luHorftti «« sprejemajo i« volj« Irlatopua vrsta:
H kr., fio so tisku lknit,
H I, H 1» * II „ „ i, „ „ Pri večkratnem tiskanji so <ieua primerno 7.inuiijHii.
U o k o p 1*1
»o ne v nižajo, nofrankovana [listini He ue sprejemajo.
NaroSnino prejemu opruvni6tvo («dmliilstriieij«) in ekBpodioiju na Dunajski eeeti it. If> v M eil i jalovi hiM, il. niutstru[iji.
Po poŠti pre|nm«n vel|a
Zu (telo leto . . 10 #1. -Zu pollotu . . 5
kr.
oetrt letu
no
V administraciji volja;
Zft oolo leto . . 8 pl. 40 pel letu . 4 „ «}(
Politični lisi za slovenski laron.
'/n Četrt leta . . a „ 1 V Ljubljani nu dem peš' volj (i (SO kr. vee na lotu.
VrodnIMvo nu Dunajski o osti. štev. 16 v Medijntovl liiii.
Izhaja po trikrat na leden in sloor v torek, fiotrtok in soboto.

Še nekaj o požarih.
llen je, kukor smo uže omenili v št. 40. uašega lista, da mora vsako, naš bedni narod ljubeče srce britkost napolniti, ko vidi, kako se pri prosto'] ljudstvo tnalo briga za varnost pred ognjeui. Le tedaj tarna, ko jo že prepozno j — po toči zvoniti, pravi pregovor, je zaman.
Ker smo pa žu zadnjič navcli in dokazali glavue in skoraj navadne vzroke požarov, tedaj ne mislimo o tem še jedenkrat govoriti, spregovorimo rajši danes še na dalje, kako bi se vendar dalo tolikim požarom v okom priti in ljudstvo tolicih rev očuvati, kar smo žo nekoliko zadnjič omenili.
Tedaj uaj sledi naš kratki nasvet z ozirom še na nektero vzroke ognja.
Kakor smo rekli, so otroci glavni vzrok požarov. Na te jo tedaj treba vbo pozornost obračati, ter pred njimi už galico dobro skriti. Vsaj vemo, kako šo nespameten otrok vse preobrne, da le kuj iztakne, b čemur more tako ali tako škoditi, dasiravno tega nevod<5. Pa no samo otroci, temuč že nekoliko odraš čeni dečki — pastirji ali kdor si bodi — so šo skoraj nuj bolj nevarni; kajti zdaj, ko so žveplanke tako male cene, nosi že vsako pa-stirče polno pest sesutih užigalic po oguljenih žepih; iz šalo si jih praskajo doma poleg lesene koče, ali kje drugej, naj raj pa blizo slame. Kako lahko glavica odleti, in prej ko bi se mulja!, pokaže su ti rudeči zubelj iznad strehe. Se hujši, taki pobalini se zdaj po loti vlačijo nu svisli v suho seno spat. O nespametni gospodarji, da ste tako kratkovidni in pustite tako postopače spat hoditi v tako ne vurne kraje Ali ne pomislite toliko, da jih
pošljoto po pogubni požar za celo vas. Zategadelj se ni čuditi, da marsikteri pravi: pusti ga, pusti, so bo pa jokal, če mu užigalice vzauieš, ako hočeš fuutalina pokarati zarad nepreviduosti. Brezovko takim pobulinom, ki mesto denar hraniti, za užigalice potrošajo, in videli boste, da bo pomagalo.
Marsikje se nahniajo po lesenih kočah peči brez streho ali šij nad vhodom, mesti teh pa večkrat slama in brlog. Vkljub temu vendar prismojene gosjiodiujo netijo v peči, da bo plamen visoko proti strehi stega, ter pogubno iskro rojijo s peči, ko bučele iz pauja, predno rojijo. Ali kar je uaj veča ne-spamet, popuste ogenj, ter gredo ali na delo ali po vaai klepetat. Vsled tega se večkrat prigodi, da se drva vnamejo in potem streha. Včasi jo bila tudi zabela vzrok ognja. Gospodarji iu gospodinje, pazite vendar na ogenj, vsaj jo vam na korist, ter si popravite pri peči, kar je neobhodno potreba. Posvarite ženo, bolj opreznim biti, to so ve, da morate tudi sami previdni in skrbni biti za varnost. Tndi vi možaki Bto dokaj nevarni s šembra-nimi pipami ali smodkami. Kajti tudi tabuk je večkrat kriv to velikansko nesreče. Tudi med vami so ne,kteri žalibože, da le premuogi, ki meni nič tebi nič z gorečo pipo, včnsu še z živim ogljem na vrhu, v naj novaruiša po slopja brle, češ saj nisem šo nikoli nič zapalil Kje hoče še večjo neumnost za izgovor iskati? Kako moreš vendar biti za boga milega tako predrzen iu si svest svoje brige? Menda ne pomisliš, da jo k temu ena sama, neznatna iskrica, da ti potisne tebi in tvojemu bližnjemu beraško palico v roke. Pa kuj se če, ko tudi tukaj noben') svarilo nič ne izda. Le kje sto ljuba modrost in previdnost!
Znano je vsem čitatoljem našega lista, kako barbarično so naše vasi postavljenu. (dasi v tem oziru jako škodljivo iu pogubno), Hiše so riutreseue, kakor bi jih vrane skup znosile. Nu mislimo pa tukaj na lepoto hiš, temuč na pravilno lego hiš. PriproBto našo bornu vasi so tako zidaue, kakor da bi Bog ve v kterem stoletju živeli. Komur so zljubi, pa si postavi hišo, hlev ali kozolec na najbolj nepripravuem kraju. Kua hiša stoji s čelom na pot obrnjena, ena na hribu, dalje je poleg pota, ki še imena tega no zasluži, sredi vasi kup gnojil ali kaka mlaka. Nikjer nič razuma, ampak povsod le nevednost.
