Mamas™ US MISIONES '»74 DLDasaocDaan CATOLICAS NOVIEMBRE ANO SANTO V MISIONES EL PROBLEMA DE LAS MISIONES EN LA PERSPECTIVA DEL ANO SANTO Del mensaje del Papa para el “Domingo mundial de las Misiones". Una vez mas queremos anunciaros, haciendo referencia al misterio de Pentecostes que inspira este tiempo liturgico y en el que se actualiza la Inauguration de la actividad misionera de la Iglesia, la celebracion de la Jornada Misionera anual de octubre. Discurre su celebraciön dentro del marca del Ano Santo que, con su tematica de renovaciön y conciliacičn en Cristo, se propone un objetivo de dimensiones universales, y este se realiza solo en la medida en que la humanidad conoce y reconoce a Cristo. Y cvangelizar, en cuanto a acciön que da a conocer a Cristo a los pueblos y tiende a renovarlos y reconciliarlos con El y en El, significa alargar el ärea y el grado del cono-cimiento y aceptaciön de su Persona y de su mensaje; significa dilatar los espacios de la recontiliacion en la justicia y en la caridad de Cristo. Como indicamos en la Bula de proclamacion del Ano Santo para 1975. " Apostolo-rum Limina", estos motivos fundamentales del Jubileo aprernian, como consecuencia nece-soria, a una mäs vigorosa acciön apostölica y misionera de la Iglesia: "Es necesario, por tanto, que durante el Ano Santo se suscite un nuevo y generoso impulso de la evan-cclizaciön, que debemos considerar como el primer punto a realizar en el programa de tal actividad. Porque la Iglesia peregrina, ‘enviada por Dios a las naciones para ser sacramento universal de salvaciön', es por su naturaleza misionera y se renueva en su histörico camino en la medida en que se pone en disposiciön de acoger y profundizar mediante la fe el Evangelio de Jesucristo, Hijo de Dios, y al mismo tiempo de dar al mundo el anuncio salvifico del mismo con la palabra y con el testimonio de vida". La conversiön que el bautismo exige, no sölo presenta un aspecto negativa de aleja-rr.iento y de aversiön del pecado, sino tambien y sobre todo un aspecto positivo —como lo indica ya su mišma etimologia— de orientaciön y de aproximaciön hacia Dios Para un cristiano outentico, la glorificaciön de Dios, el amor a El y el advenimiento de su reino a lo tierra deben constituir el objetivo principal de su vida, en coherencia perfecta con las peticiones fundamentales de la oraciön dominical (el "Pater Noster"). Pues bien, es precisarnente la actividad misionera de la Iglesia por la que "Dios es glorificado plena m e n t e desde el momento en que los hombres reciben plena y conscientemente la obra salvadora de Dios que completö en Cristo. Por ella se cumple el propösito de Dios, al que Cristo obediente y amorosamente sirvid para gloria del Padre que le enviö, a fin de que todo el genero humano forme un ünico pucblo de Dios, se una en un ünico Cuerpo de Cristo y se coedifique en un ünico templo del Espiritu Santo, lo cual, por re-flejar la concordia fraterna, responde al intimo deseo de toda la humanidad" (Ad gentes, 7). (Sigue.) DOLGOROČNE NAPAKE Se vedno v raznih revijah in listih ponavljajo ostre besede libijskega predsednika polkovnika Mohamerja Gadafija, ki jih je izrekel na zborovanju afriške mladine: „Krščanstvo uničuje afriškega človeka. Zato je treba krščanstvo iztrebiti iz afriške zemlje." Ta poziv zagrizenega muslimana je izzval proteste ne le med kristjani in misijonarji, ampak med samimi muslimani. Seveda pa ni manjkalo muslimanskih „apostolov", ki so tem besedam navdušeno ploskali. Med drugimi je Gadafiju odgovoril škof Slonokoščene obale Bernard Yago. Njegov odgovor je bil iskren, pošten. Zato v njem ni nič prikrival in je poudaril: V preteklosti smo vsi delali napake, zato moramo biti vsi ponižni in moramo iskati spravo in razumevanje drug drugega. Ni v podrobnosti razlagal, a škof je odkrito priznal, da smo tudi kristjani v svojem preteklem misijonskem delu zagrešili napake. Preveč je bilo vnašanja evropske kulture in miselnosti in običajev v mlade krščanske Cerkve. Takrat je bilo to samo po sebi razumljivo. Saj so misijonarji vednp otroci svojega časa. Kdo je takrat mislil na afriško kulturo, ki „je ni bilo". Naravno je misijonar uporabil tisto, kar je imel. In za krščansko življenje ni imel drugega kot evropske načine religioznega izražanja. Ves prijem misijonskega problema v Afriki je bil primitiven, a poln gorečnosti. Tudi z naše strani lahko napravimo novo grobo napako k pretekli napaki. Če bi namreč zaradi zgodovinsko razložljive pogreške zmanjšali osebno veličino misijonarjev devetnajstega stoletja, bi bili krivični. Napaka je delo nas vseh. Napako je storila Cerkev v celoti. Zato pa moramo danes mirno sprejeti take napade in očitke in napake skušati popravljati. In to danes misijonarji delajo na vsej črti. Dobro se zavedajo, da gre za afriško avtentičnost tudi v cerkvenem življenju. Pričenjajo se v bogoslužju, upravi, delu, načinu življenja vernikov, duhovnikov in redovnikov poizkusi, ki naj dajo mladi afriški Cerkvi docela afriški izraz. A za to delo so poklicani predvsem domači škofje, duhovniki, redovniki in laiki, ker le on! imajo pristno-afriško dušo. A vsi ti se morajo zahvaliti „apostolom brez časti 1 „starim" misijonarjem, ki so dali vse, čeprav so nevede zagrešjli to napako evropeizacije. Bog daj, da današnji misijonarji ne bi zagrešili — spet v svoji gorečnosti — nove napake, za katero bi plačevali davek bodoči rodovi. Prav je rekel škof Slonokoščene obale: Vsi moramo biti ponižni. Delati je treba po najboljšem spoznanju, iskreno in z veliko gorečnostjo. Ce pa se tudi pri misijonskem delu pritaknejo človeške napake, Bog z njimi že od zdavnaj računa. Saj so z njimi posejana vsa krščanska stoletja. Vendar Bog preko vseh teh ovinkov in slepih ulic skozi vsa stoletja riše v zgodovini človeštva ravno črto odrešenja. F. S. 403 4P ; I t I S 1 I ♦2* 4P O ♦> T v 4P * O V 0 4 * 4 P V V <♦ V ♦> * 1 IZ MOJEGA JAPONSKEGA KATEKIZMA Vigred ie zrJa v vodö se smehljaje -dolgo? za hip? še veter ni vedel. Vigred rjave lase je vzravnala, z vzdihom japonskih žena je še stala -dolgo? za hip? pa slavček ni vedel, v plašč se meglen je zavila in šla, vigred, ljubezen iskaje. Sla je, a jaz sem ostal z melodijo, polno vprašanj o angelih božjih: ali žena so japonskih miline? ali se gibljejo z njihovim ritmom, v svet nihajoč in daleč s skrivnostjo? Ali se ljubijo vžganih oči, v drug drugega potopijo? Sla je, a jaz sem ostal s hrepenenjem. Stene oblačne v strop se trdijo, vrba brli iz zelenih lestencev, slavček poskuša na orglah popevke, v srcu me oglje žge za kadilo. Ali zvonijo brezmejne želje v angelskih src hrepenenje? | 1 t % VLADIMIR KOS j..;..;.»;**;..;**;».;,.;«;.*;«;**;..;..;«;..;«;».;».;. SE EN BODOČI MISIJONAR Iz Pariza je, naše uredništvo ob koncu septembra prejelo pismo slovenskega frančiškanskega bogoslovca MARIJANA MARINČIČA, ki je zdaj že v Da home ju, v Afriki. Tole je pisal: Na pobudo s. Cecilije Prebil se vam oglašam iz Pariza,, kjer Čakam na odhod v Afriko. Najprej bi se vam rad predstavil: Marijan MarinčiC, roj. 12. julija 1950 v Ljubljani. Tu sem končal osnovno šolo in potem kot petnajstletnik 1. 1965 stopil v frančiškanski red. Najprej sem skončal v Novem mestu noviciat, isto ta m tudi državno gimnazijo. Maturiral sem 1970, tri mesece za tem pa oblekel vojaško suknjo. Služil sem v mornarici. eno leto in pol v Ptuju, pol leta pa v Boki Kotorski. Jeseni 1972 sem se vrnil domov, se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani in do sedaj opravil štiri semestre. Zdaj pa se odpravljam v Dahomej, kjer bom najprej dokončal teologijo; po končanem študiju bom odšel v Togo, kjer se bom pridružil našima dvema misijonarjema p. Hugonu in p. Evgenu. To naj bi bila nekakšna moja osebna izkaznica o preteklosti,, sedanjosti in prihodnosti. Verjetno vas bo zanimalo, kako sem se odločil za misijonski poklic. To bi težko razložil. Že kot novinec sem se ogrel za misijone. Pobudo pa je dal obisk togoškega škofa msgr. Hanriona, ko se je prvič mudil v naši provinci. Pokazal nam je nekaj diapozitivov iz življenja TogošCa-nov. Ob pogledu na bedo in trpljenje, se je v meni porodila želja, da bi šel tudi sam mednje, vsaj za nekaj časa, in jim po svojih močeh po- magal. Takrat je bila za mene ta želja le sanja, saj sem videl pred seboj le dolgih dvanajst let, katera so me še ločila od posvečenja. Toda kljub temu sem se odločil, da bom šel, če bo le mogoče, po novi maši v misijona. Obisk msgr. Hanriona je rodil prve sadove. Najprej je odšel v Togo p. Hugo Delčnjak in nekaj let za njim še p. Evgen Ketiš. Lani novembra se je gospod škof zopet mudil v Evropi in tako obiskal tudi Slovenijo. Jaz sem bil malo prej na točaju francoščine v Parizu in tako so me določili za tolmača. Sedaj sem imel malo več možnosti, da se pogovorim z g. škofom tudi o osebnih namenih za bodočnost. Med drugim sem ga vprašal, če je kakšna možnost, da bi jaz svoj študij skončal že kar v Afriki. Moža je meje vprašanje sprva presenetilo, pa se je brž tudi sam ogrel za mojo misel. Obljubil mi je,, da se bo o vsem pozanimal. Januarja letos sem prejel njegovo