Štev. 15.
V Ljubljani, 9. aprila 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati iranko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12 — K pol leta .... 6'— „ četrt leta .... 3-— , posamezna številka po 30 vin.
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. , , . dvakrat. . 40 , , . , trikrat . . 30 . za nadaljnja uvrščer.ja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
ZVEZA SLOV. UČITELJEV iN UČITELJIC NA BIVŠEM ŠTAJERSKEM.
Ker ima Zavezin upravni odbor v četrtek, dne 17. aprila, v Ljubljani sejo, se vrši od-borova seja Zveze slov. učiteljev in učiteljic že v sredo, dne 16. aprila, ob 9. uri pred-poldne, a delegacijsko zborovanje isti dan popoldne ob 2. uri v mestni deški šoli v Celju.
Na dnevnem redu je razen navadnih točk razgovor in sklepanje o razpustu Zveze.
Računajte z morebitnimi zamudami vlakov ter pridite pravočasno, ker nam je odmerjen le kratek čas!	Vodstvo.
VELIKONOČNA ZBOROVANJA.
Narodna Šola. Sreda, 16. t. m., ob pol-devetih dop. v Ljubljani; Učit. tiskarna.
Učiteljski konvikt. Sreda, 16. t. m., ob devetih dop. v Ljubljani; Učit. tiskarna.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na bivšem Štajerskem. Sreda, 16. t. m., ob devetih dop. odborova seja, ob dveh pop. delegacija; mestna deška šola v Celju.
Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Sreda, 16. t. m., ob poldevetih dop. v Ljubljani; Učit. tiskarna.
Vdovsko učiteljsko društvo. Sreda, 16. t. m-, ob polenajstih dop. v Ljubljani; Učit. tiskarna.
Zaveza jugoslovanskega učiteljstva. Četrtek, 17. t. in., ob eni pop. seja upravnega odbora v Ljubljani; Učit. tiskarna.
Društvo slovenskih učiteljic. Četrtek,; 17. t. m., ob dveh pop. občni zbor v Ljubljani; dekliška šola pri sv. Jakobu.
E. GANGL:
Čujte tudi naš glas!
Mirovni konferenci v Parizu!
Naj ne govorim jaz — govori naj zgodovina učiteljstva kraljevine SHS, govori naj zgodovina Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, ki faktično deluje od dne 23. aprila leta 1889!
Toda organizacija slovenskega učiteljstva sega mnogo dalje nazaj!
Prvo slovensko učiteljsko društvo so ustanovili dne 19. decembra 1. 1866. na Koroškem za velikovško dekanijo. Društvo je štelo takoj ob ustanovitvi 14 članov. — Čujte: prvo slovensko učiteljsko društvo na Koroškem pred 53 leti!
Leta 1868. so zavedni slovenski učitelji ustanovili učiteljski društvi v D r a v -b c r c i in v Ptuju za mesto in okolico, 1. 1870. pa v Celju.
Dne 31. maja 1. 1869. je bil ustanovni zbor »Učiteljskega društva za Kranjsko« v Ljubljani, ki se je dne 24. septembra 1872.1. prekrstilo v »Slovensko učiteljsko društvo s sedežem v I- i u b 1 j a n i«.
Od tega leta dalje je slovensko učiteljstvo neprestano delovalo na to, da si ustanovi skupno organizacijo, ki naj združuje vse slovensko učiteljstvo na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem v solidarnem delovanju za napredek narodnega šolstva in za korist učiteljskega stanu. Posebno živahno je bilo to gibanje v letih 1885. in 1886., najživahnejše na leta 1887. Omenjam le dopis iz T r s t a v 16. in 17. štev. »Učiteljskega Tovariša« iz leta 1887. pod naslovom »Slovenski učitelji,, združimo se!« — kjer pravi tržaški dopisnik: »... naj društvo slednjič opira svoje delovanje na naš stik z n a r o -uom, s slovanskim in drugim kulturnim svetom, naj zadostuje našim dolžnostim ter varuje naše pravice zunaj sole!«
In posebno na zahtevanje primorskih tovarišev so ustanovili naši prvi bojevniki našo Zavezo v času, ki ga navajam zgoraj: padle so pokrajinske meje, slovensko učiteljstvo je stalo prvo med vsemi stanovi zedinjeno v enem taboru — v združeni Sloveniji!
Od svojega obstanka do danes je imela Zaveza 25 glavnih skupščin širom naše zemlje, in sicer: v Ljubljani 1., 10. in 25. skupščino, v C e 1 j u 2., 9. in 24., v T r-s t u 3., 14. in 23., vKranju4., vMari-b o r u 5., 12. in 21., v G o r i c i 6., 11. in 20., vNovem mestu 7. in 22., v Opati-j i 8., na Bledu 13., v Brežicah 15., v Postojni 16., v P u 1 j u 17., v Š o š t a -n j u 18., v R a d o v 1 j i c i 19.
Prosim: zborovali smo v Celju trikrat, v Trstu trikrat, v Mariboru trikrat, v Gorici trikrat, v Pulju enkrat, v Opatiji enkrat !... Vsako zborovanje je trajalo po dva do tri dni. Na vsaki skupščini nas je bilo na stotine: bratje smo prišli med brate, sestre med sestre!
»V kateremkoli kraju je priredila Zaveza svojo glavno skupščino, kjer je prišla k s v o j i m , ji je prihitelo naproti zavedno, narodni šoli in naprednemu učiteljstvu naklonjeno prebivalstvo v toliki prijaznosti, v toliki ljubezni in s tako presrčnimi pozdravi, da smo bili vselej najprijetneje iznenadeni... Na posameznih zborovanjih so nas oficialno pozdravljali odlični" možje, ki so dika korporacijam, ki jim načelujejo.«
Tako govori spominski spis »Peti n-dvajsetletnica«, ki ga je sestavil 1. 1913. tovariš L. Jelene, predsednik naše Zaveze, in ki iz njega navajam vsa ta dejstva.
In dalje: » ... Marljivi udeleževalec glavnih skupščin je spoznaval lepe slovenske pokrajine, se divil njihovim krasotam in videl njih kulturni razvoj... Od XIV. skupščine v T r s t u so nas ponesli valovi v bajne Benetke; na Bledu in v Radovljici, kamor so prišli tudi zastopniki in odposlanci bolgarskega, srbskega, hrvatskega in češkega učiteljstva, smo občudovali slikovito panoramo predivnih gorenjskih krasot, v Postojni pa podzemeljske čudotvore svetovno znane postojnske jame. V Opatiji, v tem biseru tožne Istre, smo stopili prvič v ožji stik z istrsko -hrvatskim učiteljstvom. Kdo se z veseljem ne spominja skupščine v P u 1 j u ... In ta krasna vožnja po morju na Brionske otoke in ... na povratku po hrvatskem morju okrog Istre v Kva merski zaliv . . .«
Naša zgodovina govori, da smo se kretali po svoji z e m 1 j i in se vozili po svojem morju!
Slavnostnega odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani (1. 1905) se je udeležil srbski učitelj Jovan P. Jovanovič, urednik »Prosvete« v Kragujevcu, sedaj na službovanju v ministrstvu notranjih del v Belgradu. Ob tej priliki se je seznanil z nekaterimi slovenskimi učitelji. Razpravljali so z njim o tem, kaj naj bi storili v prilog medsebojnemu spoznavanju in zbliža-nju vsega jugoslovankega učiteljstva. Jovanovič je napisal ob povratku v Kragujevac v svojem listu članek »Jedna misao i jedan predlog,« kjer se zavzema za vsakoletno prirejanje jugoslovanskih učiteljskih skupščin in šolskih razstav.
Na XVIII. glavni skupščini naše Zaveze v Šoštanju je tovariš Šega predlagal: »Delegacija Zaveze, zbrana v Šoštanju, izvoli 4 člang, ki naj se udeleže I. srbskega učiteljskega kongresa v Belgradu dne 17. do 22. avgusta 1906. L, da se dogovore o
vsem potrebnem s srbskimi tovariši zaradi ustanovitve Jugoslovanske učiteljske zveze.«
Predlog je bil sprejet. In šli smo v Belgrad. Konferenca se je vršila dne 29. avgusta 1906. 1. Otvoril jo je tovariš L. Jelene, ki je predlagal za predsednika Davorina Trstenjaka, takrat šol. ravnatelja v Gospiču. Obenem je srbsko učiteljsko Udruženje, ki mu je tedaj predsedoval Uroš B 1 a g o j e v i č, praznovalo svojo 25 letnico. Na konferenci sprejeta resolucija pravi: »Učitelji Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari, ki prisostvujejo I. srbskemu učiteljskemu kongresu, enodušno izrekajo željo, da bi se učvrstilo in organizovalo moralno edinstvo med jugoslovanskim učiteljstvom...«
Da! Padle niso samo pokrajinske meje — padle so tudidr-žavnemeje, in od Soče in Jadrana pa do Vardarja je bilo učiteljstvo prvo, ki je stalo v en e.m taboru — v zedinjeni Jugoslaviji!
To naše edinstvo se je jasno pred vsem svetom izpričalo prvič v Belgradu 1. 1906., drugič v Radovljici 1. 1907. in tretjič v Ljubljani ob praznovanju Zavezine 25 letnice 1. 1913. Tudi takrat so bili med nami poleg Čehov bratje Srbi in Hrvati.
»Nimam dovolj besed, da bi se zahvalil mnogoštevilnim odposlancem in zastopnikom slovanskih učiteljskih organizacij!« je vzkliknil naš predsednik L. Jelene.
In jaz sem naglašal v svojem govoru na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu: »Slovensko napredno učiteljstvo je s temeljnimi idejami svoje organizacije stopilo preko mej svoje ožje doni o v i n e. Če bi se to ne zgodilo hotoma, bi se zgodilo nehotoma; zakaj moč naših temeljnih idej je tako silna, da ne pozna nobene umetne meje: višja je od vsake gore, globlja je od vsakega morja... Ker smo Slovenci veja na mogočnem slovanskem deblu, ne more že po pri-rodnem zakonu pot naše kulturne struje držati nikamor drugam, nego le v isto smer in na ista pota, kjer se more in mora združiti z drugimi enakimi kulturnimi stru-jami v veličasten in silovit veletok... Smo revolucionaren element v smislu pro-bujanja duševnih sil, v smislu preobrazbe čuvstvovanja in v smislu kulturnega edinstva z ostalimi slovanskimi narodi... Tem smo najbližji po krvi, jeziku in srcu! Zato pa smo — spoznavši svoj narod in svojo nalogo — stopili v najožje stike z ostalim slovanskim učiteljstvom, in sicer namenoma in hotoma,ker nam takovele-va ljubezen do naroda in domovine!... Naš skupni ideal pa je veliko kulturno Slovanstvo!«
In zgodilo se je tako! Zgodilo se je še nekoliko več: kulturnemu združenju se je pripojilo naše politiško združenje: svojo državo imamo — kraljevino SHS!
Ponosni smo, ker smo slovenski učitelji pripravljali pot temu združenju! S svojimi brati smo se poslovili v Ljubljani tikoma pred vojno ob povohavanju policije, a sedaj smo združeni z njimi v svojem skupnem domu! Nismo se bali ni ovaduhov, ni dedektivov, ni orožnikov, ki so nam lazili za petami ter pretikali naša stanovanja, saj smo vedeli, da pride samo to, kar mora priti: svoboda, rešitev, življenje! —
Gospodje, naj vam povem še to:
Dalmatinski učiteljski Savez hoče ravno tako, kakor hočemo mi, da se naj
združi vse učiteljstvo naše države v eno organizacijo. Koliko nas bo? Dvajset-tisoč ! Zakaj imenujem ravno D a 1 m a-c i jo? Zato, ker je naša! In K o r o š k a je tudi naša. Danes imamo tamkaj že dve učit. društvi, ki sta člana naše Zaveze. In kako je s takozvanim zasedenim ozemljem — z onim, ki ga hočejo Italijani odrezati od živega debkčnaše edinstvenosti? V letu 1918. smo šteli tamkaj svojih najboljših in najzavednejših članov 535, in sicer v Gorici 107, v Logatcu 40, v Postojni 38, v Sežani 49, v Istri 53 (zgolj Slovencev), v Tolminu 59, v Trstu 159, v V i p a v i 30! In če rečemo, da ima vsak teh 535 naših učiteljev in učiteljic v svojem razredu le po 60 otrok — nižje sploh ne moremo računati — dobimo 32.000 slovenske mladine, ki obiskuje šolo. Kje je pa druga mladina? Kje so nje starši? Kje ostali naš narod? Ali niso vse te žive duše naša 1 a s t? Kje so se pa rodile, kje so vzrasle in kje dihajo sedaj v sponah imperializma in pohlepnosti, ako r. e na s v d j i zemlji — na n a 3 i skupni lastnini?
Ali mislite, gospodje, da je našo rast in naš kulturni razvoj pospeševala mačeha Avstrija, kakor nas hoče sedaj zadaviti in smrtno raniti v srce imperialistična Italija?
Kar smo, kar imamo, kar je našega
—	kar nam pa hoče tuja sovražna sila vzeti — to je vse delo naše vztrajnosti, naše neizčrpne volje, to je delo tiste velike energije vseh odpornih sil, ki nas je edina ohranila!
Pravica govori za nas, resnica pa črta vaša dejanja v knjigo zgodovine!
In knjiga zgodovine govori, da je pravica na našistra-n i, kakor bo resnica govorila, kako zgodovino si pišete sami!