Koliko nepotrebnega poslopja in brloga najdemo po vaseh. Ker nima nihče zoper to, zida iu postavlja VBak po svoji glavi. Ali je hiša poleg pota ali lopa za nastilo, to mu jo vso eno. Tuko nastajajo tedaj nepotrebno strehe, ki o priliki ognju navadno veliko po-morejo, da ae ogenj hitro razširi, ter ae ne da tako hitro ukrotiti. Navadno so zagorske vasi najbolj nerodno postavljeno, kjer vodo fio o moči primanjkuje. O požaru se vendar mora skoraj vsa voda po nepotrebnem znositi za nič vredni brlog, ko se najbolj potrebuje užo gorečo hišo oteti. Nevedui kmut menda misli, ako ima dvojico trhleuih, pod kako čisto nepotrebno streho shranjenih tramov, dajo Bog si ga ve, kako premožen. Ob ognju pa sprevidi, da jo lo neumno postrešjo vzrok, da mu jo pogubonosni ogenj lično hiš;co vpepolil.
Da bi so enkrut takemu neredu gled(5 zidanja in gradbu po vaseh duški zaprli, menimo, da bi no bilo napčno, ko bi zavarovalna društva skrbela zu pravi red pri pohištvih, da bi vsako nepotrebno zgradbo odstranila, ter da bi prepovedala staviti lopo ali svisle
Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
SplHul
P. E. H. O H. 11.
II.
(Dalje.)
Kaj veli tretja zapovtid božja?
Mnogo ijudij greši proti tej zup6vedi, ne da bi so tega greha zavedali. Gestokrat Bi domišljujojo, da to ali 6110, kar so storili, ni j grešno, a vendar je večja ali manjša pregreha proti tej zapovedi božji.
Izgovor z nevednostjo zapovedi ne ob-velju, ne pred Bogotn ne pred ljudmi, kajti njih prva dolžuost je, poučiti bo o zapovedih božjih. Kako bi bilo z ljudmi, ako bi vsakdo rekel: to ni j pregrešno, ter potem tako ravnal! Bog sum pravi: Pot, katera se ljudem pravi pot dozdeva, pelje v pogubo (Pregovori 1(5, 25.) Kakor smo sploh dolžni vse naša dejanja tako uravnati, da se popolnem strinjajo t božjimi zakoni, kajti ou je naš gospod, isto tako in še bolj moramo paziti na spolnovanje tretjo
božjo zapovedi. Premislimo torej malo natančnejši, kaj Bog v tretji zapovedi ukazuje.
V tretji zapovedi je, kakor katekizem uči, prepovedauo:
1.	Hlapčevska dola brez potrebe in dovoljenja opravljati.
2.	Vsa druga opravila, katera tega dntf svetost oskrunijo ali njega praznovanje zavirajo. —
Ta dva velevažna stavka hočemo obšimiše razložiti.
Prepovedano jo toraj prvič:
Opravljanje h I a p č e v b k i h d e 1 b r e z potrebo in dovoljenja.
Pri branji teh vrstic nehot<5 so vpraša človek: kaka opraviln pa so hlapčevska. Hlapčevska opravila so 6na telesna dela, katere spadajo v podrftftje: Bluiabnikov, delavcev, kmetov iu rokodelcev, in sicer: opravila v hiši, hlevu, na polji ali vrt ti; dalje razna dela rokodelcev, kakor na pr. črovljnrjov, mizarjev, ključarjev, kovačev itd., v kratkem povedano: vsa dela pri katerih je bolj izurjenih telesnih moči in čilih udov nego izobraženega duha
treba, in katera opravila bolj telesnemu nego dušnemu blagostanju koristijo.
Ona opravila pak, katerim jo sosebno dušnih moči in sposobnosti treba, kakor na pr. branje, pisanje, Študiranje, poučevanje v umet-niji ali v znnnosti, itd. niso hlapčevska dela, dasiravno si delujoča osoba a tem kuj prisluži; torej jo dovoljeno taka dola v nedeljo ali v praznike opravljati, da bo lo sv. maša ne zamudi.
Da jo pa v nedeljo ali na dan kakšnega praznika vsako hlapčevsko delo tVUro prepovedano, in do, kdor ho to zapovedi ne drži hudo greši, to povedal je naš mili Oče sam. ,V ta dan v saboto (po našem v nedeljo aH v dan kakega praznika) ne smeš nikakoršnega hlapčevskega dela opravljati; no ti, no tvoj Bin, ne tvoja hči; no tvoj hlapec, no tvoja dekla itd." »Vsakdo, kateri v ta dan kako hlapčevsko delo opravlja, mora umreti" — tako glase se besedo Gospodove.
Ali so v tako dni sploh vsa hlapčevska opravila brez izjemo prepovedana? Ne, okoliščine so včasih tako, da jo človek prisiljen
za krmo poleg potov, kjer bi Be znalo tako ali tako zaterniti. Vsaj bi bilo to društvom tudi koriatno, ker pri ognju gre tudi za društvene koristi. Kjer bi se pa imela nova poslopja postaviti, naj bi se gledalo, da se dobro zoper ogenj postavijo, da bodo k lepoti in prilična v vsakem obziru. To bi menda vendar ne prizadjalo nobenemu velikih stroškov, k večem nepriročnost. To pa nič ne de, bolje je 30 korakov daleč iti po krmo, da Be le o požaru zategadelj dd znabiti drugo poslopje ohraniti, kakor pa da vse ogenj uniči.
Ako bi tega ne htela društva prevzeti, bi pa bilo dobro, ko bi bili Brenjski župani v to pooblasteni, ki bi določevali, kaj, kje in kako naj se zida. Kar je pa nepotrebnega, naj se na vsak način odpravi.