pismo, v katerem pri sporoča, da oktobra lahko pridem v Afriko, če želim-, in tam nadaljujem študij teologije v Dahomeju. Sedaj sem bil postavljen spet pred težko odločitev: naj grem ali naj ne grem. Mnogo je bilo razlogov za in za proti. Za: pridobil bi na znanju francoščine in se seznanil z domačim jezikom; že zdaj bi se skušal, lažje kot pozneje, vživljati v duševnost Afričanov, saj je to za misijonarja izrednega pomena; spoznal bi življenje ljudi, med katerimi bom pozneje živel; zraven mi vse skupaj ne bo vzelo nobenega posebnega časa, saj bom v glavnem le pasiven študent. Razlogi proti odhodu v Afriko pa so bili: treba bo zapustiti starše, ki bosta kar čez noč ostala sama, saj je moral edini,, brat, pet let mlajši od mene, prav letos v vojsko, da bo odslužil svoj rok; bogve, 'če bom prenesel afriško podnebje; če bom zadovoljen s kvalitetno višino študija v tamkajšnji bogoslovnici; seveda jih ni manjkalo, ki so čenčali, da sem sploh malo udlarjen, če grem že zdaj v Afriko, saj vendar na kocko stavljam svojo duhovniško kariero, pa še to in ono... Sprva sem bil docela zbegan; zato sem se odločil, da najprej povprašam na vodstvo naše province, kako in kaj,, pa če md sploh dovolijo v Afriko. Pa sem takoj prejel pritrdilen odgovor in seveda sem se spet znašel v labirintu dvomov in oklevanja. Vse tja do 22. maja letos sem razmišljal in se odločal. Nazadnje sem zatrdno sklenil: pojdem! Za zdaj moja najtežja življenjska odlcCitev. A za božje kraljestvo se splača tudi tvegati, tudi za ceno še takšnih velikih žrtev. Pred kratkim, že po svoji odločitvi, so mi povedali, da je mama težko obolela in da bo morala konec novembra na operacijo. Kako mi je pri srcu, si lahko predstavljate, saj se večkrat sprašujem, če je morda nisem zadnjič videl, ko sem odšel. Bog daj, da ne! Od domačih in prijateljev sem se poslovil 10. septembra. Na postaji se jih je zbralo kar 27. Nikoli nisem mislil, da bo slovo tako težko, saj solza res tudi ni manjkalo. Ob petih popoldne sem solznih oči zapustil svoje rodno mesto, mamo, očeta, prijatelje... Upam, da ne zaman! Zdaj sem pri frančiškanih v Parizu. Za moj odhod v Afriko so že vse uredili, tudi vizum že imam. Čakam samo še tisti dan, ko bom sedel V avion in odletel v „obljubljeno deželo“. To bo 22. septembra ob pol osmih zvečer. Dneve si preganjam s tem, da gulim francoščino, pisarim pisma,, obiskujem: znance (v Parizu sem namrVČ že četrtič in imam že kar precej poznanih), kupujem, kar mi še manjka, skočim na koncert, ki jih tu ne zmanjka (obožujem klasično glasbo!) itd. A vendar mi dnevi tečejo prepočasi; kar precej rajzenfibra imam. Prvič mi je zdaj prišla v roke tudi vaša revija Katoliški misijoni. Z zanimanjem sem jo prebral. Do zdaj nisem vedel zanjo, pač pa sem čul mnogo dobrega o Vas in Vašem bratu: mama mi je pravila. Mnogokrat se vaju je spominjala še izpred vojnih dni, ko se je učila kuhanja v Ljudski kuhinji. Pokazala, mi je tudi molitvenik s podpisom, ki ga je prejela v spomin, ne vem, ali cd Vas,, ali od Vašega pok. g. brata. Tako vem, da tega pisma ne pišem neznancu, marveč nekemu, na katerega ohranja domovina prav lepe spomine. Naj končam, da ne bom dolgovezen. Upam, da to pismo ni zadnje in da bom tudi cd Vas prejel kakšno vzpodbudno besedo, ki me bo podprla na moji bodoči poti. Na Vaš odgovor bom čakal. Prav pr"srčno Vas pozdravljam s starim frančiškanskim Pax et bonum - Mir in vse dobro, pa z željo, da bi poželi še veliko uspehov pri širjenju misijonske misli. Požrtvovalnemu in pogumnemu m 1'nd'emu idealistu k vsem njegovim odločitvam in k odhodu, v misijone čestitamo! Obljubljamo mu, da mu bomo prijatelji v času-študija na misijonskem polju, da bomo molili zanj in mu pomagali. Rog z Vami, mlctdi misijonar! Uredništvo K M Tej številki — novemberski - prilagamo kot vsako leto vpisnice v Misijonsko mašno družbo. V tem mesecu se radi spominjamo naših pokojnih in tudi za svete maše v zveličanje njihovih duš dajemo. Mnogi tudi radi vpišejo svoje drage rajne v tzv. Misijonsko mašno družbo, ki že nad 50 let opravlja dnevne svete daritve v dušni j [ blagor pokojnih in živih vpisanih udov. Z udnino pa se tudi pomaga misijonski akciji slovenskih lazaristov, katerim je bila že od početka zaupana ta slovenska Misijonska mašna družba. - Poslu-žite se vpisnic. Na njih najdete tudi vsa ostala navodila. mimt uesTi IZ PISEM TAMKAJŠNJIH SLOVENSKIH MISIJONARJEV IN MISIJONARK Tu levo: Misijonar France Buh CM, ki je k fotografiji napisal: „Moj konjiček, ponižen, pohleven, pa vztrajen!“ Ob povečanem številu slovenskih misijonskih moči na, Madagaskarju se je začel širiti tudi njih delokrog, ko se je misijonar France Buh podal delovat na novi misijon VONDROZO, kakor smo poročali v zadnji številki našega lista. Od tam nam misijonar Buh 20. septembra spet piše, kako so mu potekali prvi časi na novem misijonu: „Zadnje dni sem prebil v postelji, kar se mi je zgodilo prvič v šestih letih, kar sem tukaj. Prejšnjo sredo sva s katehistom obiskala več vasic; v vsaki hiši' je bil kdo bolan, Včasih kar dva: gripa. V četrtek sem tudi sami začutil, da se malo preveč potim brez vzroka,, saj tukaj ne garam telesno, ker ni telesnega dela. V petek sem maševal že z basom in šibek v nogah, čez dan sem spovedoval v pripravo na krst otročičev, kc tudi starši prejmejo zakramente. V soboto sem sredi deta vedno moral kaj poležavati. V nedeljo smo zelo slovesno krstili 18 jogrov - malih otročičev, popoldne malo prigriznili, da se dogodek tudi s te strani proslavi, in sem vzdržal. V ponedeljek sem pa vzel avto mojega prednika in se odpeljal v Farafangano po moj motor, ki ga za naslednje obiske po farii nujno potrebujem. Pa me je sestra Daniela spravila v posteljo. “Tri dni nikamor, za božjo voljo!” Pa sem se tri dni “cajtal”, danes dopoldne se pa spet vrnil v Vondrozo. In Vam pišem že spet zdrav in čil. Jutri odidem za tri tedne v severni del moje župnije. V torek sem doživel lepo presenečenje. Veste, da je Janez Puhan župnik v Vangaindrano. Zlepa ne bi mogel najt: boljšega za to mesto,, a tudi zlepa kdo od nas ne hlepi po tem nelahkem položaju tamkaj. No, ta naš Janez se je odločil, da gre v Tananarive. On bi sicer rad, da bi njegov prihod v glavno mesto otoka sovpadal z vrnitvijo misijonarja Roka iz Evrope, a ker ni bilo nobenega glasu od njega, Janez pa ni mogel več čakati', si je dejal: Če do sobote ne bo nobenega sporočila, grem na pot. Ker pošte ni bilo, je Janez v ponedeljek odrinil. V Tananarive imamo misijonarji malo hišico, kjer se more pokrepčati in prespati1 tudi sedem oseb, ko pridejo po opravkih ali na potovanju. Janez je šel seveda tja. Potrka in kdo mu odpre: Rok Gajšek!!! Od samega smeha ni mogel zgovoriti niti Dober dan. No, in tako sta me šla oba obiskat,, ko sem se prav tedaj zdravil; to je bilo pretekli torek zvečer. Slivovka,, ki jo je Rok prinesel seboj iz Slovenije preko vseh carin, je pospešila moje ozdravljenje, prav tako Kogojeva, potica iz Pariza, da ne omenim pristne domače salame iz Horjula ali Zaklanca od strani s. Cecilije Prebil, ki je tudi v Parizu. Ona dva sta morala drugo jutro naprej, jaz sem pa še ostal v postelji' do včeraj opoldne1, ko sem začutil vo.čjo potrebo po solidnejšem prigrizku. Pa sem vstal in se v obednici dostojno najedel. Glede m-oje bolezni me je tolažila misel, do so sami gospod škof tudi Cerkev in župnišče v Vondrozo, kjer „kraljuje“ sedaj misijonar Buh. obležali v postelji prav tako teden dni in so se še bolj potili kot njihov podložnik.“ Župnik v Vangaindranu, misijonar JANEZ PUHAN,, je zelo velikopotezen v delu, pa bolj redkobeseden v pisanju. Pa smo vendar prejeli tudi od njega nekaj vrstic z dne 11. julija: ,,Skoraj sram me je, ko drugi mislite name in mi celo pošiljate pomoč za, misijon, ko se sam tako malo trudim, da bi imel stike z zaledjem. Tolažim se s tem, da delate ne radi uživanja hvaležnosti, ampak ker bi radi sodelovali z nami, a kljub temu dobro dene beseda zahvale. Le to ne vem, kako bi mojo zahvalo izrazil v besedah. Eno lahko povem, da vsak denar obrnemo v DOBRO, in to naj bo v tolažbo vsem dobrotnikom. France se je oddaljil od nas in šel na drug misijon, tako se „slovenski misijon“ širi po škofiji. Vsi od nas, mladih Slovencev, veliko pričakujejo. Bomo izpolnili njih upe. .. ?