Umrli ne bomo! — Posameznik umrje, naroda pa ne ubijete! Če hočete vzeti nam, kar je našega, in to naše dati Italiji ali Nemcem, hočete s tern na eni strani samo ohraniti dinastijo Savojsko, na drugi strani pa s krivico onečastiti slavna svoja imena!
Gospodje, ne tako, ne tako, ne tako! Velika borba osvobojenja, velika ideja samoodločbe in demokracije — kaj zahtevata od vas? Kaj hoče kultura? Ne ovenčajte trpečega, izkrvavelega naroda, ne ovenčajte njegove Stare Pravde s tr-njevim vencem! Kar je našega, naj naše ostane! Nečemo nič več in nič manj! In
—	kakor pravi Aškerc v »Ilirski tragediji« :
Na! — Pripogibam svojo ti glavo, odsekaj z mečem slavnim svojim jo! A narod, narod moj — ta prost naj bode, ne jemlji mu, ne jemlji mu svobode! —
Za izobrazbo učiteljstva.
Kakor kažejo znamenja, se je začela za reformo učiteljske izobrazbe resna akcija. Učiteljstvo samo ve najbolje, da zahteva bodočnost naroda in domovine preosnove v smeri naprej in navzgor. Seveda je taka reforma obenem v največjem interesu našega stanu. Deviza zavednega učiteljstva ostane do uresničenja: Svobodna pot na vseučilišče!
SPOMENICA ZAVEZE VSEUČILIŠKI KOMISIJI.
Vodstvo Zaveze je odposlalo vseuči-liški komisiji nastopno spomenico:
Vseučiliški komisiji na deželni vladi za Slovenijo
v Ljubljani.
Stremljenje učiteljstva teži že mnogo let za tem, da si pridobi pravico svobodnega vstopa na vseučilišče, kjer se naj šele dovrši in formalno zaključi naša strokovna izobrazba. Obisk vseučilišča naj bi bil o b v e z e n za vsakega kandidata učiteljskega stanu.
Ta naša zahteva se opira na dva glavna temelja, katerih eden je materialnega, drugi pa moralnega značaja.
1.	Učiteljstvo si pridobi in dopolni le na vseučilišču temeljito strokovno znanje, ki mu naj omogoča korakati z duhom časa in izpolnjevati vse one velike naloge, ki ga čakajo v svobodni domovini z ozirom na zahteve vseobče kulture našega naroda.
2.	Učiteljski stan pridobi na ugledu in veljavi, ki sta potrebna, da se dvigne ugled in veljava narodnega šolstva. Delovanje učiteljstva bo pa tudi izvun šole uspešnejše, ker ga ne bo mbgel nihče več smatrati za stan nižje izobrazbe in manjše veljave.
Tej splošni koristi, ki bo brez dvoma najugodnejša posledica učiteljske obvezne vseučiliške izobrazbe, se pridružuje še korist, ki se obeta našemu stanu v bodočnosti. Ker bomo enaki med enakimi, kar se izobrazbe same tiče, bo že to dejstvo zahtevalo, da se naš pravni položaj popolnoma izenači s pravnim položajem v.seh javnih funkcionarjev enake kvalifikacije. Koliko naše energije ostane poslej ohranjene le našemu vzgojnemu in poučnemu delovanju, torej našemu pravemu poklicu, ker se ne bo treba do obupnosti in poniževanja šele boriti za vsako trohico kruha in pravic! Vrhutega ne smemo prezreti niti gotovosti, da se našemu stanu posveti morda najodličnejši del učeče se mladine, ki bo kot zdrav, izobražen, po napredku stremeč element deloval med najširšimi plastmi našega naroda, dvigajoč vse njegove sile do razvoja in popolnosti. Navdušenje do stanu in pojmovanje njegove važnosti in lepote nam more vcepiti le reformirano učiteljišče in zaključna naša izobrazba na vseučilišču. In končno moramo pomisliti, da se nam le na ta način zagotovi naraščaj kulturnih in znanstvenih delavcev na književnem polju vzgoje in pouka.
Vsi ti razlogi so nas dovedli do tega, da smo sprejeli obvezno vseučiliško izobrazbo v svoj zakonski načrt, ki ga prilagamo. (Člen VII., od 48. strani dalje. Obenem opozarjamo na člen III., str. 38—44!)
Sedaj, ko se ustanavlja v Ljubljani slovensko vseučilišče, prihaja doba, ki naj naše želje in zahteve uresniči.
Podpisano vodstvo se obrača na vseučiliško komisijo s prošnjo, naj naše) po napredku in izobrazbi hrepeneče prizadevanje sprejme z umevanjem in dobrohotnostjo ter naj vzame v razpravo od nas nasvetovano ustanovitev pedagoške fakultete na bodočem slovenskem vseučilišču. S tem bo komisija zgledno vplivala na vseučilišči v Zagrebu in Belgradu ter bo že vnaprej izpodbila vsak morebitni ugovor, češ, da si zidamo gradove v oblake in da zahtevamo nekaj, kar ni mogoče. Naš načrt se toliko lažje uresniči, ker vsebuje vse pogoje, ki se zahtevajo za vstop na vseučilišče, in ker razpolagamo z ve-ščaki, ki bi se lahko posvetili lepemu in vzvišenemu poklicu vseučiliških vzgoje-valcev narodnega učiteljstva.
Interes šolstva in splošna narodova korist stojita ob naši strani in govorita za nas!
Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 2. aprila 1919.
Predsednik:	Tajnik:
L. Jelene.	Vil. Rus.
* *
Anketa za reformo ljudskih in meščanskih šol ter učiteljišč se je na svoji seji, vršeči se dne 5. in 6. t. m., izrekla za reformo učiteljišč, ki je izvedljiva že takoj ter naj velja vprehodni dobi do zakonite uredbe učiteljske izobrazbe. Opozarjamo posebno na sprejemne pogoje, na pravico do vstopa na vseučilišče ter na učne predmete.
Predlogi ankete se glase:
UČITELJSKA IZOBRAZBA IN USPOSOBLJENOST.
1.)	Za prehodno dobo se vrši učiteljska izobrazba na učiteljišču, ki se razširi na 5 razredov in naj nudi gojencem popolno teoretično in praktično izobrazbo za pouk na osnovnih (= ljudskih) šolah. Vsak absolvent učiteljišča ima pravico vstopiti na vseučilišče.
2.)	Za sprejem v I. razred učiteljišča se zahtevajo z uspehom dovršeni 4 razredi srednje šole ali dovršena štirirazredna strokovna osnovna (= meščanska) šola brez
sprejemnega izpita. — Za druge lahko dovoli v uvaževanja vrednih slučajih učiteljski zbor učiteljišča tudi sprejemni izpit, če prosilec v tistem solnčnem letu dopolni 15. starostno leto. — Pripravljalni razredi se odpravijo.
V I. razred se more sprejeti največ 85 gojencev (gojenk); če jih je več, se mora otvoriti vzporednica. Po končanem 1. tečaju ima učiteljski zbor pravico, da nesposobnim gojencem (gojenkam) zabrani nadaljnje po-sečanje šole. Če bi bilo v višjih posameznih razredih nad 30 gojencev (gojenk), se mora otvoriti k vsakemu takemu razredu vzporednica.
3.)	Učni predmeti na učiteljiščih so: verouk;
pedagogika: vzgojeslovje in dušeslovje, logika in didaktika ter zgodovina vzgoje in pouka, pedagoška praksa z ozirom na mladinsko skrbstvo; (dušeslovje s posebnim ozirom na mladinoslovje); metodika in praksa pouka; učni jezik (slovenščina in srbohrvaščina); francoščina;
zemljepisje z upoštevanjem geologije;
zgodovina in ustavoznanstvo;
matematika z enostavnim knjigovodstvom;
prirodopisje z vajami;
prirodoslovje z vajami;
obče zdravstvo z upoštevanjem otroškega
zdravstva in alkoholizma; prostoročno risanje; geometrijsko risanje; lepopisje; stenografija;
telovadba in druge telesne vaje; glasba, in sicer petje ter gosli (z možnostjo oprostitve);
Na moških učiteljiščih se poučuje ra-zentega kmetijstvo v zvezi z narodnim gospodarstvom in moška ročna dela; na ženskih učiteljiščih o gospodinjstvu in o kuhi, ženska ročna dela ter higiena dojenca s praktičnimi vajami v otroški bolnici.
Tem predmetom se neobvezno pridruži učenje živih tujih jezikov (manjšinski jeziki relativno obligatno), pouk v dvostav-nem knjigovodstvu, v strojepisju, v govorništvu (zadnje lahko združeno z učnim jezikom).
4.)	Obseg obče učne snovi odgovarjaj obsegu učne snovi višjih razredov srednjih šol.
5.)	Praktično izobrazbo dobivajo gojenci v yadnicah. Vadnica je del učiteljišča in je z učiteljiščem vred pod vodstvom- ravnatelja. Vadnice so enake štirim samostojnim letnikom osnovne šole. V nobenem razredu ne sme biti več kot 36 otrok. Hospi-tacije in poizkusi kandidatov se vrše tudi na drugih osnovnih in strokovnih osnovnih šolah.
6.)	Usposobljenostni izpiti odpadejo. Vsak učitelj postane po dveh letih zadovoljivega službovanja v službi definitiven.
7.)	Kandidat, ki hoče biti učitelj na strokovni osnovni šoli, more dobiti to usposobljenost po triletnem službovanju s posebnim izpitom. Priprava na izpit se vrši tudi v posebnih tečajih pri učiteljišču. Obseg snovi za tečaje in izpite določajo posebni predpisi.
8.)	Učiteljski zbor na učiteljiščih sestoji iz takih učiteljev, ki imajo popolno akademično izobrazbo in so z uspehom obisk ovali eno leto pedagoški seminar. Na vadnicah morejo biti nastavljeni učitelji z izpitom za strokovne osnovne šole, ki so z uspehom poučevali najmanj 5 let na raznih osnovnih šolah in so izvrstni metodiki. Učitelji na vadnicah so v gmotnem in pravnem oziru enakoveljavni člani učiteljskega zbora na učiteljišču.
9.)	Otroški vrtci se z učiteljišč odpravijo, vse ukrepe glede teh in njih voditeljic naj izda poverjeništvo za socialno skrbstvo skupno s poverjeništvom za uk in bogočastje; pač pa naj se otvorijo na ženskih učiteljiščih industrialni tečaji, v katerih se bodo vzgajale in izobraževale bodoče učiteljice ženskih ročnih del.
10.)	Podrobnejša določila o organizaciji učiteljske izobrazbe se izdajo naredbenim potom; normalne učne načrte, kakor tudi šolski in učni red za učiteljišča izdelajo strokovnjaki, vzeti iz vrst učiteljstva teh šol.
* *
Na isti seji je bila sprejeta tudi nastopna
RESOLUCIJA NA VSEUČILIŠKO KOMISIJO.
Načelno se zahteva obvezna visokošolska izobrazba vsega učiteljstva osnovnih in strokovnih osnovnih šol po definitivni urediti šolstva in ko bo najnujnejša potreba naroda po učiteljstvu izpolnjena, in sicer: a) Višjo strokovno in pedagoško izobrazbo podeljujejo bodočim učiteljem po dovršenem učiteljišču dveletne pedagoške koedukacijske visoke šole z lastno samoupravo, svobodo učenja, knjižnico in znanstvenimi zavodi za eksperimentalno psihologijo in pedagogiko.
Razen zgodovine pedagogike in filozofije se razlaga tu podrobno in temeljito o vseh smereh telesne in duševne vzgoje,
o psihologiji, pedopsihologiji in pedopato- | logiji, o otroški higieni in otroškem skrb- i stvu, o splošni pedagogiki in didaktiki posameznih predmetov, o temeljnih bio- ' loških, pravniških in narodno-gospodarskih vednostih, slednjič o šolski organizaciji, zakonodaji in šolski upravi.
Hospitacije in poizkusi kandidatov se vrše na šolah raznih tipov, ki so v kraju, kjer je sedež vseučilišča.
b) Za "izobrazbo učiteljstva osnovnih strokovnih šol se osnujejo razen dveletne pedagoške visoke šole še letni tečaji na filozofski fakulteti na vseučilišču in na tehniki ali na umetnostni akademiji.
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
VI.
UČNI NAČRT ZA POUK V PRIRODO-PISJU.
Sestavila dr. Tomaž Romih in Maks
Hočevar.
Učni smoter.
Gojitev čuta in ljubezni do prirode. Poznavanje najvažnejših zastopnikov živalstva, rastlinstva in rudninstva, opirajoč se na lastno opazovanje, ponazorovanje in opisovanje s posebnim ozirom na biološka razmerja med ustrojem telesa in načinom življenja ter njih uporabni pomen v vsakdanjem življenju.
Varstvo živali in rastlin.
Razdelitev prirodnin v sistematične skupine.
Najvažnejše o ustroju in žitju človeškega telesa. Osnovni nauki o zdravju.
I.	razred.
(2 tedenski uri.)
Opisovanje tipičnih živali, rastlin in rudnin z upoštevanjem ugotovljenih in lahko umljivih bioloških razmer.
II.	razred.
(2 tedenski uri.)
Nadaljevanje opisovanja živali, rastlin in rudnin ter združenje sorodnih v skupine.
III.	razred.
(3 tedenske ure.)
Najvažnejše o ustroju življenjskih pojavih človeškega telesa ter njega negovanju.
Pouk o prvi pomoči in nezgodah.
Opis zastopnikov še ne obravnavanih skupin živalstva, rastlinstva in rudninstva.
