7 in Nazarije7 se je 7zdignilo zoper turške uradnike in paae 7 Libanonu bliza 87ete dežele. Rnski-rumnnski-črnogorski-tarški boj. Naši pabnjeni turkoljubi so že sirokoustno kričali, kako bodo Rusi sedaj kmalu iz Bolgarije 7rženi črez Dona^e nazaj ter da bodo morali aklenoti mir. Sama laž. Rusi sicer niso še sijajno zmagali, to je res; ali do aedaj se Turki nikder niso spustili 7 redno bitko, ampak so se samo za šaflce in trdnjave akri^ali in ruske napade odbijali. Vkljub temu pa iinajo Ruai sijajnih uspeho^: turško brodo^je so iz Donave pobrisali, Nikopolje, SistO7 in T111070 7zeli, 6000 Turko7 vjeli, Šipkino sotesko skozi Balkan zaseli, gla^no turško 7ojsko pod Mebemed pašem pred Bjelo ustavili in zbili nazaj, Osman-pašo pa 7 Ple^ni zajeli ter ga trdno držijo oklefljenega od 3 strani. Rua ae ne boji mraza, pač pa bo bolgarska zima egipčanske, arabske in sirijske regimete Turko7, ki so toplemu solncu na^ajeni, hudo stiskala, že sedaj jih močno pobira grdobna griža. D7a oficirja turška sta zbegnola 7 Srbijo ter po^edala, da je Osman-paša 7 Ple^ni zgubil 17.000 mož, 7mestu mu leži 10.000 ranjenih, 7 OrKaniji 7000, 7 Sofiji 4000, 7 Vidinu 3000 in 7 Niau 3000. Iz tega je raz^idno, da so turake zgube straho^ite. Okoli Ple^ne je ruski general začel delati šance, 6000 motik se giblje 7saki den od jutra do 7ečera, 7kljub slabemu 7remenu; tudi je že ondi za prst debel sneg zemljo pokril. Rusi in Rumuni bodo Ple^no tako obkolili, da bo Osmanpaša 7sled pomanjkanja živeža moral udati se. Da se mu dovažanjc ži^eža zabrani, je general Gnrko dobil po^elje 7geh konjeniko7 okoli Ple^ne ter z Skobolje^em, ki ima 1 divizijo pešce7, 3 brigade Io7ce7, 6 baterij in 16 regimento7 konjeniko7, stezo proti Sofiji začel zapirati; 5. okt. je zaplenil 1000 7olo7, ki so bili Turkom 7 Ple^ni namenjeni; tudi je 7eč mosto7 in turški telegraf dal razdreti. Nasnesto starega Nepokojšičkega je postal načelnik generalnemu stabu prebrisani knez Imeretinski, tisti, ki je pri Lo^acu sla^no zmagal; 9. okt. je šel zadnji oddelek ruske garde skozi Bukarešt in bode okoli 15. okt. 7sa garda ia bojišču; ob enem je caf poz^al še eden 7ojni odd.elek pod orožje. Pra^ijo, da je 7 zadnjih 6 tednih 100,000 Ruso7 prišlo 7 Bolgarijo. Blizu Silistrije skušajo Turki črez Dona7o 7dreti, da bi zamogli po Rumuskem požigati iu ropati, toda Ru8O7 je že 7ae polno 7 Kalarašn, da jim to zabranijo. Ruščuk so krogJe tako zdelale, da ste z/s biš podreni. Rumuni ao S7ojo 7ojsko pred Ple^no pomnožili do 35.000 mož; 1. okt. so Turki botli iz Ple^ne 7dreti, toda ruaki in runiunski konjeniki so jih zapodili nazaj 7 mesto stradat; 2. okt. ao ruski granati 7 Ple^ni Turkom užgali 7elik stolp, ki je bil poln smodnika ter se je ves raznesel. V Šipko eo Rusi dobili železne hiae in peči, da bodo zamogli 7 snegu strpeti. V Armeniji pred Karsom bili so 1. 2. 3. in 4. oktobra kr7a7i boji, toda brez uspeba. Muktar-paaa je namreč niočno zašancan na skalnih 7išinah od Karsa do ruske meje, kder je okoli hriba 7 Karajalu ruski tabor; 2. okt. rano je 7eliki knez Mihael začel boj, njego^i Ruai so hrabro zgrabili Turke ter jim 7zeli močno zašancani hrib Veliki Jagni, 2 uri od Karaa; 7eč turakib bataljono7 je bilo uničeuih id 200 Turko7 vjetih. Drugi tretji in četrti den je akuaal Muktarpaša Ruse pregnati, se mu pa ni posrečilo, ter je zgubil 6000 morž. Peti den je bilo 7se mirno in Rusi 7ide7Ši da hriba Veliki-Jagni ne morejo lehko braniti zarad pomanjkanja vode, so se umaknili sarni radi 7 87oj tabor. V 4 dne^nem boju je palo mnogo oficirje7 in 2500 7ojako7. Tmški sultan z 87ojimi generali ni pra7 zado^oljen. Mehemed-pašo (rodom Nemca), ki je blizu Bjele tepen bil, je odsta^il in ga poslal proti Črnogorcem; tudi Ejub-paaa je odsta^ljen; gla^ni turški po7eljnik je pjostal Sulejmanpaša, tisti trdoglavec, ki je 7 Črnogori iu 7 Šipkini soteski okoli 30.000 ljudi zgubil. Proti Srbiji se zbira turška di^jad 7 Nišu, Koršumlji in nasproti Zaječaru. Črnogorci prežijo na Turke blizu Kolasina in Trebinja ter namera^ajo mabniti 7 Zubce 7 kotorskih bokab. Jiho7 knez Nikola se je iz Cetinja preselil 7 dobljeni Nikšič, katerega je te dni zapustila zadnja turška rodbina z 60 babami. Da bi le brž 7sa turška gnjiljad zapustila Evropo!