“ Tudi dve sestri' usmiljenki sta nam pisali iz Vangaindrana. S. AMANDA POTOČNIK, nam 7. maja piše i'z Ranomene, kamor je napravila misijonsko pot: Novo šolsko športno igrišče v Vongaindrano; sad truda misijonarja Janeza Puhana CM in laičnega sodelavca Lovrenca Sta n ta. Janez Puhan CM mašuje za učiteljski zbor misijonske šole na izletu k Indijskemu oceanu. „S sestro Malgašinjo sva prišli v Ranomeno,, ker so tu praznovali dan gobavcev. Po zaslugi dobrotnikov so bili gobavci' tudi obdarovani: vsak je prejel jopico, kg. riža, nekaj mila in zdravila. Tokrat se je zbralo okrog 200 gobavcev, manjkalo jih je pa okrog 100 drugih. Tukaj je še vedno število gobavcev razmeromla veliko. Sicer je njihovo stanje že znatno izboljšano, ker redno prejemajo zdravila, kar jim pomaga do delne ali skoraj popolne ozdravitve. Seveda, roke in noge, ki so jim od-gnile, jim nikdar več ne bodo zrasle. Kako žalosten je pogled na toliko množico pohabljenih, bolnih ljudi vseh starosti,, mnogi med njimi so še zelo mladi. V veliki večini so prepuščeni samim sebi, sami si tudi morajo preskrbeti svoj vsakdanji kruhek, skušajoč delati s svojimi pohabljenimi udi. Kot še v nekaterih drugih krajih po Madagaskarju, so tudi v Fara-f an gani naše sestre v gobavskem naselju za'čele izdelavati za gobavce posebej prikrojeno obuvalo po zaslugi dobrotnikov iz Severne Amerike, ki so poslali potrebni materijah Ta obutev je mnogim nad vse dobrodošla, saj preje zlasti tisti, ki jim manjkajo stopala, niso mogli drugače hoditi, kakor da so se plazili po kolenih,, z novim- obuvalom pa morejo hoditi pokoncu. V Ranomeni je sestrska hiša že skoraj dokončana po prizadevanju Silva Česnika in Ivana Seljaka. Hiša je precej velika in kar lepa. Kadar pridemo sestre sem, že bivamo v novem poslopju. Naša nova višja predstojnica je bila za. Veliko noč prvič v Ranomeni in je obljubila, da bodo sestre meseca oktobra za stalno prišle v misijon Misijonar Silvo Česnik sploh veliko gradi. Zdaj bo šel na primer v Matango pomagat Jankotu Slabetu zgraditi cerkev. Janko Slabe tamkaj zelo lepo deluje, je preprost in duhoven misijonar in ga imajo ljudje zelo radi. Sestra Marija Pavlišic-, ki je z menoj v Vangaindrano, z vso pridnostjo deluje v dispanzerju, dočim jaz precej hodim po vaseh med našimi reveži, bodisi v bolj oddaljene, kamor grem s sestro Malgašinjo, bodisi v bližnje vasi. Vedno bolj spoznavam življenje prebivalstva, njega, revščino!, telesno in duhovno, pa tudi njihovo plemenitost. Skušam z njimi deliti trpljenje, bridkosti in, veselje. Resnično so mi ti reveži' zelo dragi.“ Zadnjega julija pa nam ista misijonarka piše sledeče: „Kot sem Vam že pisala, je moje delo med ubožci. Zato grem vsak dan v vas k njim na obisk. Zavedajoč se moje nebogljenosti, se pred odhodom priporočim pred Najsvetejšim za božjo pomoč, posebno da bi znala pravilno odgovarjati na vprašanja zašlih. Kajti ko grem med ljudi, mi stavijo vsemogoča vprašanja, dvome, probleme, materijalhe in duhovne. Na primer: Uboga mati, ki, ima že kopico otrok,, pa jo je mož zapustil in sedaj s prostitucijo išče denar, zaslužek, da preživi svoje otroke, ko ne najde druge možnosti. Ali uboga mama, ki ji je sin nenadoma umrl, edino upanje v življenju, pa zdaj ne vidi poti naprej. Najbolj me pa ganejo trpeči gobavci; mnogi v trpljenju iščejo hrepeneče tolažbo v Bogu. Pred nedavnim sem bila v Matangi, kjer gospod Česnik z vso svojo vtniemo gradi cerkev. S sosestro Malgašinjo sva dva dni čakali, da sva dobili avto. Ko sva po dolgem času končno le dospeli v Matango veseli, da bova na tej postojanki v teh tednih kaj storili, se nama je po treh urah vse podrlo. Sporočili so, da se je z letalom ponesrečil brat moje malgiaške sosestre. Vrh vsega je to že drugi brat, ki ji je letos umrl. Zato se je naslednje jutro vrnila k domačim, d!a bi jim bila v tolažbo; jaz pa sem, 'čeprav sama, vsaj teden dni lahko delala med temi ljudmi.“ Sestra MARIJA PAVLIČIČ je druga Slovenka,, ki misijonar! v Vangaindrano. Ta je pisala malo 'kasneje, sredi septembra. Kot drugi, se tudi ona najprej zahvali za poslano ji pomoč iz Sklada za vse slovenske misijonarje, potem pa takole kramlja o svojem delovnem področju: „Od 2b. julija do 3. avgusta sem bila na duhovnih vajah v Fara-fangani, skupaj s s. Marjeto Mrhar, s. Danijelo Šeme in s. Amando. Le s. Terezija Pavlič ni mogla priti, ker je morala ostati v dispanzerju, ki ga s s. Marjeto ne moreta zapreti niti za en dan. Takoj po duhovnih vajah smo se spet razšle vsaka v svoj misijon. Dispanzer v Vaingaindranu pa lahko vsako leto zapremo za mesec dni. Tako sem šla tja brž po vrnitvi s sestro domačinko. Potovali sva v Ranomeno, ki je dc 42 km južno od nas. Tam misijonarita Silvo Česnik in Ivan Selak. Med. drugim dokončujeta sestrsko postojanko, in če Bog da„ bodo sestre prišle za stalno v Ranomeno še letos, kar bo velika pri- AU Janko Slabe v svoji sobi. V „kuhinji" pripravlja kosilo; zavesa predeli sobo v dva dela, drugi del je spalnica in delovna soba. dobitev za misijon in za ljudi. Me smo se v novi hiši že nastanile, čeprav še ni docela skončana; stoji na hribčku zunaj vasi. Dopoldne in popoldne sva učili dekleta šivanja in krojenja. 15. avgusta smo imeli slovesno mašo; cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Naslednji dan sva se vrnili domov. V nedeljo zjutraj pa sva šli spet na pot, tokrat v Matongo, kjer župnikuje Janko Slabe, prvi duhovnik, ki se je tam naselil. Do zdaj je bil kraj le podružnica Vangaindrana, kjer so le od časa do časa maševali. Župnija je živa, sodelovanje pri maši kot malekje! Ker je sedanja cerkev potrebna popravil, pa tudi premajhna je, so začeli graditi novo; pri gradnji zelo pomaga Silvo Česnik. Poleg cerkve, le malo bolj spodaj, so začeli graditi župnišče; za zdaj misijonar stanuje kar v zakristiji. . . En sam prostor mu služi za vse: za spalnico,, pisarno, obednico, kuhinjo in shrambo, pa še za veroučno učilnico. A se kljub temu počutiš kot doma! Na tem misijonu sem bila prvi'č, odkar ima kraj svojega duhovnika, našega rojaka, ki je zdaj menda že deset mesecev, kar je prišel sem. Ko sva s sosestro pripravljali kosilo, me je skrbelo, kje bomo jedli, saj ni bilo videti nobene mize. Kakšna nepotrebna skrb! Večji zaboj sva potegnili na sredo, manjše pa ob stran in smo imeli mizo s stoli... Štirinajst dni sva ostali tam. V glavnem sva ves čas obiskovali okoliške vasi. Včasih sva šli že zjutraj in se vrnili šele pozno zvečer. Šli sva tudi v oddaljenejše kraje,, kar nama je vzelo spet tri dni. Srečo sem imela, da sva to pot le prišle na dolgo zaželeni otok Nosibe (nosi -otok; be - velik). No, ta otok je komaj 1 km dolg, širok pa, da zmoliš, če greš počez, komaj tri desetke rožnega venca. Na otoku je cerkvica in nekaj dobrih katoličanov, 'čeprav jih duhovnik le redko obišče, saj so preveč od rok in predaleč. Tu sva obiskali starejšo ženo, praktično katoličanko. Ko sva vstopili, je žena pokleknila in molila približno takole (po malgaško se lepše sliši!): „,0 Bog, Stvarnik, od kod menil ta čast? Zares me ljubiš, da si me po svojih služabnicah obiskal. Bodi zahvaljen tisočkrat!...“ Šele po molitvi naju je žena pozdravila in začela govoriti z nama, vsa srečna, da nama je Bog navdihnil misel, da svla jo posetili. Kako živa vera preproste matere! Otok sva zapustili zgodaj zjutraj, sicer je zaradi valov nemogdče v majhni pirogi (iz debla izvotljen čoln) čez vodo. Po uri vožnje sva pristali na drugi misijonski postaji. Vse prehitro je minil „dopust“ in morali sva spet v Vangaindrano, v dispanzer. Prav te dni razsaja nalezljiva gripa; veliko ljudi je zbolelo, vročina seže tudi do 40 stopinj. Po ure in ure čakajo, da pridejo na vrsto.“ Pripis 19. septembra: .„Včeraj je prišel v Vangaindrano misijonar Rok (lazarist Rok Gajšek - op. KM). Prisrčna hvala za denar, ki ste ga po njem poslali. Kako prav nam pride, ko je vse tako drago!“ Škofijski duhovnik JANKO SLABE nam poroča iz Matanga dne 11. julija: „V zadnjem pismu ste morda dobili vtis, da sem prišel na Madagaskar gledat mravlje, kot da jih drugod ni. Drugi pa bodo morda „Isti drugi del Slabetove sobe služi tudi kot veroučna soba in sploh prostor sa sestanke“, razloži s. Pavlišič, ki nam je te slike poslala. mislili, da nam je vsem dolgčas in da se zato ukvarjamo z razmišljanji. Zato moram to sliko nekoliko dopolniti, ker ji manjka še dosti barv, da bi se prikazala v pravi lu*či. Kljub temu bo slika ostala še vedno le slika. Naj vam danes predstavim enega najhujših pastoralnih problemov, na katere sem, do zdaj naletel. Gre za deželo v razvoju in za socialno pomoč ljudem,, pa za njihovo soudeležbo, oziroma njihov čut soodgovornosti pri vsem, kar se dela zanje. Vidim: manj ko imam denarja, manj sem vazana (tujec). Ljudje radi sprejmejo denar, res. Vedo pa tudi, da jim bcmo bolj pomagali, če jih bomo versko, duhovno in moralno dvigali. „Mi ne zmoremo tega, kar zmore vazana. . .