Naši kraji bo sploh kaj revni gledč vode. V nekih krajih še pitne vode nimajo. Kaj hočejo taki o požaru? Svetovati bi bilo, da bi na primernem kraju izkopali kal, kjer bi se o deževnem času voda natekala, in njo bi imeli za živino in varnost. To Be ve, da Be mora skrbeti, da taka luža vodo drži, ter da se mora v svojem času večkrat iztrebiti. Toliko pa rečemo, kjer je vse to mogoče. Kjer bi pa to ne zadostovalo, bi ne bilo nič napčnega, ko bi se za VBakem poslopjem na primernem kraju napravili kupi prsti, zmešani z vsakovrstno šaro, da se prst rahla ohrani. Ta prst bi se rabila o požaru, ko že vode primanjkuje, ali za žrjavico že pogorelega poslopja vdušiti. Kako da je to koristno, so sprevideli pri zadnjem požaru v Dvoru pri Žuženberku, ko se živo oglje ni dalo nikakor vdušiti.
Slednjič še omenimo , kako koristno, da še neobhodno potrebno je, da si vsaka občina vsaj po eno brizgalnico omiBli. MiBlimo, da to bi ne bilo ravno težko doseči. Po pravilih banke „Slavije" dobodo občine gasilno orodje po Brečkanju, v katerih so gospodarji za 10.000 gld. zavarovani. Tedaj, komur je mogoče naj Be zavaruje pri ,,Slaviji", slovanski banki, in v malo letih znajo marsiktere občine gaailno oredje dobiti.
Ali pa naj bi se vsako leto prostovoljni darovi nabirali in tako bi se dalo sčasoma kupiti, kar bi se o takem slučaju lahko v roke vzelo. Boljši je enkrat neslano kositi, kakor pa da mu ogenj beraško palico v roke potisne.
Ne moremo skončati, da bi ne omenili in opomnili ljudstva, da bi o pažarih tako brez glave ne delalo. Ko namreč zadoni Da ušesa „ogenj I" zgubi večina ljudi vso pogumnost,
ter vsakdo le skrbi, kako bi svoje rešil; da bi šel hitro gasit, to mu še v glavo ne pade, da*i znabiti njegovo ne bi vnelo se, ko bi dve uri gorelo.
Vemo, kak Btrah povzroči besedica .,goril" Vendar človek ne sme obupati, temuč mora hiteti na kraj pogorišča, da se prepriča jeli Be da ogenj ustaviti ali ne. Ako ni prepozno, naj se dela na vse kriplje, da se pogasi. Če je pa to že prepozno, naj se še-le skrbi oteti, kar bo da. To pa rečemo, ako začne goreti v viharni noči, tedaj naj se le skrbi rešiti se.
Toliko tedaj še o požarib. Ako zna kdo za boljši svet, kako tolikim požarom v okom priti, bode naB veselilo, če nam Bvoje mnenje naznani. Prosimo.
Vse čast. bralce pa prosimo, naj skrbijo, kolikor je mogoče, da se naš revni kmet ob-varje tolicih nadlog. Molimo jih tudi, da bi priproBte ljudi seznanili z vsebino današnje številke ,,Slovenca 1 in št. 46, da bi potem varno rabili ogenj. Sv. Fiorijan pa bodi naš pomočnik v tacih slučajih.
Politični pregled.
V Ljubljani 12. junija.
Avstrijske dežele.
Dnalizcm. Koliko škoduje dualizem Avstriji, kako ovira vsako prenaredbo, obtežuje vsako vredjeno vladanje, nam kaže najbolj Bosna in Hercegovina. Zavoljo male ustaje v Krivo-ščiji, zarad nekaterih nezadovoljnežev v Hercegovini in Bosni je bilo treba toliko žrtev, toliko debat to stran in onstran Litave, pa še sedaj ne vedo, kako bi vladali deželo, pod katero polovico vlade spadate. Ako novi državni denarstveni miniBter Kalaj ne naredi tukaj reda, bomo ostali pred vsem Bvetom na sramoti. Avstrija je v 200 letih veliko zemlje pridobila od Turškega in znala vrediti osvojeno zemljo, a tačas pa tudi ni bilo zavornice onstran Litave pri državnem vozu.
Iz Brna se poroča, da v okraji Ni-kolsburškem tako pogosto gori, in je sklepati, da hudobna roka zažiga, zato je oklican tam nagli sod (Standrecbt).
Afaliera vojakov v Bo§nl. V Fojnici jih je prišlo 153 naberi podvrženih I. razreda in 65 II. razreda, 40 jih je hotelo proBtovBtopiti a izbrali so jih 8. — Ko bo jih odbirali po srečkanji, dopolnili so število 19, kolikor je ta kraj zadelo, in potrdili so še 4 može, kateri niso spadali med
oddajance. V nabiralnem okraji Bčlina potrdili so jih 60. V okraji Gradišanskem je včeraj minulo srečkanje prvih 6 starostnih let, od 6 prostovoljcev so potrdili 2.
Vnanje države. Nemčija, Avstro-Ogcreka in Italijansko BO baje zastran Egipta složne v teh točkah: 1. Konferenca brez Turčije ne more biti. 2. Ugovarjal ne bode nihče, ako Derviš paša in veljaki odstavijo Khedivo in nauesto njega postavijo Halim-a ali koga drugega. 3. Ako Derviš-paša ne opravi ničesa, more le Turčija posredovati z orožjem. 4. Ako izvrši Derviš paša Bvojo nalogo, in Turčija odhod tujega brodovja, bodo te tri veleviasti Turčijo diplomatično podpirale.
„Time8" pa poroča, da ae je bati hudega, kakor brž se Arabi prepriča , da Be nima nadejati koristi od turškega poslanstva. Ako se Khedive ne da pregovoriti, da potuje v Ale-ksandrijo, tarnala bode Evropa nad zločinstvom, za ktero ste odgovorni Anglija in Francija. (Ali mislijo mar namestnega kralja umoriti?)
Kakor poročajo 12. t. m. telegrami iz Aleksandrije, bil je v nedeljo mej Evropejci in domaČimi prebivalci velik boj, pri kterem je bilo ubitih okoli 20 oseb, in več tudi ranjenih. čez 5 ur prišli bo še le vojaki in razpodili razsajalce. Angleški kozul Cookson pa grški konzul in italijanski podkonzul so težko ranjeni, inženir angleške oklopnice Su-perb imela je po noči iti v luko in na suho dejati 200 angleškov vojakov v varstvo konzulata, angleške podložnike pa vzeti na barko.