Glavne poteze iz rastlinske anatomije in fiziologije.
Živali, rastline in rudnine z ozirom na njih razširjenost in človeško kulturo.
Sistematični pregled živalstva in rastlinstva.
Najvažnejše o sadjereji.
IV.	r a z r e d.
(2 tedenski uri.)
Kemija in mineralogija.
Ponovitev, poglobitev in razširjenje v prvih treh razredih obravnavane tvarine iz kemije in rudninstva.
Sestava zraka. Prvina, zmes, spojina.
Sinteza, analiza, substitucija, redukcija, zakoni ohranitve mase in določenih utežnih ter prostorni nskih razmerij na nekaterih enostavnih poizkusih. Elektroliza. Kemična pisava. Valenca elementov. Baza, kislina, sol. Majhna izbira prvin in njihove najvažnejše spojine.
Pojasnilo bistvenih znakov organskih snovi na nekaterih zgledih.
V	neprestani zvezi s kemijskim poukom se opisujejo na temelju demonstrira-nega materijala najvažnejše rudnine in hribine ter se končno na kratko in pregledno ponovi vsa učna snov iz mineralogije.
Sistematični pregled rudnin.
Osnovni pojmi geologije.
Pripombe.
V	vseh razredih je učence natančno poučiti o koristi in škodljivosti obravnavanih poedinih stvari ter jih opozarjati na potrebno varstvo živali in rastlin. Na strupene rastline je na vseh stopnjah obračati potrebno pozornost.
V	vseh razredih je navajati učence za dela na šolskem vrtu; osobito jim je treba odkazovati posle v drevesnici. Večkrat je prirejati poučne izlete v okolico šolskega kraja.
VII.
UČNI NAČRT ZA POUK V FRANCOŠČINI.
Sestavil I. Magerl.
Ueni smoter.
Učenci naj pravilno in gladko čitajo ter razumevajo lahko čtivo. Pridobe naj I si primerno spretnost v ustnem in pisme-| nem izražanju svojih misli. Poznajo naj
ustroj francoskega jezika. Na podlagi primerno sestavljene čitanke naj se seznanijo z materialno in duševno kulturo francoskega naroda in vsaj z najodličnejšimi zastopniki francoskega slovstva.
Prvi razred.
(3 tedenske ure.)
Glasoslovje in nauk o čitanju.
Pravilno in gladko čitanje. Učenje na pamet. Vežbanje v konverzaciji na podlagi čtiva in s pomočjo nazornega nauka.
Elementi oblikoslovja ; présent, imparfait, passé, défini, futur, conditionnel in passé indéfini glagolov „avoir", „être" in glagolov na -er, -ir, in na -re.
Drugi razred.
(3 tedenske ure.)
Čitanje, učenje na izust in konverza-cija — kakor v prvem razredu.
Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja ; popolna spregatev (brez subjanetiva) pravilnih glagolov. Nepravilni glagoli, ki se največkrat rabijo. Najvažnejša pravila iz skladnje.
Pravopisne, slovnične in spisne vaje — kakor v prvem razredu.
Tretji razred.
(3 tedenske ure.)
Gladko in izrazito čitanje. Učenje na j izust in predavanje vzornih prozaičnih in poetiških sestavkov.
Vežbanje v obnavljanju lahkega čtiva. Konverzacija ; besede in fraze, ki se v življenju največkrat rabijo, nudi poleg čitan- j ke nazorni nauk.
Ponovitev in izpolnitev oblikoslovja ! (nepravilni glagoli, subjonctif) in skladnje. I
Pripovedujejo naj se učencem zanimivi j in važni dogodki iz življenja pesnikov in I pisateljev, ki so zastopani v čitanki.
Pismeno obnavljanje in izpreminjeva-nje čtiva ; preprosti opisi ; preprosta pisma.
Četrti razred.
(3 tedenske ure.)
Čitanje vzorne proze in poezije, zlasti takih del, ki seznanjajo učence z materialno in duševno kulturo francoskega naroda. Predavanje in deklamovanje. Osnovni nauki metrike.
Sistematično vežbanje v konverzaciji.
Spoznavanje razvoja francoskega slovstva na podlagi čtiva s posebnim ozirom na 17., 18. in 19. stoletje.
Povesti, opisi, lastni dožitki in dogodki učencev; pisma in vežbanje v trgovskem dopisovanju.
Naloge.
V prvem razredu 4 domače in 4 šolske naloge v 2. polletju, v drugem, tretjem in četrtem razredu po 4 domače in 4 šolske naloge vsako polletje.
VIII.
UČNI NAČRT ZA EVENTUALNI POUK V NEMŠČINI.
Sestavil I. Magerl.
Učni smoter.
Učenci n?j gladko in izrazito čitajo ter umevajo, kar so čitali. Slovniško pravilna in kolikor možno spretna raba jezika v govoru in pismu. Poznanje glavnih dob nemške slovstvene zgodovine in najznamenitejših zastopnikov nemškega slovstva.
Prvi razred.
(3 tedenske ure.)
Gladko čitanje. Vežbanje v obnavljanju obravnavanih beril. Učenje na pamet ter predavanje lahkih poetiških in proza-iških sestavkov.
Najpotrebnejše iz oblikoslovja in skladnje prostega stavka. Glavna pravopisna pravila.
Pravopisne vaje, obnavljanje lahkih beril in preprosti opisi.
Drugi razred.
(3 tedenske ure.)
Izrazito čitanje.
Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja; temeljiteje je predelati samostalnik, pridevnik, zaimek in glagol. Prosti in zloženi stavek. Pravopisna pravila.
Obnavljanje,, izpreminjevanje in raz-širjevanje obravnavanih berik Opisi; preprosta pisma; uporabljajo naj se tudi dožitki in dogodki učencev.
Tretji razred.
(3 tedenske ure.)
Estetiško čitanje in deklamovanje. Na podlagi čitanke se razlagajo najvažnejše vrste in oblike pesništva. Zanimivi podatki o življenju in delovanju nekaterih nemških pesnikov in pisateljev, kakor Lessinga» Goetheja, Schillerja, Uhlanda i. dr.
Priredje in podredje. Nauk o ločili!1-Glasoslovje, kolikor pospešuje pravopis Najvažnejše iz besedotvorja. Povesti, opi*1 in orisi ; vpisovanje lastnih opazovanj doživljajev. Pisma.
Četrti razred.
(3 tedenske ure.)
Čitanje izbranih pesmi in spisov (v odlomkih) najznamenitejših zastopnikov nemškega slovstva. Osnovni pojmi metrike in poetike. Kratek pregled nemškega slovstva. Vpogled v življenje in delovanje najznamenitejših nemških pesnikov in pisa-
Sistematičen pouk o oblikoslovju, skladnji in besedotvorju. Opisi, orisi, preproste razprave. (Vežbanje v trgovskem dopisovanju.)
Naloge.
V vseh štirih razredih po 4 domače jn 4 šolske naloge vsako polletje.
IONE GASPARI:
Šolske knjižnice.
Narodna šola rodi po vsej Sloveniji potrebo preureditve šolskih knjižnic; posebno nujno pa kličejo po tej zahtevi predeli očiščenih šol, kjer se je s prejšnjim usiljevanjem nemškega jezika kvantum nemških mladinskih knjig tako ojačil, da so posamezni slovenski zvezki utonili v dolgih vrstah bogato opremljenih nemških knjižic iz mirnega časa in v strupeno zasejanih brošurah vojne literature. Odstranitev takih nemških »vzgojnih« knjig iz naših narodnih šol na meji je prva m sveta dolžnost vsakega upravitelja. Naravna posledica pa je, da takoj poskrbi šola za polnošteviLno nadomestilo, zakaj žeja po lepih knjigah je tako silna, da počne počasi zanimanje ugašati, če ga ne utešimo takoj. To izpriča lahko vsak, k! je opazil žareče obraze koroške mladine pri čitanju »Mlade Jugoslavije«, se krep-keje pa mi pritrdi oni, ki je videl, s kakšnim nepopisnim zanimanjem je mladina prisostvovala razkazovanju prve številke letošnjega »Zvončka« od strani učitelja. In dokaz za to resnico: v enem razredu se je čez tri dni priglasilo deset novih mladih naročnikov.
Odkod naj vzame taka šola slovenskih mladinskih knjig? Res je, pravo šolsko knjižnico uredimo popolnoma v smislu načel narodne šole jedva sistematičnim potom, počasi, premišljeno; zakaj tudi slovenski književni trg ima takozvanih mladinskih knjig, ki nikakor ne smejo pred otroka niti s posredovanjem doma, kaj šele v šoli. V naslovu knjige ni moči Či-tati, preti li nevarnost nravstveni vzgoji otroka, zato se mi zdi popolnoma umesten predlog o sestavitvi posebnega odbora, ki i.aj vestno izbira gradivo (Hren: Pre-ustrojitev šolskih knjižnic.)
Ne strinjam se popolnoma s predlogom o natančni določitvi treh stopenj. Kje je pisatelj, ki piše, piše in se trudi, da bi povest ali pesem konvenirala natanko za srednjo ali višjo stopnjo! Pisatelj gradi in polaga na papir, kakor mu pač duh narekuje! In kje je pedagog, ki bi določil tej knjigi isto stopnjo, ne oziraje se na indi-vidualiteto posameznih učencev, posebno »v razliki« med srednjo in višjo stopnjo? »Prosta pot nadarjenim!« Čemu naj se nadarjeni učenec srednje stopnje dolgočasi s knjigo za srednjo stopnjo, ako je že mnogo čital in je zrel že za čtivo druge knjige, naravni vzgoji bolj odgovarjajoče?Naveliča se »prelahke« snovi in s tem omrtvi zanimanje. Prepustimo, da voli in izbira učenec sam s pomočjo učitelja, ki pozna njega individualiteto!
Ne trdim, da je določitev stopenj balast knjižnici; potrebna je iz pedagoških ozirov, toda teh ozirov ne smemo z mrkim pogledom pedanta sprejeti za svoje edino merodajno pravilo. Šolska knjižnica, ki je pač urejena po snovi (sistematična ureditev snovi, vplivajoče na nravstveno vzgojo učenca), naj bo odprta vsem, in izbirati je učencem po njih lastni volji. Ako je knjiga od književnega odbora aprobi-rana, ne škoduje nravstveni vzgoji otroka niti ta, niti ona stopnja. —
Na.ie knjižnice ob meji ne morejo čakati preureditve, ki se jim obeta mogoč-, šele v prihodnjem letu; pri nas si moramo takoj sami pomagati. Dolžnost kraj-nih šolskih svetov je, da nemudoma ukrenejo potrebno, da dobi knjižnica v prvi vrsti »Zvonček« in »Vrtec«, in sicer letošnje tekoče zvezke, pa tudi nekaj letnikov nazaj. Potem nekaj naših najboljših knjig mladinske literature: Gangl, Lah, Levstik, Miičinski, Zupančič.
Ponekod pa nastajajo težkoče, posebno ako je načelnik krajn. šolsk. sveta še konservativen mož z oguljenim plaščem brezbrižnosti in s prisiljeno masko »ekonoma«. V takih slučajih pa naj poseže vmes energično okr. šolski svet in enostavno zaukaže to stvar takoj urediti.
Nikakega odlašanja! Ko knjige dosežejo svoje mesto, takoj z njimi med mladino. Baš zdaj je čas, tisti najvišji čas, ki zahteva radikalnosti tudi na tem polju! Kako naj se priljubi obmejni mladini slovenski jezik bolj, kakor s čitanjem lepe slovenske ilustrirane knjižice!
Onim koleginjam, ki se zanimajo za belokranjsko vezenje.
Na moj članek v »Popotniku« se je odzvalo več koleginj in gotovo se jih odzove še kaj, zato tem potom vsem onim, ki so mi pisale, in onim, ki mi nameravajo pisati, namenjam naslednje vrstice.
Naredila sem nekoliko vzorčkov od vsake naše tehnike na platno kot nekako pomožno zbirko k Sičevi, da jo pošljem na ogled in proučevanje oni tovarišici, ki bi se želela bliže seznaniti z belokranjskim vezenjem. Pomožna zbirka potuje od učiteljice do učiteljice, kakor se pri meni javljate. V kolikor je potrebno, lahko posamezne vzorčke parate, da pogodite pot niti. Seveda prosim, da vsaka potem, ko že zna, vzorček zopet popolni, da ga ima na razpolago naslednja koleginja.
Koleginja, ki nima Sičeve zbirke, naj si jo pri kaki sosedni šoli izposodi, ker sicer bo nezadovoljna z mojo pomožno, zbirko. Le- ta namreč ne nudi izbere vzorcev, ampak odpre le pot do pravilne tehnike, ki je ni mogoče pogoditi iz tiskanih vzorcev.
Vsako koleginjo, ki dobi pomožno zbirko, prosim, da si naredi vajenico in jo potem posojuje drugim koleginjam in jih uvede v belokranjsko vezenje.
Vzorcev in oblek si zaradi slabih prometnih razmer ne upam nobeni poslati. Sem že nekaj reči izgubila. Oprostite tedaj, če vam to odrečem!