“ velikokrat pravijo, obenem pa se zavedajo, da jim pri vsem manjka le moralna moč. Morda bo kdb mislil ob tem,, da žrtve dobrotnikov tedaj niso potrebne. Prav nasprotno! Gmotna pomoč nam je v veliko opero pri pastoralnem delu. Saj ljudem je treba pri napredku pomagati, evangeljska ljubezen to terja. A ne smemo se predajati nevarnosti,, da bi postali novi kolonizatorji v tem, kakor da ljudje sami niso ničesar zmožni- in da zato vse le mi opravimo. Zato jih je treba k vsemu pritegniti, da sodelujejo s soodločanjem, delom in žrtvovanjem. Mi samo dopolnimo, česar sami res ne zmorejo. Na vse naCine se trudim, da 'bi čimveč pastoralnega dela prenesel na vernike; da bi jih pripravil k 'čutu soodgovornosti, ljubezni do dela za druge, za skupnost božjega ljudstva. Tako sem, na primer, prepustil župnijskemu svetu, naj odloča, čigavi otroci bodo krščeni. Od 54 prijavljenih jih 8 niso odobrili. Če bi odločal sam, bi jih bilo odklonjenih še deset več. Gradimo cerkev in stanovanje za duhovnika. Tu se mi ponuja lepa priložnost za povdarjanje njihove soodgovornosti in potrebo po sodelovanju. Naj v tem pogledu navedem prevod cmc nedeljskih pridig: - Prejšnji teden sem. premišljal, zakaj sem sploh prišel k vam. Pošilja me Bog. Zato je moja dolžnost,, da delam skupaj z vami. Za kaj se bomo prizadevali ? Kdo si bo morda mislil: Mampera bo sezidal hišo in bomo napredovali. (Opomba: V vasi ni nobene zidane stavbe!) Drug spet: če bom mampera prosil za denar, mi ga bo dal. Nekateri: mampera bo krstil naše otroke, a pri tem ne mislijo, da. bo otroke treba tudi pripraviti na znanje verouka, na prvo obhajilo, birmo, zakrament sv. zakona, na možnost duhovniškega poklica, na rast vere sploh. . . če bomo mi sami delali hišo, bo to hiša tujcev in me malgaška. Če komu damo denar, ga bo porabil in bo na istem kot prej. Sam krst tudi ni dovolj, če se ne trudimo za rast vere. V čem je resnica? Velikokrat sem že čul: Antešaki ne vztrajamo pri delu,, ki traja dalj Časa. Nismo sposobni napraviti to im drugo, to lahko napravi samo vazana (tujec). Take misli so kar pregrešne. Mar vi niste ljudje? Mar smo belci kakšna boljša rasa? Mar vi nimate možganov? Mar niste božji otroci? Ni prav, da sploh sprašujem. Ljudje ste vendar. Nič vas ne loči od tujcev, od belcev. Imate dušo, kot jo imajo oni. Vsi ljudje smo enako božji otroci. Vsakega krščenega, naj bo belec ali črnec, Bog posebej ščiti. Vi ste sposobni opraviti vsako delo. Edino, kar vas ovira, je vaš predsodek, da miste sposobni. Mi vam lahko pozidamo cerkev, četudi bi vi ne sodelovali pri tem. Če bi v tujino prosili za denar, bi si lahko plačevali kuharice,, perice in kup osebja okrog sebe. A grešili bi pred Bogom in pred vami. Nismo prišli sem, da bi vam gospodarili, ampak da bi vam služili. Ne bi pristal na zidano hišo, če ne bi služila tudi mojim naslednikom. Največji razlog, da bomo skupno gradili cerkev in hišo, je pa tale: Ko bo vse dokonCano, boste uvideli, da tudi vi kaj zmorete. Težko bo. Pogosto boste v stiski, a nazadnje boste veseli, da je končano vaše delo. In se boste drugače počutili, drugače mislili. Tudi pri dolgotrajnem delu lahko vztrajamo. Ne le belci,, tudi črnci lahko sedaj nekaj napravimo. To bo vaša največja pridobitev: zavest namreč,, da nekaj zmorete. Odslej vam bo vse laže začeti kakšen nov podvig.“ Tako pridiga. Nikakor ne smemo gledati na Malgaša češ, to je revež; pa mu neprestano metati drobtinice pomoči. Medsebojno si morajo pomagati. Kot dežela v razvoju potrebujejo našo pomoč; a dajajmo jo njihovi skupnosti, ne toliko posameznikom. Skupnost pa naj potem po- Janko Kosmač — v družbi nadebudne mladine, kot je sam zapisal. maga posameznikom, saj tudi oni sami najbolj poznajo resnične potrebe tega ali onega. Še nekaj nadrobnosti o gradnji. Vodstvo je prevzel Silvo Česnik. Sam se ne čutim zadosti sposobnega. Poleg tega bi rad čimveč časa porabil za neposredno pastoriranje, saj doslej tu še ni bilo intenzivnega dušnega pastirstva. Temelji za cerkev so končani. Zid že raste. Pripravo kamenja, peska, gramoza in lesa za podpornike so prevzeli domači kristjani kot svoj delež. Na naši skrbi pa so še vedno cement, prevoz, delavske plače itd. Vas Ambutamu je prosila za cement, ki ga potrebujejo za gradnjo šole. Seveda sva jim ga dala. Oni bodo pa našim kristjanom pomagali skupaj spravljati kamenje za cerkev.“ Škofijski duhovnik JANKO KOSMAČ se nam je oglasil dne 3. septembra in sicer iz Ankarane,, kjer je njegov prvi delokrog. Hvaležen za poslano pomoč poroča o svojem prihodu na misijon: „V juniju letos sem končal študij jezika in drugega v Ambositri in zdaj sem že dva meseca v misijonu, sam na župniji Ankarana. Počasi spoznavam ljudi,, njih navade, razmere, njih vesele in žalostne zadeve. Potrebe ljudstva so velike. Ljudje so dovzetni za vse dobro. Razumejo in potrpe z menoj, ker še ne obvladam jezika in se še ne spoznam v nilče-mer domačinskem in zato ne naredim vsega prav. Župnija Ankarana je zelo obsežna, ima mnogo podružnic,, ki so pa. skoraj vse podrte. Treba jih bo popraviti oziroma nanovo postaviti. Skušal bom ljudi prepričati, da morajo oni graditi, mi jim bomo pa pomagali. In da jim bom res mogel pomagati, se Vam še naprej priporočam za vaše sodelovanje. Pa molite za nas tu!“ Iz kraja Tangainony sta se oglasili obe slovenski usmiljenki, ki delujeta tam okrog. Sestra MARJETA MERHAR piše 22. septembra: „Tu pri nas sedaj ni preveč svetlo. Vsega primanjkuje. Meni je najhuje, ker ni dobiti zdravil, bolnikov je pa toliko, da se vse tare okrog dispanzerja, saj prihajajo k nam od vseh strani, Včasih do 400 ljudi na dan. Ne vem, dti kdaj bomo to zmogle. Delamo od jutra do večera kot nore. Okrog nas vlada epidemija gripe med odraslimi, dočim med otroci ošpice. Minogo jih umrje, zato celo ponoči, ni miru, kajti ko mrliča odnesejo, bobnajo petem celo noč, pri čemer seveda ne manjka domačega žganja. Prepevajo, včasih se tudi malo stepejo in nam dajo dela s prevezo-vanjem. Pa kaj hočete, slabosti Adamovih potomcev. . . Tudi v verskem pogledu je težje, kot je bilo pred nekaj leti, zlasti med mladino. Naši slovenski duhovniki v Vangaindrano imajo še kar precej uspeha,, ker so vsi mladi in agilni. Težje je v krajih, kjer so misijonarji že starejši, velikokrat že onemogli misijonarji, ki so svoje moči izčrpali v službi Gospodovi. EVolucijla tudi tu hitro napreduje in ljudje niso pripravljeni na novosti.' Sestra TEREZIJA PAVLIČ, ki deluje skupaj s s. Marjeto, pa piše nekaj dni kasneje: „Denar, ki ste mi ga po g. Buhu poslali, bo šel za avtomobil. Prej smo imeli župnika, ki je imel to vozilo in nam je šel na roke. Novi pa ga nima in smo brez prevoznega sredstva,, pa zato delo precej trpi. Vse, kar potrebujemo, nam morajo drugi skupaj zvoziti. Najtežje je pa, ker nas peš hoja na oddaljene postaje, kamor moramo pogosto, zelo zamudi in telesno izlčrpa. Zato gledam, da bi. kje staknila kako poceni staro šajtrgo. . . Šoferski izpit sem že napravila maja meseca, pa se bojim, da bom prej vse pozabila, preden pridem do vozila. Prvega tega meseca smo imeli na našem misijonu velik praznik, se pravi, na podružnici Marohaky. Imeli smo 16 krstov,, tri poroke in 15 prvih svetih obhajil. Med krščenimi je bilo deset odraslih, dva para sta se potem tudi poročila. Vse se je izvršilo isti dan. V soboto zvečer smp imeli pa še slovesen sprejem v Marijino družbo. Osem žena iz vrst Marijinih otrok je bilo sprejetih. To moram malo pojasniti: Imamo dve vrsti Marijine družbe, za mlajše in za starejše. Z mladimi ni dosti uspeha, kajti kc se poročajo, se povsem odtujijo. Zato so začeli s starejšimi posebej. Sprejem je bil v to starejšo vejo. Pripravljam pa na sprejem v Marijino družbo tudi 12 mlajših deklet; vprašanje je, če bodo vztrajale, ker je priprava dolga. Navadno so dekleta do 15-16 leta zelo pridne, potem pa kar naenkrat poniknejo. Kam? Po malgaško se poročijo,, se Sestra Danijela Seme s sodelavci pri „nivakiniranju“ v zdravstvenem centru v Farafangani. — Takole pa pričakajo misijonarko, ko pride k njim na podružne centre na deželi. (Slika spodaj.) pravi, da gredo k možu. S tem se pa navadno tudi krščansko življenje preneha. Nekatere se vrnejo in še može privedejo,, kar se potem konča s cerkveno poroko. A to so redki primeri. Pač pa se pogosto dogaja,, da sta dva že 20 let skupaj, pa mož njo nažene in se prime druge.. Končno imamo daljše pismo iz Farafangane, kjer deluje s. DANIJELA ŠEME, ki nam je pisala koncem meseca julija. Po zahvali za prejeti dar, poroča: „Kako živim in delam? Kakor se vam že poročala, sem posvečena izključno preventivnemu delu za zdravje ljudstva, pri čemer sem zelo zadovoljna in srečna. Moja skrb je posvečena malim otrokom v starosti do petih let, ki jih je že čez 6.000 po deželi, v našem centru pa okrog 1.000. Preko otrok sem pa seveda v stiku z njih starši, katerim moram tudi stati ob strani. Delamo v ekipi, pri čemer nam avto, ki so mi ga omogočili slovenski dobrotniki, kajpada odlično služi. Poleg našega matičnega centra imamo sedaj po deželi še 25 drugih, tri pa odpremo v prihodnjem mesecu, ko se vrnem iz duhovnih vaj. (Zdaj sem namreč na duhovnih vajah, ki so vrše v gobavskcm naselju, 2 'km ven iz Farafangane,, in katerih so se udeležile tudi s. Mrhar, sestra Pavlišič in s. Amanda Potočnik; vseh skupaj nas je 38 sester). Ti podeželski centri so sestavljeni vsak iz petih ljudi, ki jih pri nas najprej formiramo, nato pa prihajajo vsake tri mesece nazaj k nam na štiridnevni tečaj za izpopolnjevanje. Tak tečaj smo imeli na primer tudi prejšnji teden in je bilo 111 udeležencev. Ker je bil naš zdravnik odsoten, sem bila sama odgovorna za vse. Z babicami in bolničarkami smo imele konference, Vsak večer pa sem jim kazala diapozitive iz zdravstvenega področja, potem pa tudi iz širnega sveta, da se jim obzorje čimbolj razširi. Devet centrov je prejelo odlikovanje radi posebno lepega in pravilnega ravnanja. V čem pa obstoji življenje in delo v teh podeželskih centrih ? V vsaki- večji vasi, okrog katere je več manjših, je velika, lesena hiša prav za to, da se enkrat tedensko lahko zberejo tam vse matere z otroci od 1 meseca do petih let. Pri tem sestanku