Iz Belega grada. li.t. m. so bile dopolnilne volitve za skupščino, in 18. ima zopet biti seja, tako da bode do prihoda novovoljenih in sestanka skupščine 7 dni. Opozicija je razpoBlala več 8gentov, da delajo za novo izvolitev radikalcev. Za gotovo smatrajo, da bodo volitve izpale tako, da bode skupščina sklepčna in mogla na dalje delovati, radikalci so se namreč dali voliti, a k sejam demonstrativno niso prihajali.
Iz I*ctrojsra<la se naznanja, da je Ignatjev odstavljen in grof TolBtoj imenovan
za miniBtra notranjih zadev.
_»__
Izvirni dopisi.
Iz llraš pri Smledniku 5. maja. Četrtek, 1. junija, ko je pobila toča po Šmart-niški fari pri Kranji, ni bila s tim zadovoljna,
delati v ta dan, a v tem Be ne pregreši proti tretji zapovedi božji ali prvi cerkveni, kar Be že iz besed čestokrat navedenih razvidi: Prepovedana so hlapčevBka opravila brez potrebe in brez postavnega dovoljenja. V teh besedah izražena je toraj že misel: Tudi v nedeljo ali v dan kakega praznika bo hlapčevBka opravila dovoljena, ako je resnično treba, da se še ta dan ugotovijo, in ako je to od ljudi dovoljeno, bi imajo pravico to storiti.
Okolščine pak, ki dopuščajo taka dela, bo:
1. Smejo se opravljati dela, ki se v večjo čaBt Božjo Btorč; na pr. zvonenje, lepšanje altarjev pri javnih r voceBijab itd. 2. Ako blagor našega bližnjega tako delo zahteva, kakor na pr. postrežba bolnikom, rešenje kakega človeka iz smrtne opasnosti ali pa, ako ee s tem ubogim ljudem pemaga. Toda pri zadnjem slučaji treba je paziti na to, da je opravljanje onih hlapčevskih del le dovoljeno, ako so vbo-gemu prav v nedeljo treba, nikakor pa ni dopuščeno sploh za uboge v tak dan delati, bajti potem takem rekel bi VBak rokodelec,
vsak delavec „za ubožce delam". 3. Dovo-| ljeno je še vsim onim v nedeljo ali v dan kakega praznika hlapčevska dela opravljati, katerim ni mogoče brez njih Bamega sebe ali svojo družino rediti. Isto tako dovoljeno je opravljanje tacih del, ako se s tem človek kake nesreče, bodi si na zdravji ali na posvetnih posestvih reši.
Okolnosti primorajo torej uboga dekle, hlapce in delavce, da na pr. na kak sveti dan svojo obleko čedijo ali zboljšujejo, ali katero drugo delo opravljajo, da le vsled tega ne zamudč tega storiti, kar cerkev ta dan veleva. OkolnoBtim pripisujejo se tudi dela, kakor na pr. gašenje pri kakem ognji, rešenje Btvari pri kakej povodnji itd. Končno omeniti je še, da je tudi dovoljeno opravljati vsa ona hišna dela, katera so neizogibno potrebna na pr. pospravljanje soban, kuhanje in oskrbljevanje domačih žival. Pregrešno pa je opravljanje tacih hišnih del, katera niso neizogibno po
Itrebna, kakor na pr. pomivanja sobnih ta1, pranje, sušenje in likanje obleke in perila,
pečenje kruha, ali kositi ter sen6 domov voziti, kakor tudi grozdje trgati. Sploh vsa taka dela.
Opravljanje hlapčevskih del ni pregrešno, ako je to kdo dovolil, ki ima pravico to Btoriti. Ako je namreč dvoumno, je li na pr. pregrešno v nedeljo ali na dan kacega praznika seno ali žito domov zvoziti ali ne, treba je zato dovoljenja prositi. Tega dovoljenja dati pa nima pravice morda okrajni glavar ali župan, temveč le duhovna gosposka; škof ali župnik. —
S tem torej, da, bodi si katera koli, po-Bvetna gospoBka dela hlapčevska opravljati dovoli (seveda v nedeljo ali praznik), nikakor še ni dovoljeno, marveč treba je, da poprej okrajno glavarstvo ali da občinski odbor pri duhovski gosposki tega dovoljenja poprosi« Kajti v duševnih stvardh (in to je tudi posve-čevanje nedelj in praznikov), podvržena je isto tako vsaka posvetna gosposka dušnej, kakor posamezni katoličan.	(Dalje prih.)
temveč se je vlekel nesrečni oblak čez Savo in je naredil tako dolgo praBko, da take še ne kmalo. V tukajšnji SmledniSki srenji so prizadete tri davkarske občine: Terboje, Hraše in Zapoge. Vzela tukaj ni ravno na široko, vendar je nekaterim zemljakom, ki imajo polje v prizadeti legi, skoraj vse potolkla. Veliko reži in pšenice se mora pokositi, drugi pridelki so močno poškodovani, med katerimi je tudi fižol, ki mu ni več pomagati. Vbogi kmetič, ki si je lansko leto z znižanjem davka nekoliko opočil, je vnovič v stiski iu zadregi, zakaj veliko jih je, ki so na novino že napo-sodo jemali, ali si živeža iskali. Toča Be je drla naprej in je pobila velik del Vodiške fare, se vsula čez Dobea, Terzin in naprej doli.