Domače platno za obleke, oziroma bluze vam za enkrat odsvetujem. Pretrdo je in preokorno. V dobrih časih so rabile tkalke pri tkanju kot votek prejico. Ono platno je bilo mehkejše in ličneje. Med vojno pa prejice ni, zato rabijo za osnovo in votek domačo prejo, zaradi česar je platno trje in manj lepo. Povrhu vseh teh nedostatkov pa je naše platno ta čas še silno drago. Naročite si vzorce raznih tkanin od tvrdke Gustav Glaser, Gorenje Rohlice (Ober Rochlitz), Češko, kakor sem že zadnjič nasvetovala. Prav hvaležno je staronemško platno, ki vam ga gotovo pošlje med drugim. Poslal pa vam bo svega i svašta.
Za nakit bluz in oblek vezite ožje ali širje našitke (proge), ki jih poljubno našite kot ovratnik, zapestnice, kožice (glej Sičevo sliko 1 oplečje) ali kar hočete! Na etamin, fini batist itd. ne morete vezti, ker so niti pretanke, zato pa imate s pomočjo našitkov ipak lahko etaminasto vezeno obleko. Našitke namreč delajte na blago, ki ima niti, ki se z lahkoto razbirajo in brojijo, ostala obleka je pa lahko potem, kolikor hoče biti tanka.
Ako katera koleginj še česa želi, naj le piše! Sem vedno na razpolago, da od-govorim.	i ■>if:i®
Želim vsem obilo uspeha! — Jugoslovanski pozdrav!
Poldka B a v d k o v a,
FR. JORDAN:
Učimo se srbohrvaščine!
Težko je državljanu, če ne ume jezika, ki je v vsej državi v navadi. To smo izkusali v bivši Avstriji, ko je hotela imeti blažena nemščina povsod svoje mesto. Tu je bila nemščina takorekoč državni jezik, Ce ne na papirju, pa v praksi. Nemci, dasi po številu v manjšini proti Slovanom, so porabljali vsa od boga in ljudi zavržena sredstva, da bi izsilili nemščini priznanje kot državni jezik pri slovanski vecim. Zdaj smo s.svojim zatiralcem obračunali in prišli smo v varstvo svojega osvoboditelja. Združili smo se s Srbi in Hrvati v en narod. Proti Srbom in Hrvatom smo !e majhen narod in da smo narod, smo to le v zedinjenju z njimi, brez Srbov in Hrvatov ne Pi bili prav nič — o, pač: plen imperialističnih sosedov! Ali se bomo tedaj branili jezika svojega zaščitnika? Ne! To bi bilo nam v škodo. Umevno je, da bo srbohrvaščina za vso Jugoslavijo uradni jezik, ki naj bi ga razumel vsak državljan. Ce je v bivši Avstriji znal vsak izobražen Slovenec dva jezika, naj bi tudi v novi Jugoslaviji znal vsak le malo naobražen Slovenec poleg svojega tudi srbohrvatski jezik.
V prvi vrsti je poklican slovenski učitelj, da goji ta jezik. Da mu bo pa to mogoče, ga mora sam poznati. V 11. štev. »U. T.« je tov. R. Rakuša dobro utemeljil upravičenost trditve, da srbohrvaščina sodi v ljudsko šolo, in sicer v enorazredni-co kakor v šestrazrednico. Mdja med nami in Hrvati je odstranjena. Ko smo se po brzo tekočih jesenskih dogodkih zopet zavedli, vemo, kaj nam je storiti. Prva skrb učitelju bodi, da se priuči jeziku naših junaških bratov. Nikar ne čakati na razne tečaje in potovanja, da ne bo razočaranj! Ne kaže tedaj nič drugega, nego stopiti v knjigarno in si kupiti srbohrvatsko slov-I nico. Ce ni dobiti take knjige v sloven-
skem, se gotovo dobi v nemškem jeziku.1 Ko si premagal prve težave, se ti bo omilil lepi hrvatski jezik in z veseljem si boš potem nabavil dr. Maretičevo gramatiko2, da se bolj poglobiš v bistvo srbohrvaščine. Zdaj je pa že prišla doba, ko boš z velikim užitkom prebiral srbske narodne pesmi. Če imaš pri tem še kak dober slovar in seveda vse to dobro uporabljaš, si mož na svojem mestu. Gotovo je, da dobimo uporabno srbohrvaško slovnico v slovenskem jeziku, a nikar ni čakati radi tega, morda je dotlej še prav dolgo. Zato tovariši, na delo: čas je drag! Ko znaš sklanjati samostalnike, zaimke, pridevnike, spregati glagole vsaj v glavnih časih in stotino besed, ki so različne od slovenskih, boš popolnoma razumel srbohrvaščino, in menim, da si zmožen začeti v šoli s poučevanjem tega jezika. Seveda moraš biti najpridnejši med pridnimi učenci, zakaj učiti se in ponavljati bo treba vedno. Cirilica, menim, da ni tako važna in za enkrat se lahko opusti. Kdor ima tedaj dobro voljo, se bo priučil v nekaj mesecih srbohrvaščini in začel mladino poučevati v tem jeziku. Ena urica na teden se že dobi za ta jezik, in to tudi na enorazrednicah. Še enkrat: Na delo! Čas je zlato!
V spomin naši dragi Anki Kajtnovi.
Neznosno me je pretreslo poročilo, da je najdražja, srčnoljubljena trboveljska učiteljica in vzgojiteljica zatisnila svoje oči za vedno. Nič manj, vem, ni pretresla ta vest vseh njenih koleginj in tovarišic, -ki so z njo vred študirale v samostanskem učiteljišču v Mariboru od leta 1910 do 1914. Vem, da je vsaki kot meni zdrknila solza neizmerne žalosti po licu. In kako tudi ne? Izgubile smo z njo vrstnico, ki smo jo imele rade vse, ki smo z njo preživele vesele in tudi marsikatere težke urice. V cvetoči dobi življenja, v krasni dobi 24. let, nas je zapustila ter se preselila k svoji preblagi mamici in sestrici, za katerima je toliko hrepenela. Kako je bila pokojna Anka veselega in jeklenega značaja, vemo me, ki smo občevale z njo dan na dan, uro za uro cela 4 leta. Bila je vedno vrla in zavedna Slovenka kakor tudi tovarišica, priljubljena pri vseh.
Da je stala tako ob robu svojega nežnega življenja, mi je bilo neznano. Ako-ravno sva si dopisovali precej pogosto, mi vendar ni nikdar posebno tožila, da trpi na hudi bolezni — jetiki, četudi sem jaz to že davno vedela. Zdelo se mi je vedno, da jo zbada misel, če bi razmišljala, da bo morala podleči kruti jetiki in ji darovati svoje življenje. Vedela je sicer dobro, še predobro, da hodi po tisti stezi, ki sta hodili po njej njena pokojna mamica in sestrica, pa vendar se je junaško tolažila. In sedaj je pri njiju! Ni je več, da bi donel njen čisti, nežni glasek v blagoglasni pes mi kakor nekdaj po samostanskem vrtu. Rada je pevala, rade smo pevale z njo tudi me, zakaj v petju smo našle tolažbo in veselje. v
Ohranimo Te, naša draga Anka, v najkrasnejšem in najboljšem spominu! Ti pa počivaj sladko v slovenski žemljici pri svoji mami in sestrici. Blag ti spomin na veke! —	C. V.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
-f Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. marca v Gomilskem ob izredno lepi udeležbi. Dragi so nam bili naši gcsii: g. Petrakova in tov. Pečar, Šmid in Rožanc od Sv. Pavla. Pozdravljeni z željo, da vas zopet vidimo med nami!
Pozdrav presrčen tudi novima dru-š.venikoma tov. Kramerjevi iz Vranskega in tov. naduč. Majovšku iz Orle vasi. Želimo, da bi bila srečna na svojih novih mestih!
Enako želimo tov. Levstikovi, tova-rišima Prstavšku in Koržetu, ki so premeščeni v celjski okraj! Bili srečni!
Tov. Prstavšku, ki je bil društveni blagajnik, tem potom hvala za njegov trud!
Po običajnem čitanju zapisnika je prišlo na vrsto krasno predavanje predsednika Jakšeta o zgodovini Srbov. Bila je to globoko zamišljena, Stvarno podana zgodovinska slika, obsegajoča snov od naselitve Srbov do dneva narodnega ujedinjenja.
Predavatelj jo je podal navdušeno, in navdušila je poslušalca.
Nato smo se razgovorih o raznih vprašanjih iz naše organizacije. Došlo je obvestilo okrajnega šolskega sveta, da se skoro vrše volitve učiteljskega zastopnika.
') N. pr.: Praktische Grammatik der kroatischen Sprache für den Selbstunterricht. M. E. Muža.
2) Hrvatska ili srpska Gramatika za srednje ikole. Dr. T. Maretič.
Naš velezaslužni starosta nadučitelj Farčnik, ki je bil od leta 1911 naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu, se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in prosil, da si društvo izbira novega zaupnika.
V imenu učiteljstva se mu tovariš predsednik zahvali za njegovo mnogoletno delo, ki je bilo vsekdar čisto, posvečeno šoli in učiteljstvu! Hvala iskrena!
Bila sta tudi sprejeta sledeča dva predloga: 1. Pri reformi šolstva naj Zaveza stori vse, da se z drugimi stanovskimi zadevami reši nujno potrebno vprašanje glede učiteljskih stanovanj. 2. Načrt za reformo šolstva naj se pred odobre-njem pošlje v pregled učiteljskim organizacijam.
K sklepu se je poverilo izpraznjeno blagajniško mesto tov. Zeleznikovi iz Vranskega. Tov. predsednik se zahvali za lepo udeležbo. Res, bilo nas je mnogo, a prihodnjič bodimo vsi!	Tajnica.
-f Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 14. aprila 1.1. ob
2.	popoldne v šolskem poslopju v Črnomlju z nastopnim dnevinim redom:
1. Poročilo članov vodstva. 2. Volitev predsednika. — 3. Poročilo o reformi šolstva. — 4. Slučajnosti.
Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor.
-f- Ormoško učiteljsko društvo je imelo dne 6. marca t. 1. v Ormožu svoj občni zbor. Društveni predsednik tovariš Josip Rajšp je v svojem pozdravu omenil najprej veliki svetovni obrat, potem ustanovitev naše nove države in izrekel upanje, da se bo tudi zastran šole in učiteljstva obrnilo na bolje. V naš krog sta zopet stopila Fran Megla, nadučitelj pri Sv. Lenartu, in Ivan Najžar, učitelj v Središču, zadnji po prebiti štiri in polletni vojaški službi; na novo je pristopila Nada Kristanova, suplentka v Ormožu. Iz razgovora o novih razmerah so nastali sledeči sklepi: 1.) Zamude se naj obravnavajo zakonito v korist učeči se šolski mladini. 2.) Nemščina naj na slovenskih šolah odpade.
3.)	Stanovske organizacije naj delujejo za zenačenje učiteljstva z državnimi uradniki.
4.)	Šolski voditelji naj ne bodo odvisni od krajnih šolskih svetov pri prošnjah za dopust. 5.) Vsak predlog, oziroma nasvet, stavljen pri zborovanju, naj se predloži tudi pismeno. 6.) Naše društvo ostane pri stari članarini, dokler Zveza drugače ne ukrene. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo 36 rednih udov, 3 izredne ude, 5 častnih, skupaj 44 udov; razen dveh učnih oseb so bili vsi udje društva. Zborovanj je bilo 5, odborovi seji 2. Končni zadovoljivi uspeh delovanja v preteklem društvenem letu bi se dal sledeče označiti: 1.) Stanovska zavednost dobra. 2.) Medsebojno občevanje po večini prijateljsko. 3.) Sodelovanje zborovalcev pri dnevnem redu živahno. 4.) Sodelovanje učiteljstva v raznih izvunstanovskih poslih požrtvovalno; velik del učiteljstva je z delom preobložen. 5.) Plačevanje udnine in različnih prispevkov izvrstno. 6.) Ugled društva prav dober. Blagajničar je navedel 416 K 16 v dohodkov, 126 K 85 v izdatkov, prebitka toraj 289 K 30 v. Za novo društveno dobo je izvoljen sledeči odbor: predsednik Josip Rajšp, namestnik Ludo-vik Šijanec, tajnik Adolf Rosina, blagajnik Martin Šalamun, odbornika Jakob Preindl in Marija Preskerjeva. Delegata za dele-gacijsko zborovanje sta Adolf Rosina in Rudolf Rakuša, namestnika Ludovik in Antonija oijanec.
+ Šmarsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 23. marca v sedaj slovenski učilnici Rog. Slatine. Predsednik Kurbus pozdravi prisotne in čestita tovarišem, ki so po odhodu »nečistih« zasedli tako odlična učit. mesta. Bodri jih k vnetemu delu zlasti na teh mestih, ki so bila dosedaj podlaga tujčevi peti. Njih delo in ljubav do mladine naj jo privede nazaj v naročje slovenskega naroda, da bodo tako zaveden in vrl naraščaj mlade Jugoslavije in zvesti sinovi in hčere matere Slovenije. Res, lepa je bila udeležba — nad 40 tovarišev in tovarišic — se je zbralo na tem važnem zborovanju. Predsednik še posebej pozdravlja tov. Pavlo Delakovo, ki jo je svetovni prevrat privedel med nas, ter ji želi skorajšnje vrnitve v solnčno Goriško, ki pa zdaj še zdihuje pod laškim jarmom. Upajmo, da tudi temu zapoje nekoč mrtvaška tromba! V svoji sredi pozdravimo novo pristopivše člane tov. Gaudeto-vo, Voršičevo in tov. Stefanciosa, ki se je po trudapolnem vojnem prerivanju srečno čil in zdrav vrnil med tovariše. Čitanje zadnjih zapisnikov se zaradi jako omejenega časa opusti in preloži na prihodnje Pismeno opravičita svojo odsotnost tov. Čeh in Srabotnik. Nato se je vršila volitev učiteljskega zastopnika v Smarski okrajni šol. svet. Soglasno se odda zaupnica dosedanjemu zastopniku Tamu Kurbu-su, ki že več let prav vneto in neustrašeno deluje v tem delokrogu za dobrobit in korist učiteljstva. Želimo in upamo, da bo tudi vbodoče mož na svojem mestu.