dobe in zavžijejo nivakin, ki desinficira proti malariji,, katera je tu zelo razširjena. Te sestanke in dfesi-nficiranje vodijo oni peteri prostovoljci domačini. Čim pogosteje se udeleži teh sestankov v podeželskih centrih tudi kdo od nas, a ker so tudi naše babice ali bolničarke pogosto noseče ali doječe, one ne morejo velikokrat in ostane skrb za obiskovanje teh centrov predvsem na meni, ki grem prav rada, čeprav je včasih treba pustiti avto in iti tudi po pet do deset kilometrov daleč peš po blatu. Zame je vsaka taka pot vir velikega misijonskega veselja. Žene;, ki se jih v naj večjem centru zbere do 400, v drugih pa 300, 250, 180 itd., me že čakajo in mi vse hočejo stisniti roko, za kar seveda ni časa. Začnem tehtati otroke (s seboj pripeljem dvojno tehtnico, eno za dojenčke, drugo za večje otroke), kar gre hitro naprej: v eni do dveh urah stehtam tudi do dvesto otrok. Seveda med tehtanjem vsaki materi podam kako priporočilo, zlasti- glede hranjenja otrok. Nekaterim dam zdravila proti črevesnim parazitom. Ko končam Pri cepljenju v enem izmed še nedodelanih podeželskih zdravstvenih centrov. Čepi zdravnik, stoji pomočnica, fotografira pa s. Danijela, ki je vozila po debelem blatu svoj novi avto, dar slovenskih dobrotnikov (po prizadevanju č.g. Wolbanga CM iz USA) s tehtanjem, so že vsi lepo sedeči na tleh in začnem s četrt do polurnim predavanjem, navadno s kakimi slikami ilustriranim. Dam besedo tudi želnam samim, da kaj povedo ali vprašajo. Ko to korfčam, se poslovim, nakar domači sodelavci nadaljujejo z nivakinizacijo. Na ta način lahko v enem dnevu obiščem dva centra, včasih celo tri. V mesecu aprilu, maju in juniju smo opravili po teh podeželskih centrih masovno cepljenje in smo čas, ki ga ponavadi uporabimo za tehtanje, porabili za cepljenje. Nekajkrat je bil tedaj na obisku v centrih tudi zdravnik. Ta zdravnik mi večkrat reče, da je zanje, ki niso imeli prej prilike srečanja z Evropejci, sodelovanje z menoj v našem zdravstvenem centru velika pridobitev, videč, koliko se lahko naredi, 'če je človek cel dan predan samo bližnjemu. Z druge strani je pa tudi zame velikega pomena sožitje in sodelovanje z domačini, da spoznavam njihovo mišljenje, ki je tako zelo različno od našega. Tudi ko grem s šoferjem (državnim) na deželo,, veliko pridobim, ko se razgovarjamo o ljudeh in razmerah. Okol-nost, da ima naš center od države plačanega šoferja, je velikega pomena, kajti poti so silno slabe in se avto v blatu pogosto ustavi, pa gre on klicat pomoč, da vozilo izvleče iz blata. Ker so nekateri centri tudi 30 do 40 kilometrov oddaljeni, morem med vožnjo tudi pripraviti konferenco s pomočjo kake knjige, saj je doma tako malo časa za pripravo. Končno je važen moški spremljevalec tudi zaradi varnosti po samotnih poteh, vekrat skozi gozdove. Naši gospodje misijonarji in misijonarke so vsi zelo goreli. Dela res ne manjka. Le zdravje tu in tam komu odpove. Pa se mi zdi, da nas ravno ljubezen do dela hitro ozdravi. Kot vidite, se delokrog gospodov misijonarjev širi. Sedaj je še Franc Buh prišel na čisto novo področje. Molite za nas vse, da bi bili voljno orodje v božjih rokah!“ Za zaključek tega pregleda o življenju in delu naših malgaških misijonarjev in misijonark naj navedemo še to in ono iz pisma misijonarja Roka Gajška iz Pariza na potu nazaj na Madagaskar. Piše zadnji dan v avgustu: „.Verjetno ste izgubili vsako upanje, da bi Vam kdaj odgovoril na vaše pismo, ker tako dolgo ni nobenega glasu. Naj se vam vsaj v neki meri opravičim: Moj oddih je bil takšen, da sem precej potoval, saj sem obiskal skoraj vse domače naših malgaških misijonarjev in misijonark; pri nekaterih sem bil tudi po večkrat. In tako čas mineva, za pisanje pa ne ostane časa. Vmes je prišla še žalost v domači hiši. Za rakom, nam je umrla sestra stara 33 let. Vse nas je to zelo prizadelo, posebno še mamo, ki tudi ni več mlada in je bolj šibkega zdravja. V začetku julija sem doživel veliko veselje ob srečanju z Lovrencem Štantom, ki je prišel direktno iz Vangaindrana. Prav tiste dni je prišel iz Pariza tudi Peter Opeka. Tako smo se, ne da bi se kaj dogovorili, znašli vsi trije en dan v naši hiši v Ljubljani. Se razume, da smo bili vsi zelo veseli. S Petrom sva Lovrenca zaposlila in nama je odgovarjal na vprašanja in pripovedoval, kaj je novega cd takrat, ko naju ni bilo tam. Centralna hiša, ki jo je začel Peter, nadaljeval pa Štanta, je v glavnem dodelana,, tako da je vsak že dobil v njej svoj kotiček. Končan je tudi lep športni prostor, ki bo služil vsem mladim iz Vangaindrana. Lahko rečem, da je bil Lovrenc z vsem srcem med Malgaši ini da je zelo veliko naredil. Kmalu po prihodu domov se je zaposlil pri gradbenem podjetju v Novi Gorici, kjer je delal že pred prihodom na Madagaskar. Po tem misijonskem srečanju sem pa šel s Petrom Opekom, Tinetom Vrečarjem in Radotom Sušnikom za nekaj dni po lepi dalmatinski obali. Kmalu potem se je Peter spet poslovil od Slovenije in se preko Pariza napotil v New Yiork. Ko vam to pišem, se moj dopust približuje kraju. Domovino sem zapustil pred nekaj dnevi. Najtežje je bilo slovo od mame... Na poti v Pariz sem napravil ovinek in se ustavil za nekaj dni v Rimu. Ogledal sem si znamenitosti mesta in pozdravil sobrate, ki so bili prav tedaj na občnem zboru cele družbe. Še to naj omenim: Pred odhodom iz domovine sem srdčal tudi s. Bogdano Kavčič,, ki je prišla domov na oddih iz Burundija. Zelo vesela in korajžna sestra je to. Stane Oikanek se je po petih letih dela na Madagaskarju dokončno vrnil. Bila sva skupaj celo dopoldne in obujala spomine.“ Škof naših misijonarjev Viktor in gradbeni tehnik Lovrenc Štanta, ob odhodu le-tega v domovino, po treh leti-h nad vse koristnega dela in apostolata zgleda v slovenskem malgaškem misijonu. — Spodaj: ob sllovesu na letališču Farafangana: v sredi poslavljajoči se Lovrenc štanta, ob njem naš France Buh CM in škofijski duhovnik Cikanek, ki je kmalu za Štantom tudi zapustil Madagaskar po petih letih delovanja tamkaj. O ZAMBIJSKI MLADINI Sestra ZORA ŠKERLJ OSU, Zambija Bistvo mlade duše (naj se skriva pod ‘črno ali belo kožo) je v tem, da je polna upov, želja in načrtov. Toda kaj, če so ta hrepenenja zatrta že v kali? To vprašanje sem si zastavila, 'ko sem v zadnjih dveh letih bclj intenzivno delovala med siromašnejšo, manj privilegirano mladino v Lusaki. . ; > Kot reden študent na lusaški univerzi sem morala zmanjšati svoj delokrog na samo en del Lusake, na predmestje Mandevu. Koliko ljudi tu živi, ve samo Bog. Zadnji državni popis prebivalstva smo- imeli leta 1969, ko je uradno bilo prijavljenih 16,452 ljudi, toda neuradno jih je tam živele še kakih 5 tisoč več. V zadnjih petih letih se je število verjetno podvojilo, ker se mlade družine hitro večajo in hišice rastejo1 kot gobe po dežju. Računajo,, da se lusaška predmestja vsako leto povečajo za 14 odstotkov. Zaradi te hitre rasti prebivalstva in počasnejšega razvoja industrije je veliko nezaposlenosti. V omenjenem področju je le 42 odstotkov družinskih mož zaposlenih, tj. dobivajo redilo pla*čo. Drugi se morajo znajti, kakor vedo in znajo. Približno 36 odstotkov je samozaposlenih: mali obrtniki, trgovci ali bolje prodajalci, ki predajajo ob cesti, pred hišo ali na trgu zelenjavo, blago ip. Vse 'morajo seveda najprej samii kupiti in to navadno kar v mestu, tako da je dobiček izredno majhen. Povprečni mesečni dohodek 6-7 članske družine je približno 45 dolarjev. (Za en dolar dobiš pet hlebov kruha, 10 ban'an, če so manjše, manj kot 1 kg najcenejšega mesa.) , Koliko je mladih v tem predmestju, spet nihče ne ve„ kaj šele, kaj delajo in kako živijo. Z velikim sodelovanjem mladine same ter s pomočjo sociologov na univerzi'nam je uspelo malo bolje spoznati mladino, ki živi v delu tega predmestja, kjer imam organiziranih ve‘č mladinskih skupini. V tem podrdčju je 750 hiš in 452 mladih od 14-20 leta. Iz številnih skupinskih pogovorov, debat, intervjujev, anket in posebno z osebnim delom z mladimi sem spoznala, da imajo mladi zelo visoke (v oblakih) ideale glede šole in poklica. Tri četrtine si želi v gimnazijo. Mnogi bi radi po dovršeni gimnaziji postali zdravniki, inženirji, sodniki (25 odstotkov), skoraj polovica vseh fantov in deklet žele biti tehniki, učitelji,, medicinske sestre, višji uradniki ip. Le ena četrtina bi se zadovoljila s poklici trgovskih pomočnic, kvalificiranih delavcev itd. Torej visoki načrti, nestvarno planiranje in sanjarjenje. Mladi vedo, da živijo v neodvisni, hitro se razvijajoči Zambiji. Vidijo, kako so se drugi dvignili iz nepismenih nižin na visoke položaje;, kjer si privoščijo krasne hiše, avtomobile in lepe obleke. Toda materialni vidlik ni najvažnejši. Glavno je častna, ugledna in zanimiva služba. Človek to mladino občuduje, toda moral bi' jih istočasno tudi pomilovati. 