Pri tej priliki naj nekaj opomnim, kar bi gotovo vbogemu, od točo poškodvanemu kmetu v korist bilo, namreč da znižanje davka zarad toče od vlade vselej prepozno pride; največkrat še le drugo leto po toči. To je napačno. Zdaj ko bo kmetovalec mogel dragih semen iskati, si živež kupovati in ne bo imel s čim si delavce plačevati, zdaj mu je treba pomagati. Visoka davkarija naj bi toraj tolikanj pohitela, da bi bili davki zarad škode storjene po toči VBaj v zadnjih kvatrih 1. 1. znižani ali odpuščeni. Pozna pomoč je le na pol pomoč; zakaj nesrečni mora na posodbo iskati in obresti plačevati, če Be davek od njega tirja. Izgled naj lepši k temu dajejo naš presvitli cesar, ki v vsaki zadregi prvi pomagajo in na ta način nesrečo zdatno zmanjšujejo.
Res je sicer, da je reč malo težavna, da pride na tisoče parcel pregledati, in vsaki, kateri v tej reči kolikanj ume, dobro v<5, da to v naglici ne more biti storjeno; nekoliko bi Be pa morda vendarle prihitelo, in ako drugače ne, naj bi se gosp. vradnikom o takih zadevah zmožni pomočniki dali.
Zabraniti revščino in nje žalostne nasledki je dandanes eno nar bolj važnih vprašanj, katero zavleči bi vlada kar nič ne imela, da ee ne spravijo še tisti na boben, ki so vkljub visokim davkom in vkljub mnogim nezgodam svoje posestva vendar le cele in v prejšnem stanu ohranili.
Ix Štajarske, 8. junija. (Naj vel j d kar hoče, mladež mora naša biti.) Navadno se govori o petem kolesu pri vozu, kadar se hoče povedati, da je kaka reč ne potrebna, ali VBaj ne na pravem mestu. In to peto kolo bi smeli mi Slovenci imenovati zloglasni „DeutBcher Schulverein", čegar ponem-čevalni namen je vsaj večinoma proti nam obrnen, kateri edini smo še proti njemu preslabo zavarovani. Z doneski, ki jih ima že nabranih, je že mogoče nekaj storiti, ker se še marsikje ne manjka Judežev, ki za temi groši roke Btegajo, toraj morajo Slovenci vsekako le pazni biti, in izdajice kar brez usmiljenja svetu objavljati, daBi nam gledč mnozega ško-dovanja ni ravno treba preveč v skrbeh biti. Vsaj VBak razumen človek zna in v<5, da dokler še stoje naše gore in po njih še Slovenec kot gospodar pohaja, dokler se še v cerkvi v našem jeziku pridiguje in mladina slovenski moliti uči, dotlej smo še za boljšo bodočnost vedno zagotovljeni, če le ostanemo vztrajni, domoljubni in značajni. Ako nas niso potuj čili v času, ko bo milje ločile narodno misleče moža druzega od druzega , ko se je vsak izobražen Slovenec sramoval svojega imena, se nam tega sedaj, ko smo v tem dosti na boljšem, ni treba več toliko bati, kajti v ljudskej šoli se tudi pri vseh naporih za nemštvo ko prnečih učiteljev nemški ne bodo naučili, vsaj toliko ne, kolikor bi ti gospodje želeli. Toraj
te „AuibeBBerung" in „Ehrengabe" dajejo učiteljem čisto zaBtonj.
Pa vprašali bodo morda ti društveniki, zakaj jim tak slabo prerokujem ? Nu zakaj ? Nemški, sli sploh germanski in BlovaoBki element ata si v jeziku tolikanj različna, da Be tok enega jezika z drugim nikakor spoprijaz-aiti se more. Koliko časa pa že gloda ugonob-ljajoči ta črv na deblu Lužičkih Srbov t Vse zastonj 1 Mali narodič se ni le vzdržal, marveč se še krepi in jač<, ter skrbi, da postaja tudi materijalno neodvisen od svojih pogubnih za-tirancev, in kar tem ni nemogoče, bodo tudi Slovenci zadoBtovalno vzbujeni in zavedni premogli. Nemci, ako že le želč tolikanj reklamo delati svojemu jeziku, morali bi prvič izbrisati iz njega vse člene ali osebne zaimke, katerih naščina ne poznd. Dalje bi se morali čaBovm padeži manj raznovrstno, pa to bolj določno izražati in tretjič Be odstraniti slednja ne-nemška beseda iz jezika in slovstva in še le potem bi smeli na brzo ponemčenje druzih udrodov, osobito Slovanov, misliti. Sedaj je le prazno kvašenje govorica, da bodo Slovenci du ševno velikansko napredovali, ako si osvoji znanje nemškega jezika in literature, kajti novo šegna nemška piBava še izurjenemu znalcu veliko težavo dela, in kako jo hoče razumeti še slabo razvito razsodje selskih otrok ? Iz tega je toraj razvidno, da Be nam pravega ponemčenja m tako zlo bati; toda vbo drugače je , ako so nam pokvarili tu a tam pravo slovensko mišljenje. V tem pa nam zamorejo dosti škodovati. Ako le pihaš in oglje podtikaš, enkrat boš že zanetil, posebno ako je veter ugoden. Isto tako bi tudi neprestano bvaliBanje nemške kulture, nemškega jezika itd. znalo s časoma poroditi vsaj antipatijo do slovenščine, katero kažejo zlasti tu na meji nižji stanovi, ko govore Bvoj „kuheltajč ' namesto slovenščine med saboj. Toraj moramo, kakor sem djal, namenom „Scbulvereina" služeče učitelje poznati. Saj Be vBi strinjamo v tem, daje razne jezike, in tudi nemškega dobro znati, pa zarad tega še ni treba nemški misliti; torej bodemo hitro raz-videli, kako bodo v takih šolah, kjer se bo po novej metodi vtepala nemščina, učenci v drugih predmetih napredovali? Morda toliko, da bodo po dolgem osemletnem šolanji mimo nekaterih nemških besed znali toliko kakor niči To bo napredek I In komu v škodu? Ljudstvu, narodu Bamemu, ki mora z davki učitelje, tudi Judeže plačevati, in po njih svojo lastno narodnost daviti. Kje drugje je še kaj tacega mogoče?
(Konec prihodnjič.)
Domače novice.