Nato je prišlo na vrsto podavanje »Valjar,« učna slika iz oblikoslovja. Tovariš Stritar je po res vzornem in natančnem ponazorovanju pokazal praktično stran tega predmeta —ker le v tem je splošna korist šole. Predsednik se mu presrčno zahvali za temo in trud, ki ga je imel pri sestavljanju te učne slike. O Fleretovem predlogu — povišanje članarine na 36 K
—	se je vnela prav živahna debata. Slednjič se o tem in društveni denarni mizeriji soglasno sprejmejo sledeči predlogi:
L Šmarsko-rogaško učit. društvo bo pri delegaciji podpiralo Fleretov predlog za povišanje članarine na 36 K in tudi Ganglov predlog, da se ustanovi strokovno tajništvo.
II. a) Šmarsko-rogaško učit. društvo plača za vse svoje člane po 5 K kot prispevek za deputacijo v Belgrad. Te prispevke iztirja društv. blagajničarka.
b)	Kdor še ni plačal članarine za leto 1918, se brezpogojno črta kot član društva.
c)	Ves razpoložljivi denar se odpošlje takoj Zavezi na račun leta 1919.
d)	Ker še šmarsko-rogaško učit. društvo ni prispevalo za Zvezin sklad, naj se to izvrši, ko dobimo povišanje naših mesečnih plač.
Vsak član in članica naj torej stori svojo stanovsko dolžnost in opomoglo si bo društvo in sploh učit. organizacija. Ne bo treba vednih opominov in zdihovanj pri biagajnicah. Tozadevne račune in primanjkljaje naj vsak poravna na prihodnjem zborovanju. Stori to lahko osebno ali pa po pošti pri dr. blagajničarki Ivanki Zupančičevi učit. v Šmarju pri Jelšah. Ta pa naj tudi vedno pošlje denarne izkaze »Učit. Tovarišu«, da se vsak sam lahko prepriča o plačnikih in dolžnikih.
Tovariš Cenčič govori o združenju »Slov. Učit.« in »Učit. Tov.«, nakar mu je pojasnjeno, da se je to v gotovih točka! i in slučajih že zgodilo. Sicer pa je delovanje tovarišev obeh organizacij po možnosti složno, posebno v zadevi »Bezjak-Opeka« na višjem šols. svetu. Tako je edino prav
—	v skupnem delu vseh stanovskih moči je zmaga. Tovarišu ŠtefanciosI se zaradi nedopusta k usposobljenostnemu izpitu svetuje, da naj se obrne direktno na višjt šol. svet. Imenovani je bil svoječasno zaradi vojaške službe zadržan in pozneje nI bil zaradi prekratkega učit. službovanja dopuščen k izpitu. Seveda je zaradi gmotnega stanja, ker ni usposobljen, občutna prizadet — a po čigavi krivdi? Za delegate k Zvezinemu zborovanju se izvolijo: tovariši Kurbus, Šumer in Glinšek — kot namestniki pa tovarišice Zupančičeva, Jakličeva in Glinškova. Tovariši šmarskega in rogaškega okraja smo bili in ostanemo združeni tudi v mladi Jugoslaviji. Bodimo kot en mož v mišljenju in delovanju. A glede društ. zborovanj se predlaga, da se menjavajo — enkrat v Šmarski dolini, a drugič na Slatini ali nje bližini. Glede šol. knjig, ki se bodo v doglednem času tiskale za Šlovenijo, se predlaga, da se uvede enotnost na vseh enako organizovanih šolah. Citanje naj se povsod in vedno poučuje skupno in ne po oddelkih. Pouk v realijah naj se vrši v kolobarjih, katerih snov naj bo stopnji in razmeram primerna. Predlaga se razpust štajerske Zveze, ki je takorekoč obstojala le zaradi Gradca; društvo pa je itak pri Zavezi. Na vprašanje, če se naj podpira »Slov. Učit.« je odgovor, da je naročitev in čitanje raznih časopisov stvar posameznih članov
Preustrojitev narodnega šolstva — o tem se bo razpravljalo na prihodnjem učit. zborovanju meseca majnika. Do teda; pa čili in zdravi!
+ Učiteljsko društvo mariborske okolice je imelo 13. sušca jako dobro obiskano zborovanje. Predsednik Požegar otvori zborovanje s toplim pozdravom na prisotne. Nato preide k dnevnemu redu.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico ni principialno zoper razpust štajerske Zveze učiteljev in učiteljic, vendar je iz tehtnih razlogov za to, da se z razpustom počaka. Istotako je proti izstopu iz društva »Selbsthilfe«, pač pa se poživljajo mlajše učiteljske osebe, da pristopijo »Samopomoči«.
Izvolijo se delegatje za delegacijsko zborovanje v Celju.
Neumornosti blagajničarja tov. Puče-lika je pripisati sedanje ugodno in povsem zadavoljivo stanje blagajnice. Pristopilo je tudi mnogo novih udov, tako da je društvo lepo naraslo in je pričakovati najlepših uspehov. Članarina se poviša na letnih 36 K.
Doba zavarovanja desetih let (l.jan. 1909 do 1. jan. 1919) je potekla. Treba je obnoviti zavarovanje. Nasvetovati je malo počakati, oziroma se obrniti na eno ali drugo slovansko zavarovalno društvo. Odločitev bo na prihodnji seji.
Za prihodnjo sejo se naprosi tovari-šica Antonija Štupčeva, da govori o načrtu za šolski zakon, o njega vrlinah in ne-vrlinah.
Vsi tovariši nujno rabijo večjo vsoto denarja kot nabavni prispevek. V to svrho se store potrebni koraki.
Važno vprašanje je sedanje zasedanje razpisanih učnih mest. Pri teh nastavljanjih naj se ozira predvsem 1. na službeno dobo, 2. na kvalifikacijo.
Okr. šolski nadzornik Jurko, prideljen višjemu šolskemu svetu-v Ljubljani, naznanja svoj odhod. S presrčnimi besedami se poslovi od zbranih, se jim zahvali za izkazano mu prijaznost, jih opominja, naj vzgojujejo mladi rod zavedno in v jugoslovanskem smislu in jim želi najboljših in srečnih uspehov.
Nato se poslovi predsednik v imenu vseh od posiavljajočega se tovariša, cigar odhod je Pil vsem neznan, Ces, aa vedo vsi, kdo je bil Jurko kot človek, Kot učitelj, kdo kot nadzornik, kot član društva, kot moč v pisarni okr. šolskega sveta! Nobenega ni, ki bi ne bil imel z njim opraviti, z njim, ki je povsod rad pomagal in priskočil, najsi je Pilo kadarkoli. Njegov odnod je venka izguba in povzroča vsem težko premagljivo žalost. Težko ga bodo pogrešali. Zato se vsi prav od srca od njega poslove z globokim čutom hvaležnosti in s prošnjo, da bi jim Jurko ostal naklonjen tudi v beli Ljubljani.
Obenem pozdravi in čestita društvo novemu okr. soiskemu nadzorniku in svojemu velezaslužnemu članu tov. Lichten-wallnerju.
Tovariš Podobnik se obrne do tovarišev, ki še niso poslali glavnega poročila o gluhonemih in gluhonemih slepcih, naj to hitro store.
Tov. Vauda navdušeno slika, kako bi bilo lepo, sosebno ko je toliko in jako mu-zikalnih članov, ko bi si ustanovili pevski zbor, ki naj bi pred vsako sejo ali po njej zapel nekaj lepih slovanskih pesmi. Ta predlog se z navdušenostjo sprejme. Naprosijo se nadučiteiji in voditelji šol, naj pošljejo seznamek učnih oseb svoje šole, ki mislijo pristopiti pevskemu zboru, tov. Vaudi v St. Marjeto ob P. Pesem, ki naj se je člani pevskega društva naučijo vsak zase, bo objavljena v »Učit. Tov.«. Prihodnja seja se vrši prvi četrtek po Veliki noči v Krčevinski šoli oP desetih; pevci in pevke naj pridejo pol ure prej!
+ Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. marca v Kozjem. Presrčno pozdravi tovariš predsednik vse navzoče. Nato pravi, da se je na našem polju izpremenilo marsikaj. Najvažnejša zahteva, ki jo je zahteval naš stan, je vprašanje gmotnega stanja, katero se nam je po dolgem času in po mnogem trudu vendarle izboljšalo. Zahvaliti pa se imamo v to svrho naši organizaciji. Zato je sveta dolžnost vsake tovarišice in vsakega tovariša, da postane nje član.
' Tovariš Knafiič predlaga, da odpošlje naše učitelj, društvo vdanostno izjavo regentu Aleksandru v Belgrad, kar se je tudi zgodilo.
Zadnji zapisnik se odobri; prečitajo se dopisi.
O predlogu tov. Flereta glede zvišanja članarine se sklene, da se plača le za L 1919 v znesku po 36 K. Tov. blagajničarka poroča o gmotnem stanju našega učitelj, društva. Kot delegata za Zvezino delegacijsko zborovanje se izvolita tov. Gnusova, nje namestnica tov. Vrečkova, ter tov. Ivanuš, njega namestnik tov. Knafiič.
Tov. Knafiič stavi predlog, da se na prihodnjem zborovanju vrši razprava o preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje. V ta namen se izvolijo referenti, in sicer: to-varišica Volavškova ter tovariši: Knafiič, Volavšek, Jerin in Potočnik.
Po nasvetu tov. Volavška se prosi vodstvo Zaveze, naj pozove vsa učiteljska društva, da si izvolijo poročevalce, ki bodo proučevali načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Sklepi se naj poročajo na to Zavezi.
Tov. Pečniku se izreče globoko so-žalje k prerani izgubi nadebudnega sina, ki je od sovražne kroglje zadet padel kot časten junak za svojo ljubo domovino — mlado Jugoslavijo.
Ker odhaja tov. Bračičeva iz našega okraja v ptujski okraj, ji želimo vsi obilo uspeha pri bodočem delovanju na novi šoli. K njenemu odhodu ji želimo veliko sreče! Visokočislano in vrlo, zavedno to-varišico pa ohranimo v najboljšem spominu!
Izgubimo pa še drugega zavednega tovariša iz naše sredine — in to je naš predsednik. Preseli se kot okraj, šolski nadzornik v Slovenji Gradec. K njegovemu imenovanju mu tov. Knafiič in Lov-rec v imenu društva presrčno čestitata in se mu najlepše zahvalita za vse njegovo delo in njegov trud, zakaj veliko je storil vrli tovariš za naš dobrobit. Mi mu ohranimo vedno hvaležno srce! Bog blagoslovi stotero in tisočkrat njegovo nadaljnje poslovanje ter ga ohrani zdravega in srečnega še vnaprej!
Predsedniški posel prevzame dose danji podpredsednik tov. Lovrec.
Končno se še tov. predsednik presrčno zahvali vsem navzočim za pozornost ter zaključi zborovanje.
+ Učiteisko društvo za celjski okraj. V štev. 14. je bilo citati pod „Učiteljsko društvo za celjski okraj", da „plača vsak član 5 kron za rezervni zaklad Zaveze. Sklepu so se odzvale vse šole razen one na Dobrni." — Šolsko vodstvo na Dobrni je poravnalo ves dolg, pač pa smo denar šele naknadno sprejeli. V imenu Učiteljskega društva prosim, naj se blagovoli to v prihodnji številki preklicati. Tajnik.
Kronika.
= Iz vseučiliške komisije poročajo : Ko je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vseuči-liška kojnisija* deželni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko, medicinsko in tehnično posebni odsek). Tudi se je pri društvu slov. inženirjev sestavila subkomisija za pridobitev začasnih vseu-čiliških prostorov. Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliški komisiji, ki jih je na svoji 12. seji dne 29. pret. m. po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka študija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolic in institutov ter iz imenika učnih oseb, ki bi prišle prej ali slej v poštev. Vsebuje obenem predloge za takojšnje imenovanje dveh do treh vseuč. profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imenovani, prevzeli nadaljno organizacijo in izvedbo. Nastanitbena subkomisija je izdelala načrt, ki kaže, koliko in kakšnih prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fakultet in kje bi se prikladni dobili. Vsakemu fakultetnemu načrtu je pridejan tudi po možnosti proračun potrebščin za leto 1919, zlasti pa za najbližjo prihodnost. S tem je vseučiliška komisija izgotovila nasvete, ki merijo na otvoritev tehnične fakultete že v nekaj tednih, ostalih fakultet pa v letošnji jeseni. Celotni izdelek je predložen vladi, in od njenih nadaljnih ukrepov je uresničba načrtov zavisna.