75 odstotkov si jih želi v gimnazijo, toda le 8 odstotkom uspe priti vanjo in le 3 do 4 odstotki končajo maturo. V tretji gimnaziji imajo izpite, ki odločijo vstop v četrti ali peti letnik. V Zambiji je 105 gimnazij, vsako leto pa konča osnovno šolo kar 80 000 dijakov. Zato morejo v gimnazijo le1 tisti, ki končajo osnovno šolo z odličnim uspehom. Ves pouk! je v angleščini. Pomislimo, da imajo družine Včasih le dvosobno stanovanje za 10 'članov. Ena tretjina mladih je še v osnovni šoli, čeprav bi jo po zambijskem sistemu že morali končati. Njih usoda bo ista. Torej več kot 80 odstotkov mladih od 17-20 leta ne dela nič. Imenujejo jih „drop-outs“, ker so „izpadli“ iz šole in niso uspeli pri sprejemnem izpitu za gimnazijo. Za njih ini nadaljnega izobraževanja, saj je tu le malo tehničnih in poklicnih šol. Niti najbolj navadnega dela ne morejo najti, ker so še premladi. Kako gleda ta mladina na svoje življenje? Če jih vprašaš,, kaj delajo in kako se imajo, je njihov tipični odgovor: životarim,, sedim. Vse premalo se zavedamo, kako se ta mladina čuti manjvredno, zapostavljeno, z mračno bodočnostjo pred seboj. V zadnjih dveh letih se je zanimanje za to mladino precej prebudilo. Država prosi razne socialne ustanove in Cerkev, naj se zavzamejo za to mladino, naj „ustvarijo“ ‘zaposlitev in možnosti za izobraževanje, naj jih pripravijo 'na samozaposlitev, uvedejo v domačo industrijo itd. Tako smo tudi v omenjenem predmestju s pomočjo Krajevnega odbora za prosveto in razvoj organizirali in opravili šestmesečni tečaj (gospodinjski) za dekleta. Druga skupina bo začela v kratkem. Nekaj deklet smo poslali v enoletno šolo za pomočnice v otroških vrtcih. Šolo so organizirale žehe Katoliške lige. Pet drugih deklet je začelo tečaj za domačo industrijq, ki so ga pripravili skavti. Mladina predvsem rabi nekoga, ki se osebno zavzame zanjo, ji pomaga odkriti njen talent, jo navdušuje in hrabri ter kolikor mogoče usmerja na primerno delo. Delovna mesta pa je večkrat treba šele „ustvariti“. To je bilo moje delo do sedaj. V bodoče bo verjetno drugačno ali vsaj v drugačnem okolju. Uršulinke namreč zapuščamo Zambijo, ker nas delo kliče drugam, v sosednji Botswani. Dve sestri sta že odpotovali, jaz bom ostala v Lusakj še do konca oktobra. Tako se vam, dragi prijatelji, verjetno zadnjič javljam, iz Zambije. Drugo pismo bo iz Botswane, malo znane,, razvijajoče se, neodvisne države, ki meji na Zambijo. Seveda, še naprej spadam v delavno skupino slovenskih zambijskih misijonarjev in misijonark. ODlSaiKDQlSBa ®P(D2®(D(D[L9® Misijonar o. Poderžaj se nam je s svojega potovanja že štirikrat oglasil Prvič iz Wasbingtona, kjer je pri oltairju Marije Pomagaj v slovenski kapeli tamkajšnjega narodnega svetišča maševal in se hvaležno spominjal dobrotnikov v izseljenstvu: drugič iz Anglije, ko je bil na potu preko Pariza v Ljubljano; tretjič že iz Ljubljane, ki je bila pač ves čas cilj njegovega potovanja; četrtič, s pismom, pa spet iz Ljubljane, ko meri drugim pravi: Amerika me je poživila in okrepčala. Slovenija me utruja.. . Bojim se, da ne bom preveč svež šel nazaj. — Na njegovo prošnjo smo mu poslali naslove misijonskih prijateljev, ki so mu bili posebno prijazni v Argentini; pravi, da se jim bo še enkrat zahvalil, ko bo že spet v Indiji, še pred koncem leta. Nazaj v Zambijo je prišel tudi že o. Lovro Tomažin D.J, ko je bil v Rimu končal svojo takozvano tretjo probacijo, tako poroča najnovejša številka lističa „Iz sončne Zambije“. Iz nje tudi izvemo, da je šel bogoslovec Grošelj iz Zambije študirat bogoslovje v Toronto, kakor že prej Stanko Rozman, in da je novi misijonar Janko Mlakar že nastopil svoje prvo službeno mesto v zambijskem misijonu kot upravitelj župnije Kizito v Lusaki. V Argentini bomo dobili obisk misijonarke s. Janje žužek, zdravnice iz Družbe misijonskih zdravnic, ki bo preko Anglije prišla iz Abesinije, kjer že lepo vrsto let deluje. Menda bo prišla dan pred misijonsko nedeljo, tako da jo bomo ob proslavi lahko imeli v svoji sredi. Po- njej bomo mogli spoznati spet eno deželo več, ki je še posebej zanimiva zdaj, ko se je v njej izvršil državni preobrat. Priporočamo domovom, da/ jo povabite! S karto se nam je oglasila s. Marija Sreš iz Indije, kar pa tu omenja opazovalec predvsem zato, ker nam je v njej omenila novo misijonarko s. Marijo Karničnik. To je tista, ki sta šli s s. Sreš kot dekleti skupaj iz Slovenije v Španijo, da bi se tam kot redovnici družbe Kristusovih sester posvetili misijonom. Sestra Sreš je že pred časom odšla v Indijo in želela, di bi s. Karničnik tudi prišla tja, a je bila določena za Zaire (prej Bel g. Kongo), kamor je imela odpotovati 3. septembra. Torej spet nova misijonska moč, hvala Bogu! Upamo, da bomo o njej kmalu kaj več zvedeli in jo našim bralcem podrobneje predstavili. Zaenkrat ji le kličemo: Bog Vas živi, nova slovenska misijonarka! Pariz je takorekoč odskočna deska slovenskih malgaških misijonarjev in misijonark, kajti tja gredo najprej vsi, da dobe potrebna dovoljenja in se privadijo francoščini, ki je na: Madagaskarju še vedno zelo v veljavi, posebno še sestre, ker je tamkaj misijonska centrala te največje družbe na, svetu, kar so usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Misijonarji, ne le lazaristi, ampak tudi vsi škofijski, se nastanijo kot gostje pri lazaristih, sestre pa kajpada v bližnji materni hiši, kjer se je sv. Katarini Laboure prikazovala Marija čudodelne svetinje. Pri lazaristih je bil predragoceni mentor vseh misijonarjev pokojni brat Klančar, ki je bil tudi poverjenik KM in njih misijonske akcije za Francijo, pri sestrah pa je bila že dolgo vrsto let tako za misijonarje kot za misijonarke s. Cecilija Prebil, na katero je po smrti brata Klančarja padlo torej tudi vse njegovo misijonsko delo. S. Cecilija ne le stoji ob strani <■■>♦♦ 'i''i'* fl odhajajočim misijonarjem, ampak jim tudi poslej na vse načine posreduje vsakovrstno pomoč. Tako je tudi ona misijonarka v zaledju, dragocena pomočnica misijonarjev na fronti. Veliko ljubezen do slovenskih misijonarjev, kakor sploh do vsega slovenskega, je imela, pokojna gospa Antonija Koritnik, ki je umrla v Buenos Airesu v prvi polovici meseca oktobra. Po smrti svojega edinega sina, slikarja Marjana Koritnika, in moža, je ostala sama. A kakor ji je bilo težko, se je znašla, da ni bila nikdar sama. Bila je ena najbolj vidnih žena slovenske skupnosti v Argentini, povsod jo sodelovala in pomagala z neizmernim idealizmom. Tako tudi pri misijonih. Pri vsakoletni misijonski veletomboli je zadnja leta bistveno pripomogla k uspehu, saj je sama navadno prodala nad tisoč tombolskih srečk in s tem daleč nadkrilila svoje mlajše vrstnice prodajalke. Ljudje so jo imeli pač radi in so občudovali njeno zavzetost in požrtvovalnost za dobro. Naj bo zlasti mladim rodovom trajen zgled pripravljenosti za misijonske žrtve. Priporočamo jo v molitev in spomin pri sveti maši vsem misijonarjem in vsem misijonskim prijateljem! Naj ji bo Veliki Misijonar bogat plačnik! Iz Rima nam poroča usmiljenka s. Julija Tominec o zanimivem srečanju: Vizitator slovenskih lazaristov dr. Franc Rode in njegov prvi svetovalec dr. Stanko Žakelj sta se mudila tam na občnem zboru zastopnikov vseh lazaristov s celega sveta. Ker se je prav tedaj v Rimu mudila tudi slavna m. Terezija, Albanka iz Jugoslavije, ustanoviteljica nove družbe v Cerkvi, ki deluje ne le v Indiji, ampak že tudi mnogokje drugod, sta jo v družbi s. Julije obiskala, in predvsem zato, dai jo naprosita za njen prispevek k beatifikaciji škofa dr. Gnidovca, lazarista, za katerega so v Ljubljani začeli škofijski proces, in je dr. Stanko Žakelj njega postulatov. Škof Gnidovec je bil namreč v Skop-lju njen duhovni voditelj. Sestra Julija poroča, da se je o škofu Gnidovcu m. Terezija izrazila: Tak bi moral biti vsak duhovnik. S. Julija pripominja, da m. Terezija še zelo lepo srbsko govori. Zeli jih je bila/ vesela, ko so jo obiskali. Še anekdota: dr. Žakelj jo je vprašal, če je res, da je bila v svoji mladosti tuberkulozna. M. Terezija ni zanikala, pač pa rekla: Kopriva/ ne pozebe... Ob slovesu je obiskovalce prosila, naj molijo zanjo, da „božjega, dela ne podre“... Na naslovni strani vidimo zgoraj o. Huga Delčnjaka OFM, desno Ivanal Štanta CM, levo br. marista Zdravka Kravosa, pod križem misijonarko Marijo Sreš iz družbe Kristusovih sester, spredaj pa štiri zambijske misijonarje: br. Rovtarja, o. Radka Rudeža, o. Jožeta Kokalja in o. Lovra Tomažina, vsi jezuiti. Nad 80 slovenskih misijonarjev prejme vsako leto pomoč iz tzv. * sklada vseh slovenskih misijonarjev, v katerega se skozi leto stekajo *•< misijonski darovi slovenskega zamejstva in slovenskega izseljenstva. & Prosimo darove v ta sklad; čim več darov, več pride pomoči na vsakega misijonarja. Prijatelji slovenskih misijonarjev, darujte v ta $ sklad! Vsak, tudi mali dar je dragocen in dobrodošel. »asi misijonarji e # S w pišejo AFRIKA Misijonar o. EMIL ČUK je poslal nekaj novih pogledov na zgraditev cerkve v kraju Makenekene. „Tudi Makenekene je dobil svojo cerkev. To je kraj, osem kilometrov oddaljen od Kifumbe. Obenem z vasjo Matanga štejeta 79 družin, ki so raztresene v dolžini desetih kilometrov in do njih ni mogoče priti drugače kot peš. Vpisanih je v krstne knjige 140 katoličanov, pa žive približno tako kot ostalih 279 ljudi, ki še niso krščeni: ravnodušno življenje, primitivno, pogansko, z