V Ljubljani, 13. junija. (Vitez Schneid) dobil je vsled lastne prošnje dovoljenje, da Be sme v začasni pokoj podati. Ob enem so mu podelili naslov „vladi-nega svetovalca." Zdravje se mu je zdatno zboljšalo, zapustil je Gorico veliko krepkejši, kakor je bil tje prišel, ter se podal na svoje poBeBtvo v Počah blizo Glogneca na Spodnjem Avstrijskem. Meseca avgusta poda Be s svojo družino, ki je ostala v Gorici, na svoj gradič v Kamniku. Prijatelji in častilci njegovi bodo gotovo z veseljem sprejeli vse te novice.
(Banket na čast Županu g. Petru Grassel-liju) bil je v nedeijo Bijajen. V kraBuih prostorih gostilne „IIotel Evropa" se je bilo \ ta namen zbralo 131 oseb raznih stanov mestjanov, obrtnikov, kupcev, duhovnikov, doktorjev, vradnikov itd. Med njimi bili so od lični narodnjaki, pa tudi možje, ki bo be prej prištevali k nasprotni nemško-liberalni Btranki
Zdaj pa spregledujejo, da je za mesto in zs prebivalce ljubljanske najbolje, ako lepo složno delajo za javni prid, zato se niBO odtegnili veselici, ki je veljala novemu županu, vzetemu iz stranke meščanske. Vojaška godba skrbela je za prijetno kratkočasje med banketom, ki se je pričel ob eni popoludne. Napitnice pričel je osaovatelj te veselice, odvetnik dr. Papež z napitnico na presvitlega cesarja; živio-kl ci, ki bo se razlegali po dvorani, in ki so se ponovljali med cesarsko pesmijo, ktero je godba zaigrala, pričali so, kako globoko je v srcih Slovencev vkoreninjena ljubezen in zvestoba do preBvitlega našega vladarja in cele rodbine njegove. Druga napitnica je veljala g. županu. Napil mu je dr. Zarnik ter omenjal njegovega dosedanjega delovanja zu narod slovenski in njegovih izvrstnih lastnosti, ki ga delajo zmožnega za ta preimenitni posel, ki je za deželnim glavarstvom naj važnejši in najimenitnejši v celi deželi kranjski. Odgovoril mu je g. župan z napitnico na mesto ljubljansko in prebivalstvo njegovo. Predsednik kupčijske zbornice g. Kušar je omenjal podpore, ki jo narod slovenski dobiva pri sedanji vladi in pri g. deželnemu predsedniku, ter je napil g. deželnemu predsedniku Winklerju. Burni živio-klici so zadoneli po dvorani v znamenje, kako viBoko vsi čiBlamo in spoštujemo načelnika deželne vlade Kranjske. Dr. Tavčar napil je slovenski domovini, omenivši, da se vsi strinjamo v ljubezni do nje, naj si bodo naše misli v drugih obzirih še tako navskriž. Prečital je potem tudi še pesem, ki jo je zložil g. Gregorčič za to priliko mestu ljubljanskemu in njegovemu županu, in ki je bila sprejeta z živahno pohvalo. Župan g. Graaselli napil je potem svojemu namestniku podžupanu g. Fortuni in meBtnemu odboru, dr. Krsnik pa vzajemnosti med občinami slovenskimi. G. Klun omenjal je potem sočutja, ki so ga rodoljubi vseh slovenskih pokrajin razodevali o priliki mestnih volitev ter je napil na zdravje vseh vnanjib rodoljubov slovenskih. Prečitali bo se potem pozdravni telegrami ki bo jih poslali: Dr. černyvimenu praškega Sokola, akademičky čtenarsky Bpolek in Malostranska Beseda v Pragu, g. Koder iz Inšpruka, narodnjaki iz Doline in Vipave, Tomšič iz Trsta, Fabian iz Pilgrama, Hren iz Celovca, Iv. Hribar iz Hrvatskega. Župan je pri tej priliki napil na zdravje narodu češkemu, ki ima za Borodni narod slovenski tc-liko sočutja in navdušenja, in g. Macak zahvalil Be mu je napivši na vzajemnost med narodom čeBkim in slovenskim. Sledila je potem napitnicu dr. Zamika na sedanjo vlado in zlaBti na njenega predsednika grofa Taaffe-ja. Godba je vnovič zaigrala cesarsko pesem, ki bo jo navzoči sprejeli z živahnimi živio-klici in gromovitim ploskanjem; ob enem se je soglasno pritrdilu g. |govorniku, da se je ministerskemu predsedniku grofu Taaifeju telegraiično sporočilo popolno zaupanje zbranih volilcev mesta ljubljanskega. Dr. Dolenec napil je potem pesniku g. Gregorčiču, kteremu Be je po nasvetu stavbenega svetovalca Potočnika telegraiično izrekla zahvala za poBlano pesmico. Mestni inženir Duffe napil je v češkem jeziku na splošnjo slovansko vzajemnost, g. Železnikarpa mestnemu županu priporočivši mu posebno skrb za stan obrtuij-ski. Sledila je potem napitnica, ki jo je napravil slavni naš pevec in igralec g. Nolli volilcem borilcem ljubljanskim in napitnica dr. Tavčarja na gospo in družino županovo, ki je bila sprejeta z veliko radostjo. G. Kušar spominjal se je potem kupcev ia
obrtnikov ljubljanskih, dr. Zarnik pa umrlih dr. Bleivveisa in Jurčiča, kterima ni bilo dano včakati današnjega dne. Za tem je sledilo Se več osebnih napitnic; dr. Mošč napil je predsedniku kupčijske zbornice, g. Kušarju, M urni k dr. Zupane u, Petričič dr. Zar-niku, dr. Zarnik g. KI un u in državnim poslancem, ki so po svoji moči delali za korist naroda slovenskega in zlasti za zboljšanje stanu obrtnijskega, g. K lun pa grofu Hohen-Avartu, kot voditelju vsega sedanjega političnega življenja, na kterega Be pazno ozirajo ne samo udje večine državnega zbora, ampak tudi njihovi nasprotniki levičarji, in s kterim Be sme Kranjska po VBCj pravici ponašati, da je Hohenwart njen zastopnik. G. Murni k je potem napil gospodom vradnikom, ki bo odločili našo zmago pri mestnih volitvah, g. Kušar pa vrlemu narodu hrvatskemu, in slednjič g. Klun dr. Papežu, ki Be ni le jako marljivo in neumorno trudil za vgoden izid pri volitvah, ampak je bil tudi OBnovatelj in duša cele današnje veselice. Med temi na-pitnicami in prijaznimi pogovori poteklo je popoludne in okoli šeste ure zvečer so ee vdeležniki razšli z iskreno željo, da bi se sloga in vzajemnost širila in vtrjevala med prebivalstvom ljubljanskim, in da bi imeli še velikokrat priliko obhajati enako lepe in prisrčne veselice. G. županu pa zakličemo tudi mi: Na mnogaja letal Taaffe se je včeraj te-legrafično zahvalil za zaupnico.