= Profesorji za ljubljansko medicinsko fakulteto. Medicinski fakulteti v Zagiebu se je posrečilo dobiti dobre profesorje in je sploh profesorski zbor v Zagrebu sestavljen iz izbornih učnih oseb. Medtem nameravajo osnovati tudi v Ljubljani medicinsko fakulteto ter obstoja bojazen, da se odvedejo dobri profesorji iz Zagreba v Ljubljano. K temu pripominjajo „Novosti", da je popolnoma v redu, ako hočejo Slovenci osnovati svoje vseučilišče, dvomijo pa, da bi bilo v splošnem stvari v korist, če se odtegnejo zagrebškemu vseučilišču dobre učne osebe. Tudi ameriškega načina izmenjave profesorjev med vseučilišči v Ameriki in v Nemčiji ni priporočati, ker sta tvorili Amerika in Nemčija dve državi, medtem ko smo sedaj mi enotna držaVa. Upajo, da pride do primernega sporazuma v prid skupni dobri stvari.
= Za politične preganjance. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev zaradi njegovega narodnostnega ali pa zaradi njegovega državno - političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih 2 tednih zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Podatke o preganjancih, v tujini bivajočih, sprejema mestni magistrat Ljubljana. Pri tem se pripominja, da ta zadeva ni v nikaki zvezi s prejšnjo akcijo za odškodovanje političnih preganjancev potom naše delegacije v Parizu, temveč je to zbiranje statističnega materiala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal.
= Za reforme v pravoslavnoj cerkvi. Sarajevska „Srbska Riječ" prinaša dopis iz Belgrada pod naslovom „Pravoslavna cerkev". Dopisnik pravi med drugim: Da naša cerkev potrebuje reforme, ni nobenega dvoma. Preosnove v organizaciji in preosnove v ljudeh. Mnogo je nujnih vprašanj in stvari, ki jih je treba hitro rešiti. Kakor sem obveščen, se za te preosnove živo dela. Pričakovati je tudi, da se izmenjajo mnogi cerkveni veledosto-janstveniki po vsej domovini, kar je neobhodno potrebna stvar. Nove organizacije in reforme niso zmožni izvesti ljudje starih načel.
= Mornarska akademija. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet odobril kredit za mornarsko akademijo, ki jo ustanove v Sisku. Akademija začne s poukom
že letos meseca avgusta. Sprejetih bo 200
gojencev.
= Zagrebško vseučilišče. Dovoljenje za predavanja iz modroslovja na zagreb. ški modroslovni fakulteti je prejel dr. Via. dimir Dvornikovič. — Prof. dr. Fran Ilešif je imenovan za rednega profesorja mo. droslovne fakultete.
= Profesor dr. Bernatzik je umrl ne.
nadoma dne 31. marca na Dunaju. Bil je slovit profesor državnega prava na dunaj. ski univerzi.
— Iz Nemške Avstrije. Socialni demo-krat dr. Renner je bil od nemško-avstrijske narodne skupščine izvoljen za državnega kancelarja. Pri tej priliki je govoril 0 smernicah delovanja nemško - avstrijske republičanske vlade. Dotaknil se je tudi šolstva, rekoč: „Kot poglavitno delo oskrbe za delo smatra vlada reformo naše prosvete od ljudske šole do visoke šole. Pouk naj bo pouk dela po metodi in po smotru! Ljudskošolski pouk naj se naslanja na delovno naravo človeka, naj otroku odpre svet tudi s pomočjo načina, da otrok sam sodeluje, kar je najboljši stvaritelj volje! Srednje šole zahtevajo reforme v praktično smer. Naj dijake pri-bližujejo sedanjosti in prihodnosti in od preteklosti naj jih boljinbolj oddaljujejo! Reforma vseučilišča naj Nemško Avstrijo, posebno Dunaj, napravi za nekako pred-stražo nemškega duha in nemške kulture na jugovzhodu. Vse učilnice in učilišča naj bodo odprta vsem pridnim in nadar-jenim brez razlike rodu in stanu. Naša dežela je sicer bogata lepote, prirodnih zakladov pa dosti nima. Kar nam torej ne more dati priroda, naj nam nadomesti znanje in izobrazba državljana^ Naša prihodnost temelji predvsem na naših šolah. Pomnožimo si duševne sile in usposobljeni bomo za zopetno zgradbo našega narodnega gospodarstva, predvsem poljedelstva.'
== Šolski grehi bivše bosensko - hercegovske uprave. Pod tem naslovom piše „Slovenec": Znano je, da je bivša švabsko-madžarska uprava v Bosni-Hercegovini vse storila, da ohrani domače prebivalstvo v bedi in nevednosti. „Kulturo" je širila le tam, kjer je imela svoje uradništvo, po-' sebno v Sarajevu. Strahovito je grešila nad domačim narodom v šolskem vprašanju. Znala je doseči s svojo šolsko politiko, da niti tiste šole, ki so se ustanovile, niso mogle dosegati svojega namena. — O tem piše učitelj Ljubunčič v sarajevski „ Jednakosti*: „Učitelj ni bil samo bedno plačan, marveč je tudi sicer čutil težke okove, ki so mu vezale roke in. noge.
V	kraju, kjer je služboval, je z bolestjo opažal, kako je zapostavljen pred najne-znatnejšim funkcionarjem državne uprave. Njegovo prosvetno delo v šoli in izven nje so omrtvili in onemogočili z vsemi mogočimi predpisi in vedno novimi naredbami, ki so imele vse le en pomen — da obvarujejo šolo pred vsem, kar bi služilo pravemu napredku in prosveti. Svoj su-ženski položaj smo tako čutili posobno v šoli in predpostavljeni so postopali nasproti učiteljstvu kakor policijska oblast, ki čuvi javni red in mir. Vse to je seveda ni učitelja delovalo škodljivo, uničujoče, d£ je postajal čimdalje bolj profesionist svo jega poklica. Težko pričakovana naredbž o stalnosti selskega učiteljstva se ni nik dar izvršila. Tako je bil učitelj prepuščer. obupu. Nič boljše kakor nasproti učitelji ni tuja uprava postopala nasproti šoli sami Šolske zgradbe — razen redkih izjem -so primerne za vse preje nego za šolo Človeka zaboli, ko vidi, v kakšnih popol noma zapuščenih krajih
so gradili šole it kako so jih gradili. Namesto da bi bil! zgradbo šol vodila deželna vlada sama, j< to prepustila krajevnim činiteljem ter s< se mnogokod vaške kavarne izpreminjalf v šole. Seveda je bila tudi oprema šol ? učili in pedagoškimi pripomočki skrajni nedostatna. Kar je bilo najnujnejšega i* začetek, to je bilo vse, evolucije ne kažejf šole nobene. — Nato se pisec pritožuje da tudi nova domača uprava ravna z uči teljstvom še vedno mačehovsko; brez ozitf na utemeljene prošnje premeščajo učitelj' brez vsakega razloga. Zahteva, naj si končno drugače ravna z učiteljstvom, k je že dosti trpelo. — Tudi te razmere z» htevajo, da ustanovimo čimprej skupnj organizacijo vsega jugoslovanskega ueitelj' stva v kraljevini SHS.
= Kultura italijanskega imperializr»»:
V	Podgrajah pri Ilirski Bistrici so dni 22. marca zaprli učitelja Sardoča, njeg"j vega brata in dva druga fanta, ker sl peli slovenske pesmi. Odtirali so jih( tržaške zapore, kjer so še danes. — Krasu se neka učiteljica ni hotela udeležb večerje, ki so jo priredili laški oficirji. P? učiteljico pa so prišli laški vojaki s pui kami in so jo prisilili, da je morala iti zabavo. — Na vsem zasedenem ozernlj1 izvajajo italijanske okupacijske oblasti Pe znosen pritisk na one slovenske starše, ^ ne dovoljujejo svojim otrokom obiskov*1' italijanskega pouka. Odvzamejo jim apr"' vizacijo in potne legitimacije, jim provzi"0

čaio nebroj sitnosti ter jim pretijo z zapo-roin. Bujno cvete kultura italijanskega imperializma, toda ponos našega zaved-nega naroda se ne ukloni nobenemu nasilju !
Polemika.
Naša mesečna imena.
Uradni list naše države, »Službene Novine Kraljestva Srba, Hrvata i Slove-naca,« ki izhajajo v Beogradu, rabijo dosledno svetovna imena mesecev, vzeta prvotno iz latinščine, torej: januar, februar, mart itd.; takisto »Uradni list deželne vlade za Slovenijo« in sploh vsi naši listi; ta imena so obična tudi v uradnem poslovanju, kjer je treba točnosti in hitrega pregleda. Le naš »Višji šolski svet« je začel uvajati v svoje odloke naša domača imena mesecev, menda iz nagiba, da bi se postavil na popolnoma slovensko stališče tudi v jezikovnih ozirih. — Ta samolastnost pa se nam ne zdi pravilna, ker nas vsak dan loči od jugoslovanskih bratov prav tako kakor od Francozov, Angležev, Italijanov. V leposlovnih spisih le rabimo svoja domača imena (»kozoprska« pa se bodo nežni liriki gotovo tudi ogibali); pesniki si itak pomagajo, kakor si je znal Prešeren v svojem glasovitem sonetu »Je od ve-sel'ga časa teklo leto ...« ; a v uradnih podatkih in sploh povsod, kjer je glavno nedvoumna točnost, ki jo je treba spoznati na prvi pogled, tam se držimo mednarodnih izrazov in ne gonimo samoljubnega separatizma. To je tem bolj potrebno, ker bi nastala z uveljavljènjern naših mesečnih imen prav lahko zmeda baš pri cesto tako važnem datiranju, osobito ako stopimo s Hrvati v ožji stik, preden tudi oni^ne bodo dosledneje rabili mednarodnih mesečnih imen namesto svojih; saj je naš ii-stopad« v hrvaščini »studeni«, naš oktober pa tam listopad, naš december jim je »prosinac«, naš prosinec pa svečan (sie-čanj), naš svečan jim je »veljača«, mi imamo 2 travna in 2 srpana, Hrvatje samo po enega... Koliko nepotrebnega uka in pazljivosti zahtevajo take formalnosti, ki se jim čisto lahko izognemo na srbski in sploh evropski način! Ne posnemajmo Vsenemcev, ki so bili v zadnjih letih pričeli izkopavati »pristna« nemška mesečna imena izza dobe Karla Velikega, a so bili vsaj toliko pametni, da so se jih posluževali samo pri slavnostih in v spisih Siidmarke in Schulvereina.	T.
Fr. Šegula:
Knjige in službe.
(Viš. šol. svetu v preudarek.)
V 12. in 13. štv. »Uč. Tov.« čitamo članek strokovnega učitelja tovariša Iv. Magerlà z gorenjim naslovom.
Dopis sloni na jako velikem zanimanju za meščanske k šole ali bodoče višje narodne šole, kar je vse hvale vredno, ako bi obenem ne bilo citati med vrstami članka nekaj, kar označuje Francoz z besedo — présomption.
Kar se tiče I. dela, t. j. knjig, molčim, ker nisem meščanskošolski strokovnjak; pač pa si dovoljujem nekaj omeniti glede II. dela — glede služb.	,
Kar se tiče preustroja narodnega šolstva, smo vsi edini v tem, da se naj to izpopolni ter obenem naobrazba učitelj-stva razširi; učiteljstvo samo si želi visokošolske naobrazbe. Vse to pa ne pojde čez noč. Imamo prehodno dobo, in ta je huda, v marsičem še slabša kot prejšnja doba, t. j. doba pred vojno. Vojna je zasekala baš tudi šolstvu pregloboke brazde. Naš naraščaj, ki je prišel zadnja leta z Jčiteljišč, takozvani »vojni maturanti«, in naraščaj, ki še pride eno ali dve leti, je pač pravo pristno vojno blago. Pri vsem tem pa še trpimo na pomanjkanju učiteljev, tako da se je že razmišljalo, bi li ne kazalo namestiti kot učitelje neabsolvira-nih srednješolcev. To glede splošnih ljudskih šol.
Glede meščanskih šol pa je tovariš "rtagerl poln največje bojazni, da bi se ne vrinil med vrste meščanskošolskega uči-teljstva kak četudi sicer dober ljudskošol-ski učitelj, ki pa ni dobil licence za meščanske šole à 1' agrégation exellence. Najrajši bi menda, da bi se že v novem ščanskošolskega kandidata isto znanje ščansko šolskega kandidata isto znanje kot od kandidata za nižje razrede srednjih šol.
Meščanske šole so po dosedaj še veljavnih zakonih povsem ljudske šole, ki se Pa ločijo od višje stopnje splošne ljudske sole v tem, da imajo nekaj obširnejši učni načrt. Da se zaradi tega močno bližajo spodnjim razredom srednje šole, je jasno, ker sploh ti razredi odgovarjajo le višji stopnji ljudske šole, kolikor ne ustrezajo Posebnemu namenu — podavati osnovo za nadaljnje študije.
Meščanskošolski učitelj pa stoji vsekakor bliže ljudskošolskemu učitelju nego srednješolskemu. Naš načrt in naše želje,
dasi so upravičene in je njih izvršitev sigurna stvar, pa je le še v bodočnosti. Zato pa ne kaže nikakor danes merodajnih či-niteljev opozarjati na to, kar znači naš načrt, ter zahtevati, da v prehodni dobi primejo meščanskošolskega kandidata o priliki meščanskošolskega učnega izpita za ušesa.
Splošno znano je, da je še dosedaj veljavna ministerialna odredba z dne 31. julija 1886, štv. 6033, glede meščanskošol-ske aprobacije kandidatov dokaj stroga
—	z ozirom na predizobrazbo, ki jo nudi učiteljišče — in ravno tako znano je, da eksaminatorji ravno na izpitu te vrste dosedaj niso poznali pardona. Zahtevali so skoraj več, nego manj, kar zahteva omenjeni predpis. Ravno to je krivo, da se je marsikdo zbal ter vrgel puško v koruzo, namesto da bi stopil pred komisijo. Tega pa ni kriv kandidat, ta se je itak učil noči in noči, a še ni zbral one obširne snovi; kriv je pa sistem. Naj skrbi vlada za to, da si kandidati pridobijo primernim potom potrebne naobrazbe.