vsemi starimi običaji, ki uspevajo v poganstvu. Taka klima ni ugodna za duhovne poklice. In vendar je tudi v Makenekene vzklil poklic: Felicijana Msam-bwa. Res so ponosni na to inteligentno, ljubeznivo' hčerko, oče Ibrahim, ki je še pogan, in mati Consolata, ki je bila v življenjski nevarnosti pred kratkim krščena. To mlado dekle je vstopilo k sestram sv. Terezije (te-rezinke), kjer je dovršila študije in si pridobila učiteljsko diplomo. Kot redovnica je dobila ime Petra-Pavlina. In z gorečo ljubeznijo Petra in pogumno borbenostjo Pajvla je nekaj let poučevala v naših različnih šolah. Vedno bolj je odsevala svoje duševne talente in moralno veličino. Zato so jo predstojniki poslali v Kenijo, kjer je z odličnim uspehom napravila bolničarsko šolo. Preteklo leto je boječe in z utripajočim srcem prišla obiskat sorodnike. Odkar je odšla z grožnjami matere, pomisleki očeta in obžalovanjem rojakov, je ni bilo tod. Ko pa je prišla za deset dni na obisk, so jo častili kakor kraljico in ji prirejali praznike kot nevesti. In njen obisk je dvignil te ljudi iz mrtvila, otopelosti. Vse je očaral njen smehljaj, začudila; njena zgovornost, učenost, prevzela njena gorečnost. Bal sem se, da bo to samo preblisk. Toda vpliv je delal naprej. Da bi jih obdržal v tem prebujenju, sem jim obljubil cerkvico. Predlog je bil sprejet z aplavzom. Z navdušenjem in brez povračila so sami napravili 20.000 opek. škof jim je daroval osem železnih oken in pločevino za streho. Vse ostalo (cement, les, plača zidarjev) ste oskrbeli vi, dragi misijonski dobrotniki. Cerkvica ni katedrala, ne starega ne novega kova, je le cerkvicai, boječa, a ljubka. Stoji na griču, ki je last sorodnika sestre Petre-Pavline. Več kot tri metre visok križ stoji na pročelju in vabi, naj vstopijo, da jih bo objela Sveta Družina, kateri je cerkev posvečena. Ponosen sem na to cerkvico. Še zdaj mi v ušesih done hvalnice, ki so se na dan blagoslovitve razlegale v tej cerkvi. Takrat sem spoznal še eno. Odkril sem posebno metodo hujšanja. Koliko dragih in napornih načinov imajo v Blagoslovitev cerkve v Makenekene. Ob škofu misijonar Čuk, s knjigo svetu za to, daj bi ljudje zadobili vitko linijo. Jaz sem prav ob zidavi te cerkve preizkusil posebno „kuro“, ki bi jo lahko imenoval „emiliana“ (ker mi je ime Emil) ali „čukiana“ (ker se pišem čuk), še boljše pa „misijonska“. Ta je poceni, oziroma zastonj, pa zanesljivai“ Misijonski brat FRANCE PREGELJ D.J., ki deluje v Rodeziji, se nam je koncem februarja oglasil z zahvalo za poslani mu dar iz Sklada za vse slovenske misijonarje. Pravi, da/ jim letos ne bo primanjkovalo vode, saj je padlo tamkaj kar poldrugi meter dežja, dočim so marsikje drugje po Afriki trpeli radi velike suše. Iz Južne Afrike nam je sredi julija pisal o. ALBIN KLADNIK FSC: „Z veseljem Vam sporočam, da so naš škof odprli in blagoslovili novo cerkev v veliki črnski naselbini. Misijonarji iz raznih misijonskih postaj so s škofom koncelebrirali in se z nami veselili. Naš pevski zbor je tako lepo pel mašo v zulu, da so vsi udeleženci kar strmeli. Po maši je bilo kajpada kosilo. Moji župljani so zaklali dva. vola, da so nasitili 1.400 ljudi... Ta praznik je dal veliko dela, da smo ga pripravili. Hvala Bogu, da je šlo vse lepo v redu, h čemur je pripomoglo tudi krasno vreme. Ob prvi priliki Vam bom poslal nekaj slik s slovesnosti.“ Uršulinka s. KSAVERIJA LESJAK nam dne 2. VII. piše iz Randfonteinai, tudi v južnem delu dežele. Med drugim poroča tudi sledeče misijonske podrobnosti : „Bog Vam povrni za poslano pomoč! Denar1 bomo porabili za gradnjo nove šole v ncvi naselbini Mohlakeng, kamor so se morali ljudje od tu preseliti. 20 let prošenj, molitev in žrtev je končno obrodilo sad: prejele smo dovoljenje za gradnjo. Od začetka marca sem sama v misijonu. Moja edina sodelavka je odšla na trimesečni obisk k svoji mami v Nemčijo. A v maju je morala na operacijo in se vrne zato še kasneje, šele prihodnji mesec. Med njeno odsotnostjo pa je smrt potrkala tudi na naš misijon. Nepričakovano, po kratki bolezni nam je umrl naš edini učitelj, ki je poučeval na naši misijonski šoli 22 let. Izguba je občutna. Lau-rence Beery Leepih je bil naš učenec. Bil je izredno nadarjen, delaven in živahen. Nato je odšel v katoliški zavod in tam postal učitelj in katoličan, nato pa prosil za učiteljsko mesto pri nas. Bil je učitelj osmega razreda, ki pri nas opravlja prvič javni izpit. Ljubil je svoje učence, se zanimal za vsakega, bil nad vse potrpežljiv z onimi, ki niso bili nadarjeni, in naša šola je slovela po uspehih ob izpitu. Berry, kot smo ga tu nazivali, bi lahko dobil bolj donosno službo na državnih šolah, kamor so ga vabili. A ostal je zvest katoliški šoli, bil vzoren katoličan in skoraj vsako nedeljo je skupno s svojimi učenci prejel sveto obhajilo. Težko bomo našli nadomestilo, vendar se vdano klanjamo božji volji, ki vse ureja v naše dobro. Kones tega leta uršulinke zapustimo Randfontein. Pomanjkanje poklicev nas je prisililo, da opustimo malo evropsko šolo, ki nam je pomagala, da smo se preživljale; samostan, ki je bil 39 let moj dom, je že naprodaj in konec decembra bo ugasnila rdeča lučka, zvesta vestalka božje navzočnosti. Medve, ki delujeva v misijonski šoli, se bova preselili v Krugersdorf in odtam bova potovali slednji dan v Mohnlakeng, ker Evropejci tam ne smejo stanovati. V križu in odpovedi je vedno sladka zavest, da hodimo po stopinjah Gospodovih...“ Iz Keimoesa se nam je oglasila v začetku marca oblatinja s. VINCEN- Težko drevo je padlo na streho misijona s. Vincencije Novak. CIJ A NOVAK, ki se tudi zahvaljuje za poslano pomoč, nato pa pristavlja: „Res, zelo mi ti dolarji prav pridejo. Na našem misijonu se je naredila zelo velika škoda. Vsa letina enega leta je izgubljena. Že od meseca decembra pa do danes neprestano dežuje. Naša polja, vinograd, zelenjad-ni vrt, vse je že gnilo in nerabno. V naši kleti, kjer smo hranili večino naše živilske zaloge, je stala voda en meter visoko; kar ni bilo na policah, je bilo vse uničeno. Že štiri tedne črpamo vodo z njiv in iz kleti, !>a se dviga dan na dan. Tudi v našem novo postavljenem mlinu morajo črpati vodo vsak dan. Ko sem pred 39 leti prišla v Keimoes, je bilo na Področju misijona skoraj le kamenje in trnje ter osat, po teh dolgih letih smo uspeli, da nam vrt in polja dajo hrano za vse naše otroke. A če pogledam danes te naše njive, ki smoi jih ustvarili s tolikimi žrtvami, mi Pridejo solze v oči. Pa kaj hočemo, ljubi Bog, ki nam je že toliko dal, nam bo spet vse povrnil, saj je itak vse za širjenje njegovega kraljestva. Misijonsko delo res lepo napreduje. Velika ovira je nestalnost naših Postojank radi raznih okoliščin. V kraju Reimvasmaok, kjer je delovala naša s. Elizabeta Pogorelc pred nekaj leti, je bila naša podružnica. Postavili smo lepo cerkvico, šole in lep samostan. Zdaj je postojanka postala samostojna in se je lepo razvijala. A. tudi to bodo sestre morale zapustiti. Upamo, da bo Bog odprl delokrog na drugem koncu.“ Ko sem vam zadnjič pisala o strašni povodnji reke Oranie, sem upala, K slikam je pripisala s. Pogorelc: Pri kapelici smo veliko molili za srečno selitev. Črnci čakajo v šotorih na prevoz v druge kraje. da se bo po nekaj mesecih le spet začelo kaj delati na polju. A še danes ni mogoče ničesar sejati. Ko smo poskusili orati, se je traktor kar pogreznil ... Kar smo prej sami pridelali, moramo zdaj vse kupovati, a cene so višje vsak dan. Pa to še ni vse. 15. marca je pridrvel nepopisen orkan, iztrgal nai našem vrtu s koreninami vred dve mogočni drevesi, stari okrog 500 let, kot so izračunali strokovnjaki, ter jih vrgel na naša misijonska poslopja ter jih zelo poškodoval. Jaz sem ravno nadzorovala v kuhinji pripravo večerje. Nenadoma se je stemnilo in je zavladal trušč, da se je vse treslo. Vse sem pustila in tekla iskat moji dve sestri in k otrokom, a komaj sem bila pri vratih, se je udrl strop nad menoj in težka, debela debla so se z vejevjem zgrnila v kuhinjski prostor. Nič se mi ni zgodilo in tudi sestram z otroci vred, ki so se nekaj minut prej igrali zunaj, ker so pravočasno zbežali. Kaj takega najstarejši ljudje niso doživeli... V takih bajtah žive še nepreseljeni črnci. V teh potrebah mi pride pomoč rojakov še posebno prav in vsi molimo za vas. Prev lepo vas pozdravljamo!“ Druga oblatinja s. TEREZIJA BENIGNA ŠTEH se je oglasila v začetku julija tega leta in se prav tako zahvaljuje za poslani dar. Poroča pa bolj veselo vest: „Pri nas imamo noviciat naše družbe, ki kar lepo uspeva, štiri sestre se pripravljajo na večne obljube, tri novinke na prve obljube, štiri postu-lantke pa se šele razgledujejo po družbi in skupnem življenju v samostanu. Konec leta vstopijo tri nove. Prosim, molite z nami, da bodo vse vztrajale v službi Gospodovi! Moja sestra Alojzija je še vedno na isti postaji in zaposlena v kuhinji; poslala sem ji njen delež in se vam bo sama zahvalila. 13. julija grem v bolnico, kjer me bodo operirali in pobrali žolčne kamne. Upam, da bo vse dobro izšlo in da bom po operaciji mogla še kaj bolj delati, ko bom spet pri močeh.