(G. Ivan Zor), telegrafični oficijal, ki je bil pred nekimi leti prestavljen v Černovice, došel je te dni v Ljubljano, kjer mu je zopet podeljena prejšnja služba.
(Odbor za o sušenje močvirja) je imel V sredo 7. t. m. sejo. G. inženir Podhagsky je poročal o svojih nasvetih za osuševanje in kul-tiviranje močvirja. Po projektu bi znašali stroški za uravnanje Ljubljanice 724.000 gl., za uravnavo Gruberjevega kanala 412000 gld. in za postranske potoke 568,000 gld., tedaj skupaj 1,704.000 gld.
(Dež) skoraj vsaki dan nekoliko poškropi, in Medardov pregovor se dozdaj potrjuje. Ob enem nastal je bil v nedeljo zvečer takov hlad, da je barometer v pondeljek zjutraj kazal Bamo 8 Btopinj gorkote, ko smo jo sicer imeli že 25. Procesije bv. Rešnjega telesa so se pa vendar srečno izvršile v četrtek in v nedeljo, in je začelo deževati, ko bo bile že dovršene.
(Ogenj) nam je naznanil v nedeljo zvečer ob 10. uri strel zgrada. Gorela je hiša na močvirji. Požarna bramba mestna zbrala Be je nemudoma in hitela gaait.
(Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.) 3. junija. (KonecJ Hribar utemeljuje svoj predlog, naj se sestavi peticija do slavne vlade in do državnega zbora „za vpeljavo slovenščine v srednje šole in v uradni je." Govornik omeni resolucije drž. poslanca g. dr. Vošnjaka za vpeljavo Blovenščine v srednje šole; resolucija je bila tudi sprejeta. Takrat se je meBtni zastop izrekel zoper izpeljavo take resolucije, daBiravno je v Ljubljani silo malo pravih Nemcev. Govornik nasvetuje tedaj na-Blednjo peticijo : Državna osnovna postava 21. decembra 1S67 navaja v članu XIX med pravicami državljanov tudi jednakopravnost vseh j e-zikov v šoli, v uradnijah in javnem življen'ji. Ljudska štetev 31. decembra 1 1881 je dokazalo, da je na Kranjskem, južnem Štajarskem, južnem Koroškem, v pokne-ženi grofovini Goriški, v okolici Tržaški in v Istri večina prebivalcev s slovenskim obče-valnim jezikom; po teh deželah je tedaj slovenski jezik deželni jezik, ki mora vsled po-
Btave jednake pravice imeti, kakor drugi jeziki v Cislajtaniji. A slovenski jezik teh pravic nima.
To pa je v nasprotji z jednakopravnostjo, kakor je izrečena v postavi, v nasprotji z naravnimi pravicami, vsled katerih ima vsak narod pravico, izobraževati se na podlagi mater-nege jezika. Je pa to tudi velika krivica, ki se godi prebivalcem te dežele, ki morajo, kakor drugi odrajtovati davek v krvi in v denarju.
Vkljub tem nepovoljuim razmeram je pa slovensko ljudstvo v jeziku toliko napredovalo, da je pravdosodno ministertvo v svoji naredbi dne 18. aprila t. 1., št. 20.503 izpoznalo, da je slovenaki jezik popolnoma Bposoben za Bod-nije. Da bode moglo slovensko ljudstvo dalje izobraževati Bvoj jezik, kakor je to postavno dovoljeno, in da se bode mogla slovenska mla-dež izobraže vati na podlagi Bvojega maternega jezika, kar je edino pravo pedagogiško načelo, po katerem ee pride do splošne omike, tedaj proBi zaBtop ljubljanskega mesta: 1. naj Be po postavnem potu skrbi za to, da bode v smislu člena 19 osnovnih postav slovenski jezik učni jezik na srednjih šolah po deželah, kjer Slovenci stanujejo. 2. Isto take naj ee po postavnem potu izvede popolna jednakopravnost slovenskega jezika pri VBeh javnih uradih po zgoraj omenjenih deželah.
Sr. Bvet. dr. Schaffer govori bolj obširno zoper ta nasvet. — Kar tukaj pove, slišali smo že večkrat, namreč slovenski jezik ne more biti učni jezik, kajti ni bukev, ni učenlkov za to. Učenci se ne bodo naučili nemškega jezika toliko, da bi ž njim izhajali na višjih šolah. Ljudstvo si ne želi slovenskih firednjih šol. Govornik pokliče tudi dr. Miklošiča na pričo, ki je govoril zoper čeBko vseučilišče, in ko-nečno meni, čudno je to, da se take važne reči sklepajo, kakor da bi kozolce prevračali.
Sr. sv. dr. Zarnik misli, kar se tega prekucevanja tiče, naj le pomisli prejšna večina, kako je zavnala z nasvetom dr. Schreya ob 8 uri zvečer, ko slovenskih svetovalcev drugi ni bil navzoč, nego g. Regali. Na vrat na nos je bil nasvetovan z nujnim predlogom protest zoper resolucijo, ki je bila Bprejeta v državnem zboru za vpeljavo slovenskega jezika. Sedanji večini se to ne |more očitati. Nasvet je bil pravilno na dnevnem redu, vsak je bil o tem podučen, o prekucevanji ne more biti govorjenja. Slovenskih učnih moči je zadost. Miklošičeve besede ne dokazujejo nič, on je zoper vseučelišče govoril, a zanj glasoval.