Danes, ko prihaja med ljudskošolske tovariše naraščaj — »vojna roba« — se bodo pač tudi meščanskošolski tovariši morali zadovoljiti s tistim sotrudnikom, ki je kot dobro kvalificiran in vesten ljud-skošolski učitelj napravil izpit za meščanske šole po starem kopitu. Ce se pa pri tem mogoče eventualno pogleda skozi prste, nič ne de, saj so gledali pet let skozi prste na izpitih vseh vrst in še bodo. Vse itak ne zavisi od izpita; to tudi vemo vsi. Smelo trdim, da je zmožen poučevati v meščanski šoli vsak boljši ljudskošolski učitelj, ako se primerno pripravi za pouk. Pripraviti se pa moramo vsi za vsak pouk, to je staro pedagoško načelo.
Kar se pa tiče ravnateljskih mest na meščanskih šolah, pripominjam: Toliko aprobiranih meščanskošolskih učiteljev je brezdvomno v Sloveniji, kolikor bo v do-glednem času meščanskih šol, in nikakor ne bo treba segati po ljudskošolskih učiteljih- Sicer pa ravnatelj meščanske šole še ni ravnatelj srednje šole, četudi nižjih razredov, istotako kakor ni meščanskošolski učitelj srednješolski učitelj, dasi sam najbolj želim, da se postavi naše šolstvo na ono enotnost, da bo meščanska šola
—	to se pravi bodoča višja narodna šola
—	vseskozi istovredna z nižjimi razredi srednje šole. A to je le še naš smoter, ki ga hočemo doseči, a v ta namen ne začnimo pri zgradbi z dimnikom, temveč le s temeljem.
S temi vrsticami nočem nič drugega povedati kot to, da ne provzročajmo slabe volje v naših vrstah!
iz Jugoslaiiie.
—	Nove plače za učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Uradno nam pišejo: Na višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni oddelek za ureditev učiteljskih plač, v katerem posluje 1 računski uradnik in 7 učiteljev, je že odmeril nove službene prejemke za aktivne učitelje in učiteljice, ki so nameščeni na šolah bivše vojvodine Kranjske in bivše grofije Goriške. Deželno knjigovodstvo je dobilo ukaz, da izplača od 1. prosinca 1919 dospele zneske kar najhitreje. Da se pospeši uradovanje, je višji šolski svet tudi knjigovodstvu pridelil 6 učiteljev. Odmer-jevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih šolskih okrajev se je pričelo in bo gotovo do konca aprila.
—	Vsem učiteljem in učiteljicam, ki imajo usposobljenostni izpit, a so nastavljeni kot suplenti, odnosno suplentinje, je višji šolski svet priznal in nakazal vojno-draginjsko doklado po 1. stopnji 1. razreda od 1. prosinca 1919 naprej. Svoje službene prejemke dobe vsakega prvega vnaprej.
—	Dopust za nedoločen čas. Deželna vlada je na seji dne 2. t. m. podelila dopust za nedoločen čas višjima šolskima nadzornikoma dr. Mihaelu Opeki in dr. Janku Bezjaku.
—	Provizorični učitelji, ki so bili med vojno, oziroma so še danes pri vojakih, a zaradi nerednih vojnih razmer niso mogli pravočasno napraviti u s p o s o b 1 j e n o s t n e g a izpita in se interesirajo,da se jim bo do štela p r o v i z o r i č n a, oziroma definitivna leta, naj pošljejo tozadevne podatke in naslov do 18. aprila 1.1. učitelju Tonetu Stefanciosi v Rogatcu (bivše Štajersko.)
—	Proti šolskim mašam. Na seji občinskega sveta ljubljanskega z dne 8. t. m. je zahteval socialno-demokraški občinski svetnik inž. S teb i, naj se šolske maše odpravijo, ker vzgajajo samo hinavščino.
—	Umrl je dne 7. t. m. Josip J a m n i k, postajni mojster v Semiču. Pokojnik je dovršil ljubljansko učiteljišče 1. 1909. Bil je izboren risar; znane so bile lične vi-njete, ki jih je priobčeval v „Dom. Prijatelju". Časten mu bodi spomin!
—	Učiteljski konvikt. Učiteljska zbora Trbovlje in Trbovlje-Vode v spomin umrle tovaršice Anke Kajtnove K 78'—.
—	Demokratizem pa tak! Pred letom se mi je družina povečala za eno glavo, kar sem takrat sporočil pristojnim oblastim,"ker mi je šlo pač za povišanje vojno-draginjske doklade. Pa se je stvar le predolgo vlekla, in nihče spodobnih ljudi mi ne bo štel v zlo, če me je po enoletnem čakanju minila potrpežljivost ter sem zadevo urgiral naravnost na deželnem knjigovodstvu. Resnici na ljubo moram povedati, da se je to pot gospoda še dosti točno vzdramila, z njo pa se je vzdramil tudi stari sv. Birokracij in je napisal pod akt svojo stanoznano pesemeo: »Obenem naj . . . šolski svet opozori šolsko vodstvo in potom tega zgoraj imenovanega učitelja, da se vbodoče drži zaradi točnega urado-vanja strogo uradne poti.« — Pa naj kdo reče, da ne živimo v demokraški državi! — Naj ti bo smoter še tako blizu, da bi se skoro zadel vanj, ena sama pot ti je odmerjena do njega po milosti neumrjo-čih zakonov: strogo uradna pot! Naj se še tako vijuži in plazi v klanec, kaj te briga, učiteljska para, trgaj podplate in — basta! —	_a_
—	Poverjeništvo za uk in bogočastje na deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, je odločilo, da državna učna uprava prevzame plačevanje službenih prejemkov otroške vrtnarice Marije Haderlapove na občinskem otročjem vrtcu v Železni kapli.
—	Osebne vesti. Z ozirom na potrebe narodnega šolstva so iz službenih ozirov začasno premeščeni: na deško petrazred-nico v Studencih: Anton Hren, nadučitelj na C. M. šoli na Mu ti, za šolskega voditelja; Ciril Hočevar, učitelj v Zagorju, za učitelja ; Aleksander Alt, nadučitelj v St. Jan-žu pri Spodnjem Dravogradu, za učitelja; Janko Zel, učitelj pri Sv. Ani na Krivem bregu, za učitelja; na dekliško petrazred-nico v Studencih: Ana Hrenova, učiteljica na C. M. šoli v Muti, za učiteljico; Adela Smidova, učiteljica v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, za učiteljico: Ana Želova, učiteljica pri ;Sv. Ani na Krivem bregu, za učiteljico; Pavla Sončeva, učiteljska kan-didatinja, prideljena v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru, za namestno učiteljico; v Radvanj pri Mariboru: Rado-slav Knaflič, nadučitelj v Dobjem, za šolskega voditelja; Josip Jarh, učitelj-begunec, za učitelja; Emilija Dullerjeva, učiteljica v Slovenjgradcu, za učiteljico; Julija Rutni-kova, učiteljica pri Št. Vidu pri Ptuju, za učiteljico; na mešano šestrazrednico v Lajtersbergu-Krčevini pri Mariboru: Mirko Pučelik, učitelj na dvojezični ljudski šoli v Lajtersbergu-Krčevini, za šolskega voditelja; Radivoj Tušak, učitelj v Polzeli, •za učitelja; Emilija Wachova, učiteljica v Kamniti, za učiteljico; Marta Jurkova, učiteljica v Laporju, za učiteljico; Fran Haberman, učiteljski kandidat in poročnik pri mariborskem pehotnem polku, za na-mestnega učitelja; v Podbrežje pri Mariboru : Josip Klemenčič, učitelj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, za šolskega voditelja; Fran Friedl, pomožni učitelj v Cirkovcah, za pomožnega učitelja; Josip Gosak, okrajni pomožni učitelj v Celju, za učitelja; Roza Gosakova, učiteljica v St. Martinu v Rožni dolini, za učiteljico; Frančiška Grilčeva, učiteljica v Št. Flori-janu ob Boču, za učiteljico; Pavla Avgus-tinčičeva, učiteljica v Makolah, za učiteljico; Marija Ješovnikova, učiteljica v Braslovčah, za učiteljico; Ana Tomažičeva, učiteljica-begunka, za učiteljico; na trirazrednico v Tezno privMariboru: Anton Brumen, nadučitelj v Čadramu, za šolskega voditelja; Fran Luknar, učitelj pri Št. Juriju ob Sčavnici, zdaj nadporočnik pri mariborskem pehotnem polku, za učitelja; Zorka Sekirnikova, učiteljica v Kostrivnici, za učiteljico; v Razvanj pri Mariboru: Pero Jankovič, nadučitelj pri Sv. Martinu na Pohorju; za šolskega voditelja; Mira Jan-kovičeva, učiteljica pri Sv. Martinu na Pohorju, za učiteljico. — Iz službenih ozirov sta premeščena: Pavla Miklavčeva, učiteljica v Jarenini, za učiteljico v Legno, in Josip Widmoser, učitelj v Riknici-Breznu, za učitelja v Makole. — Z ozirom na potrebe narodnega šolstva so nadalje iz službenih ozirov začasno premeščeni: na deško meščansko šolo v Mariboru: Dra-gotin Humek, strokovni učitelj v Krškem, za začasnega ravnatelja; Josip Hergouth, učitelj pri Šmartnem ob Paki, za začasnega strokovnega učitelja; Milan Vauda, učitelj v Šmarju pri Jelšah, za začasnega strokovnega učitelja; Franc Škof, nadučitelj v Mariji na Žili, za začasnega strokovnega učitelja; Milan Zupančič, učitelj-begunec v Ljubljani, za začasnega strokovnega učitelja; Ernest Sirca, vad-niški učitelj v Gorici, zdaj v Ljubljani, za začasnega strokovnega učitelja; na dekliško meščansko šolo I. v Mariboru: Zora Klavžarjeva, vadniška učiteljica v Gorici, zdaj v Hotinji vasi, za šolsko voditeljico; Elza Kukovčeva, učiteljica v Stoprcah, za začasno strokovno učiteljico; Avgusta
Šantlova, strokovna učiteljica v Pulju, zdaj v Krškem, za strokovno učiteljico; na dekliško meščansko šolo II. v Mariboru: Antonija Stupca, učiteljica v Laj-tersbergu-Krčevina, za šolsko voditeljico; Elza Lešnikova, začasna učiteljica v Vi-tanjih, za začasno strokovno učiteljico; Helena Levstikova, učiteljica v Dobrni, za začasno strokovno učiteljico; na vadnico bivšega deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru: Angela Milčinska, učiteljica v Hajdini, za šolsko voditeljico; Berta Bren-cetova, učiteljica v Velenju, za učiteljico; Antonija Batičeva, začasna učiteljica, zdaj v Ljubljani, za začasno učiteljico; Marija Rozmanova, vadniška učiteljica v Gorici, zdaj v Črnomlju, za učiteljico; na deško ljudsko šolo I. v Mariboru: Franc Serajnik, učitelj v Središču, za učitelja; Friderik Zinauer, učitelj pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, za učitelja; Franc Vabič, bivši začasni nadučitelj na dekliški šoli v Ptuju, za učitelja; Anton Nerat, nadučitelj na Zgornji Ponikvi, za učitelja; Miroslav Logar, učiteljski kandidat v Ljubljani, za začasnega učitelja; na deško ljudsko šolo II. v Mariboru: Mirko Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, za nadučitelja; Viktor Grčar, učitelj v Ribnici, za učitelja; na deško ljudsko šolo III. v Mariboru: Ivan Tomažič, nadučitelj na Stari cesti, za nadučitelja; Josip Malenšek, učitelj, zdaj nadporočnik pri mariborskem pehotnem polku, za učitelja; Josip Kutina, začasni učitelj v Istri, zdaj v Ljubljani, za začasnega učitelja; Zofija Mulaček-Suševa, učiteljica v Kranjski gori, za učiteljico; na deško ljudsko šolo IV. v Mariboru: Martin Vodenik, nadučitelj pri Spodnji Kungoti, za nadučitelja; Stanislav Legat, nadučitelj v Logatcu, za učitelja; Alojzij Spanger, učitelj v Rojanu, zdaj v Ljubljani, za učitelja; na dekliško ljudsko šolo I. v Mariboru: Hermina Bračičeva, učiteljica v Dobovi pri Brežicah, za učiteljico; Ana Herzogova, začasna učiteljica v Ljutomeru, za začasno učiteljico; Marija Vel-narjeva, učiteljica v Sv. Bolfenku na Kogu, za učiteljico; Alojzija Kožuhova, učiteljica pri Sv. Duhu v Halozah, za učiteljico; Filomena Tručlova, učiteljica pri Veliki Nedelji, za učiteljico; Frančiška ¡Malenš-kova, učiteljica ročnih del v Mariboru, za učiteljico ročnih del; na dekliško ljudsko šolo II. v Mariboru: Olga Juvančičeva, učiteljica v Selnici, za šolsko voditeljico; Marija Tomažič-Škrbčeva, učiteljica na Stari Cesti, za učiteljico; Marta Gobčeva, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju, za učiteljico Josipina Kirarjeva, začasna učiteljica v Št. Ilju v Slovenskih goricah, za začasno učiteljico; na dekliško ljudsko šolo III. v Mariboru: Ida Vodenikova, učiteljica v Spodnji Kungoti, za učiteljico; Justina Coretijeva, učiteljica v Framu, za učiteljico, Ema Kosijeva, začasna učiteljica v Cirkovcih, za začasno učiteljico; Ivana Vidmarjeva, učiteljica v Vuzenici, za učiteljico; Ljuba Marinova, začasna učiteljica v Slovenski Bistrici, za začasno učiteljico.