Srenjski svet. dr. Bleiweis pravi, da bo zdravniki, prišedši iz čeških srednjih šol tako dobro poučeni, kakor da bi prišli iz kake nemške univerze.
Sr. svet. De ž man misli, da bode kranjskim poslancem hvalo vedel, ako bode usta novljcna v Ljubljani zgol nemška gimnazija. Kar pa Be tiče vpeljave slovenskega jezika, je ministerski predsednik tako obljubil slovenskim poslancem, da se bode zgodilo kar moč, tedaj je ta prošnja zastarela!?
Sr. sv. dr. Zarnik misli: ta peticija ima namen zbrisati madež onega proteBta, katerega je dr. Schrey strmoglavil zoper Vošnjakovo resolucijo.
Sr. svet. Hribar brani obširno Bvoj na-Bvet, ki Be Bprejme s 15 glasovi zoper 4.
Samostalni predlog Brenj. sv. Regalija zastran naprave brvi čez Gruberjev kanal Bprejme dr. Zarnik in nasvetuje, naj Be precej danes v načelu sklene naprava brvi. Zoper predlog je Brenj. svet. dr. Sup-pan, in župan na to opomni, da bode inženir Podbagsky te dni predložil načrt za zboljšanje
Gruberjevega kanala, takrat se bode videlo, kaj se ima Btoriti v tej stvari. Dr. Zarnib umakne svoj predlog, isto tako tudi Potočnik svojega, naj se dovoli bratoma KoBlerjema napeljati vodo v kanal v dolgi ulici, ker ee ima kanal „še pregledati."
(Občni zbor tukajšnje požarne straže) je bil v nedeljo 4. t. m. v mestni dvorani ob 9. uri. Navzočih je bilo nad 100 udov, predsedoval je sr. svetovalec Doberlet. Perovodja g. Riiting poroča o društvu; iz tega zvemv, da je požarna straža pret. leta 20krat kl eana bili k požarom, med tem je bil veči ogenj oa Glinicah in na Ilovici. Društvo šteje sedaj 116 udov, tedaj 7 več nego v pret. letu. Med čuvajem na Gradu in magistratom je telefon. Spremenjene statute je potrdila vlada in srenjski Bvet odobril. Odbor je dal pravilo za vežbo-vanje natisniti, vsak ud je dobil navod. Blagajnik A. C. Ahčin poroča: Prihodkov je bilo 3519 gld. 48 kr. isto toliko troškov. G. Riiting, blagajn k podpiralnemu zavodu, pravi, da je ta zavod imel 1434 gld. 4 kr. stroškov. Ta zavod se je pomnožil za 800 gld. iu ima sedaj 3202 gld. 33 kr. V imenu pregledovalnega odseka poroča g. Jurij Dolenc, ter pravi, da Bte obe blagajnici v najlepšem redu, in nasvetuje, naj se blagajnikoma izreče hvala za njih požrtvovalni trud, kar ae jednoglaBno odobri. Med tem stopi v dvorano g. župan , radostno pozdravljen. Stotnik g. Doberlet ga nagovori in mu priporoča požarno stražo v pokroviteljstvo. G. župan se zahvaljuje za njega imenovanje v častnega člana, ter pravi, da sprememba v osebi ne bode vplivala na razmerje med županom in stražo. — G. Doberlet hoče biti še dve leti ud požarni straži iu to obljubi županu, in potem sprejema poverenje od udov. Za stotnika potem volijo vskLkoma in radostno g. Doberleta, ki izreče svoje poverenje županu in se zahvaljuje za volitev. Potem so volili po listkih. Poveljniki čet so gg.: Franc Schautel, A. C. Ahčin in Henrik Gallč. Perovodja : G. Riiting. V odboru kot zaupni možje gg.: Franc Fleischer, Matija Jelenčiš in Feliks Noli. V pregledovalce so voljeni gg.: Kari Ahčin, Ferdinand Thuma in Feliks Dolenec.
Javna zalivala.
Odhajajoč iz Oseka 6. t. m. zarad bolehnosti v začasni pokoj na svoj dom, in neimajoč prilike se od vsih svojih sočutnih prijateljev posloviti, nastopim s tim najležjo pot javnosti, da sejim toplo zahvaljujem za mnoge dokaze sočutja v svojem prejšnjem težavnem službovanju, kajti nova vikarija v Oseku, ustanovljena 1876., ni, — po svoji nenavadni podlagi, — kar si bodi in za duhovnika I Enako se zahvaljujem tudi vsim duhovnijam iste vikarijc, ki so se solznimi očmi v forovžu in na potu me čakajoči od meno poslavljali in mi tako mojo hojo s svojim sočutjem zlajševali.
Ravno tako tudi onim trem gospodom duhovnikom, ki so me nekaj časa spremljevali, zlasti še čast. g. I. P. kaplanu v S., ki me je skoraj do mojega doma spremiti blagovolil. Bog poverni vsem
stotero!	Marko Vales,
duhoven v začasnem pokoju.
P. Ajdovšina-Šmarija na Primorskem.
Prečastiti duhovščini
po mestih in deželi se ponuja v službo izurjen cerkovnik, ki je zraven tudi krojač, ter obeta svojo službo natanjčno in zvesto opravljati. Kaj več pov<5 opravništvo ,,Slovenca." (1)
TeScfcrniJcne denarne cene 12. junija. Papirns rent« 76 60 — Sreherna rent« 77.30 — Zlata runu 94 40 — lS601etno driumo posojilo 130 40 ffreditne akcije 326 50 — Londob 120.— — Ce«. kr, oekini 5.66, — SO-frankov 9-64.