Srednješolske vesti.
Začasni učni načrt za srednje šole v Srbiji. Minister prosvete Davidovič je izdal začasni učni načrt za srednje šole v bivši kraljevini Srbiji. Načrt naj omogoči srbski mladini, da v pospešenem šolanju nadomesti vsaj deloma po vojni izgubljeni čas. Zanimivo in vse hvale vredno je, da minister prosvete tudi pri skrajšanju pouka ni pozabil na potrebo, da srbska mladina pozna kulturo celokupnega naroda. Tako so pri literaturi odrejene posebne ure za slovensko literaturo in književnost, in skozi pol leta se bo v osmem razredu gimnazije gojila na teden vsaj po eno uro slovenska literatura v svrho poznavanja našega narečja. V definitivnern učnem načrtu bo seveda odkazano spoznavanju naših razmer še mnogo več prostora.
Društvo slovenskih profesorjev ima v soboto, dne 12. t. m., ob pol 4. popoldne v risalnici 1. državne gimnazije v Ljubljani izredni občni zbor.
Osebne vesti. Nameščeni so: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za nemščino kot glavni predmet, laščino in grščino kot postranska predmeta dr. Jakob Kelemina, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Ivan Mazovec, suplent na državni realni gimnaziji v Ljubljani; kot učitelj za zgodovino kot glavni predmet dr. Matej Potočnik, profesor na državni realki v Idriji; na državni realni gimnaziji v Ljubljani : kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Martin Majcen, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelja za prirodopisje kot glavni, matematiko in fiziko kot postranska predmeta Bogomil Remec, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, in dr. Gvidon Sajovic, profesor na državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni realki v Ljubljani: kot učitelj za matematiko in fiziko dr. Franc
Čadež, profesor na državni realki v Idriji; kot učitelj za zemljepis in zgodovino dr. Dra-gotin Lončar, profesor na državni realki v Idriji, prideljen državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni gimnaziji v Novem mestu: kot učitelj za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet Peter Prosen, profesor na državni gimnaziji v Kranju.
Štrajk na realni gimnaziji v Belo-varu traja od 24. marca. Za razlog štrajku navajajo dijaki nazadnjaško ravnanje profesorjev in ravnateljev, ki so napravili iz šole — temnico.
in
umetnost.
Koncert „Ljubljanskega Zvona" v veliki dvorani Uniona dne 4. t. m. Dvorana je bila polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo izbran vzpored in z odobravanjem izrekalo priznanje pevcem in pevovodji. Nastop pevskega zbora — nekako 80 grl — je bil točen in je pričal
0	hvalevredni disciplini, ki vlada v njem. Glasovi se prelivajo z enakomerno močjo v harmonično celoto. Boljša uglajenost se pozna moškim glasovom nego ženskim. Med temi so alti zrelejši od sopranov, ki silijo ponekod v ospredje. V moškem zboru so basi (II.) šibkejši, šele v p prihajajo do veljave. Moški zbor je prebil težko izkušnjo v Adamičevi „Kregata se baba in devojka". Energija pevovodje Prelovca je srečno privedla karakteristično skladbo do učinkovitega uspeha. V Juvančevem „Izgubljenem cvetu" je moški zbor dovršeno odpel srednji del. Mešani zbor se je najbolj pospel v Krekovem „Vabilu", ki je skladba izredne miline. Zboru, ki se je loti. ni treba zgolj pevske zanesljivosti in spretnosti, temveč mora biti čuvstveno izobražen stati: mora na višini, ki reflektuje na umetniško merilo. Od starejših skladb smo čuli Ipavčevo „Ilirijo oživljeno", ki nas je — kaj vemo, zakaj? — bolj ogrela po besedilu nego po napevu. Foersterjeva „Razbita časa" je v zadnjem stavku popolno uspela. Plemenito stremljenje do dovršenosti in umetniškega stvarjanja je značilna poteza v nastopu „Ljubljanskega Zvona". Čuvstvenost (Adamičeva „Zapu-ščeva") in virtuoznost (Mokanjčev „Kožar") sta znamki umetnosti. Mislimo, da je dovolj izpričane ambicije, ki izvira ob vidnem stopnjevanju dozorevanja iz vztrajnosti im volje, koncentrovanih v pevovodjevi taktiki. Kralj večera (in obenem njegov suženj) je bil tenorist Rijavec, ki je umetnost skladateljevo prekoval v svoji duši v čisto zlato in ga radodarno sipal v dvorano. Na klavirju ga je spremljal kapelnik Ravnik s pobožno vdanostjo. Bil je lep večer: Zvezde žarijo pokojno, rože dehtijo opojno... Poslušali smo in živeli v kraljestvu pesmi.
E. G.
Nov učni pripomoček za pouk zgodovine je „Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov", ki jo je spisal Matija Pire, profesor v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, št. 1457, kot učni pripomoček srednješolski in ljudskošolski mladini priporočilo. Cena 1 K, po pošti
1	K 20 v; prinaročbi nad 50 iztiskov dobe učitelji in učiteljice 10 % popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pire, profesor v Mariboru.
Julij Bučar: Slovenski metuljar. —
Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfo-biološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. — S 15 slikami. Risal Danilo Bučar. — V Rudolfovem 1919. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Str. 103. Cena 5 K. — Na polju slovenske coološke literature izpolnuje to delo precejšnjo vrzel. Knjiga bodi svetovalka ob uporabi metode raziskovanja in vodnica ob orientaciji na majhnem sicer, pa vendar znamenitem torišču domače faune. Prvo poglavje govori o lovu na metulje, v drugem poglavju beremo o metuljereji, tretje poglavje obravnava mehčanje metuljev, v četrtem je govor o razpenjanju metuljev, peto daje nasvete o izboljševanju pokvarjenih metuljev, v šestem je obravnano urejevanje zbirk, sedmcKpa razpravlja o prometu z metulji. Knjiga je pisana z veliko ljubeznijo in temeljito strokovno vestnostjo. Pri posameznih poglavjih je omenjena pristojna literatura. Ni nobenega dvoma, da si knjiga pridobi obilico prijateljev, pa tudi v šole ji mora biti pot odprta. Uvrstimo jo v vse svoje zasebne in javne knjižnice!	—e—g—
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Vabimo slovensko občinstvo na naročbo nove izdaje Jurčičevih zbranih spisov, s katerimi otvarja »Tiskovna zadruga« svoje izdanje »Slovenskih pisateljev«. Dosedanja Levčeva izdaja je deloma že pošla, deloma ne odgovarja modernim zahtevam izdanj klasikov, ker nam ne nudi vsega
Jurčiča in je brez potrebnega literarnega tolmača. Zanimanje za literarna vprašanja med našim razumništvom raste. Odtod izvira potreba take izdaje, kakršna želi biti ta, ki hoče podati občinstvu vse Jurčičeve leposlovne izvirne in preložene, dovršene in nedovršene spise, njegove kritične in biografske eseje, publicistične podlistke, najvažnejše politične članke, pisateljev življenjepis in njegovo korespondenco. V urednikovih uvodih se naj označuje delo, obseženo v dotičnem zvezku, v zaključnih urednikovih opombah pa naj se pridružuje stvarni tolmač, opremljen s splošno zanimivimi literarnimi beležkami in dopolnjujočimi podatki iz ostaline. — Po teh načelih je uredil dr. Ivan Prijatelj Jurčičeve zbrane spise, ki izidejo približno v šestnajstih zvezkih, po obsegu dvakrat tolikih, kakor so bili Levčevi. Ravnokar je izšel prvi zvezek, ki prinaša na 528 straneh sledečo vsebino: Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke (O Rojenicah. Pripovedka o beli kači. Stari voj-ščak. Pripovedka o sv. Gregorju. O angelu. O nadlogi. O bogatem kmetu in njegovi hčeri. Brat in ljubi. Kako so trije bratje hudiču služili. Kaj ni nikoli bilo in nikoli ne bo. Deklica in Pesoglavci.) — Obri in Avari. Kres pri Slovencih. Mogile pri Vir-ju in narodna pravljica o njih. Slovenske narodne pripovedi in pravljice. Spomini na deda. (Zakrpana Višnja gora, raztrgan Žu-ženberk. Pozimski večer na slovenski preji. Jama, po kateri se pride na drugi svet. Kaj se pripoveduje v Križmjnovern prerokovanju.) — Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. — Cena broširani knjigi 12 K. s poštnino 70 vin. več. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Sodna ulica 6.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.) XVI. izkaz.
Po 25 K: Fran, Malči in Poldi Jegljič — Dovje. Po 20 K: Vilma Kožuhova — Cmurek; Josip E. Mavric — Sv. Trojica v SI. gor. (Čestitamo k 30 letnici predsedovanja v učit. društvu Svetolenartskega okraja!); Marica Medvedova — Velika o. Cmurek; Lojze in Marija Marok — Dol. Nemška vas pri Trebnjem; Rumpret Drago — Sromlje; Flere Franjo, Zofija Mulaček-Suševa — Kranjska gora. Po 10 K: Baraga Janko — Koroška Bela; Cilka Erženova, Gabrijela Tominčeva in Olga Sušnikova — Sromlje; Marija Čer-netova — Kranjska gora; Gebauer Viljem — Šmihel p. Novo mesto; Iva Pre-melčeva -4 Tomišelj p. Ig-Studenec; Kut-nar Ivan — Žužemberk. Po 7 K: Stojko-vič Josip — D. M. v Polju. Po 5 K: Jam-šek Fran, Sušnik Miroslav, Amalija Pin-kova, Franja Preskerjeva in Štefi Scheli-gojeva — Rajhenburg; Knapič Janko, Pavlovič Ivan, Černej Ivan, Ivana Piller-jeva in Olga Knapičeva — Videm; Potočnik Lojze — Ljubljana. — Današnji izkaz 307 K. Prej izkazanih 4755 K. Skupaj 5062 kron.	Ivan Petrič,
Ljubljana-Sp. Šiška.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naš prijatelj Jovan P. Jovanovič, pred vojno učitelj in župan v Kragujevcu, sedaj na službovanju v ministrstvu notranjih del v Belgradu (Kosmajska ulica 35), je pisal našemu uredniku, da pozdravlja vse tovariše in tovarišice, imenoma Zem-ljanovo, Kalanovo, Dimnika, Jelenca, Režka, Šego, poudarjajojoč, da bi ga veselilo, ako bi se tudi ti oglasili. Vsem tem potom sporočamo to željo_______
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učitelj stva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. marca 1919 K 41.426*22.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od •/iS. do '/26. ure popoldne.
		
L		-1
t
Učiteljski zbor v Šmartnem pri Litiji naznanja tožno vest, da je 26. marca 1919 preminul na Šljemenu pri Zagrebu tovariš
Rudolf Poljanec.
Bodi mu lahka žemljica!
Stev. 194.
Razpis učiteljske službe.
Cezanjevci, šolski okraj Ljutomer, tri-razredna ljudska šola, katoliški veronauk. Prošnje je vložiti
do 15. majnika 1919
na krajni šolski svet v Cezanjevcih, pošta Ljutomer.
Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 31. sušca 1919.
Predsednik: dr. Vavpotic s. r.
Podaljšanje natečajnega roka.
Vsled ukaza Višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 26. sušca 1919, št. 4418, se podaljša natečajni rok za vsa razpisana učna mesta v slovenjebistriškem šolskem okraju do 15. malega travna 1919, v mariborskem in svetolenarškem okraju pa do 15. dne velikega travna 1919, da bo i učnim osebam iz zasedenega ozemlja mogoče, se udeležiti natečaja. •
Okrajni šolski svet Maribor, Slov. Bistrica in St. Lenart v Slov. gor., dne 31. sušca 1919.
Predsednik:
dr. Lajnšic s. r.
□nnoaacicmaaaEion a□aaaaaoaDaaDDi^
g	Čifajte!
a	g
g Ravnokar je izšla knjižica
g	Dr. B. Derč :
i Dojenček, nJega negovanje in prehrana.	| d
p Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in	S
O krepke otroke, morajo citati to knjižico.	§
q Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otroške	ti
□	bolezni — podaja praktične nasvete, kako	S n je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča	ti S pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna	0
□	ulica št. 6. Cena K 3, s poštnino K 3 30.	S n Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje	q
knjižica po povzetju.
D
□	DDDODSDDOOOBDD □ E3DQDQDDQaDBDD!)g
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva EE in narodne vzgoje =
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva :: - Cena 2 K. --
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Največja slovenska hranilnica!
Ljubljana. Prešernova ulica it- 3,
je imela vlog koncem leta 1918.....K 80,000.000'-
rezervnega zaklada.......... 2,500.000 -
Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obre-stovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Izšel je četrti zvezek
VSEBINA: 1. Fantje od fere. - 2. Z doma. — 3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Čestitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše ■• - zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - -
Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K.
Naročila sprejema
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6.
Vse potrebne samoslovenske
tiskovine zzz""^^
io!e
1H m po odobrenih vzorcih rag| ¡H so izžle v naši zalogi. II
Prijave na naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6. ==
C/'
J