“ Četrta naša oblatinja v Južni Afriki s. ELIZABETA POGORELC nam je pisala skoraj istočasno, 7. VII., kajpada v zahvalo za prejeto pomoč. Pove, kako bodo denar uporabili in to in ono iz življenja tamkajšnjega ljudstva: „Ta vaš dar bo pomagal, da nabavimo črpalko, ki nam bo vlekla vodo iz vodnjaka, ki smo ga zvrtali globoko v zemlji s pomočjo izrednega daru Misijonske znamkarske akcije v Združenih državah, od katere smo v ta namen prejeli 1000 dolarjev. Bomo pa morali vrtati še enega za naše ljudstvo. Ta naš misijon je bil ustanovljen leta 1885. Prvi pa je bil oni v Pella 1. 1882, kjer sem jaz poučevala v V noviciatu misijona s. Šteh: Voditeljica z novinkami, kandidatkami in postulantkami ljudski šoli od 1938 do 1965 in kjer so prav zadnja leta odkrili donosne rudnike in je ljudem zdaj radi tegai boljše, ker več zaslužijo. Tudi v okolici našega kraja tu so že v začetku odkrili in kopali baker, a ko je bilo ležišče izčrpano, se je vse ustavilo in je ljudstvo odšlo. Zdaj so pa spet začeli s kopanjem in na široko, tako da je zdaj tu eden največjih bakrenih rudnikov v deželi. Stotine naših ljudi tam služi vsakdanji kruh. Žal se mnogi vdajajo pijači. Da temu odpomoremo, smo začeli z organizacijo takozvanih pionirjev, ki se zavežejo, da ne bodo uživali alkoholnih pijač in da bodo vplivali v tem smislu še na druge. Imamo zelo zanimiv in ganljiv primer, kako se kdo lahko dvigne iz alkoholizma in zapuščenosti kvišku. Mlad fant, brez nog, ki si pomaga naprej z rokami, je že več let beračil v bližnjem Springbok. Vsak dan se je vlekel dve milji tja in dve milji nazaj, če se ga ni kdo usmilil in ga nesel na ramah tja. A nesrečnež, kar je priberačil, je vse sproti zapil. Bil je brez strehe, vsa leta je spal danes tu, jutri tam. Zanj so se zavzeli naši pionirji in začel je hraniti naberače-no. Pustil je alkohol, se vpisal med pionirje tudi sam in od tedaj naprej tudi od občine prejme podporo. S prihranki in ostalim si je sezidal hišico z dvema sobama, se poročil in ima lepo družinico s petimi otroci, ki so tudi vsi pionirji. Njegov zgled mnoge prepriča, da se odločijo stopiti na pot streznjenja. Sedaj je vpeljana ta organiazcija skoraj na vsakem misijonu.” VODSTVO MISIJONSKE ZNAMKARSKE AKCIJE V CLEVELANDU Marica Lavriša, ZDA Po desetletnem delu Misijonske znamkarske akcije je sodelovanje tako napredovalo, da je bilo treba misliti nai priznanje pred oblastjo. Podpredsednik inž. Jože Žele je obljubil, da bo poiskal dobrega pomočnika in ga je res našel v ocebi odvetnika Albina Lipolda. Razložil mu je delo jn način našega poslovrnja. G. Lipold je najprej vložil prošnjo v Columbus, OJrio, za sprejem med ostala nedobičkonosna društva in uspel. Potem se je obrnil še na davčni urad, kjer je bilo treba navesti dohodke in izdatke MZA zadnjih treh let. S pomočjo blagajnika in njegove žene, Rudija in Anice Knez, lazarista! Wolbanga in Anice Tušar je zadeva stekla. Tudi iz davčnega uradai je prišel pozitiven odgovor. 21. maja 1974 je korporacija pod imenom Catholic Mission Aid (MZA po naše) postala davka prosta organizacija, kar pomeni, da so vsi darovi izvzeti, oproščeni in odbiti davka v Združenih državah. Sedež je v Clevelandu, Ohio. Za delo je potreben poseben ožji odbor, v katerem mora biti 15 članov in dva nadomestna. Ko so se delala pravila, je bilo sklenjeno, da bo letno glavni sestanek enkrat v juliju. Tajko je bilo letos 17 julija ob 8h. zvečer. Navzočih je bilo 19 oseb, poglavitnih sodelavcev. Dogovorili smo se za odbor. Duhovni vodja vsega gibanja je lazarist Karel Wolbang. Matevž Tekavec je bil do zdaj predsednik, a se temu iz važnih razlogov odpove. Predlagana je bila Marica Lavriša, ki sprejme. Dosedanji podpredsednik inž. Jože Žele je pristal, da ostane na svojem mestu. Anica Knez je obdržala delo blagajničarke. Zapisnikarica bo Marija Celestina. Tajniške posle je prevzel Matevž Tekavec. Nato je bil izvoljen še nadzorni odbor: Vida Švajger, Štefan Marolt in Lojze Petelin. Ostali člani odbora so še Rudi Knez, Janez Prosen, Frank Kuhelj, Marija Štrancar, Neža Leskovec in Ivanka Tominec. Namestnika sta: Ivanka Pograjec in Vinko Rozman. Tako pričenjamo novo dobo ne samo Bogu in nekaterim znano, ampak tudi svetni oblasti. Z božjo in sodelujočih pomočjo pomagajmo graditi po MZA boljši svet, misijonarjem dajati oporo, potrebnim pa lajšati bedo. KOROŠKI „MISIJONSKI LIST“ Kot je bilo v našem listu že enkrat omenjeno, izdajajo v Celovcu nekajkrat na leto to krajevno misijonsko glasilo za vse slovenske vernike, ki izhaja kot priloga tednika Nedelja. K smrti misijonskega sodelavca b. Alojzija Vodenika CM v Rimu. Na tej sliki ga vidimo pred nekako 22 leti pri Kalistovih katakombah v Rimu, ob prihodu štirih sobratov-lazaristov, pregnancev iz Kitajske. Od leve na desno stoje: br. Vodenik, Drago Pokoren CM, sedaj v Ljubljani, Andrej Prebil, sedaj v Buenos Airesu, salezijanec dr. Franc Blatnik, Karel Wol-bang CM, sedaj v ZDA in Janez Kopač CM, sedaj v Torontu v Kanadi. Za praznik sv. Petra in Pavla je spet izšla nova številka, predstavljena v črni in rdeči barvi na lepem papirju, obsegajoča 8 strani v formatu 31x24 cm. Na: prvem mestu se objavlja razgovor z misijonskim delavcem Ladislavom Lenčkom, ki ga je imel župnik Vinko Zaletel z njim ob priliki njegovega obiska Koroške pred nekaj meseci; zapis ilustrira fotografija obeh ob snidenju v Vogrčah. Po nadrobnih podatkih o življenju in delu, posebej misijonskem obiskovalca sledi vrsta vprašanj, ki so mu bila zastavljena. Zaradi splošne zanimivosti ponatiskujemo iz tega razgovora nekatere misli. Naš misijonski sodelavec izjavi: „Zame, ki sem sredi misijonskega dela Slovencev že skoraj 40 let, je misijonsko sodelovanje Korošcev skoraj nerazumljiv pojav: Čeprav v težki narodnostni borbi, slovenska Koroška izredno veliko stori za misijone, zlasti na dveh področjih: v vzdrževanju bodočega vodilnega klera v misijonih in v izdatni denarni pomoči slovenskim misijonarjem. Tako prvo kot drugo je izrednega pomena, kajti vzgoja domačega klera je v teh časih, ko bo kmalu edini razširjevalec Cerkve v misijonih le domačin, največja misijonska zahteva časa, sodelovanje s slovenskimi misijonarji pa je prav tako važno, saj je treba misijonarjem izkrščanskih dežel cim boji pospešiti pionirsko delo V misijonih, dokler jih domače oblasti sploh' Senilste delati; zato jim je treba na vse načine pomagati.“ Na vprašanje župnika Zaletela, v kakšno1' smer se razvija misijonsko delo v bodočnosti, je Lenček odgovoril: „Težko je reči. Do konca sveta drži Jezusova zapoved: Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in krščujte jih... Ä že danes je marsikje za Cerkev problem misijonariti v tej ali oni pokrajini, deželi. Prilagoditev misijonskega dela časom in krajevnim okoliščinam bo od strani Cerkve vedno bolj nujna. Tako se bo moralo vedno sproti tudi misijonsko sodelovanje zaledja prilago-jcvati. Zato je po mojem glavno geslo bodočnosti: Iskati vedno nove možnosti za delo, prilagojevaje se do skrajnosti! Glavno je, slediti cilju: širjenje božjega kraljestva iz ljubezni do Kristusa in do človeštva, ki mu je mir in sreča le v Kristusu že v času in kajpada v večnosti. Slovenci, ki smo zaživeli v Kristusovem kraljestvu po delu misijonarjev pred več kot tisoč leti, smo dolžni sodelovati pri tem najvažnejšem podvigovanju krščanstva v sodobni in bodoči človeški družbi.“ Največ prostora zavzema v Misijonskem listu pač najveličastnejša akcija koroških Slovencev, ki je: vzdrževanje 181 bogoslovcev v misijonih. Objavljena: so številna pisma teh bogoslovcev župnijam in dobrotnikom in objavljene njihove fotografije ter fotografije mašniških posvečenj in ostalega iz življenja bogoslovcev. Objavljen je dolgi seznam župnij in posameznikov, ki vzdržujejo po enega ali več bogoslovcev (tudi nekaterih domačih redovnic!) ter navedeni darovi v ta namen. Nad 40 slovenskih koroških župnij je pritegnjenih v to prelepo akcijo. Iz vsebine se razvidi še drugo delovanje Korošcev slovenskim misijonarjem v pomoč: Misijonar o. Jože Kokalj iz Zambije se zahvaljuje 12 župnijam za pomoč, ki jo naklanjajo bogoslovcem v mednarodnem noviciatu jezuitske družbe v Lvsaki. Pomagajo pa koroški rojaki tudi slovenskemu misijonu na Madagaskarju, kajti za tamkajšnje gobavce in reveže se sistematično zbira perilo in obleke in se v velikih zavojih pošiljajo slovenskim misijonarjem tamkaj. Tudi velikopotezna akcija, ki jo razvija organizacija tkzv. Misijonska znamkarska akcija pod vodstvom č.g. Wolbanga CM v USA in drugod po svetu med rojaki, najde to pot prostor v Misijonskem listu, ko se objavlja daljši sestavek g. Wolbanga o tej ustanovi. Objavljeni so tudi razni drugi bogati darovi za misijone od strani koroških rojakov v letu 1973. Ko prebiramo ta krajevni list, nam nehote prihaja misel: Koliko bi slovenski narod mogel danes na polju misijonstva pomeniti, če bi imeli Slovenci povsod toliko svobode za to delo, kakor jo imajo Korošci in izseljenci v tujih državah. Da se razumemo: ta „povsod“ pomeni — domovino... n i im iqiiit> m m m ntttnuttt t t t t* ■*■ -*■ * y ; ; Vse drage naročnike prosimo, da poravnajo naročnino, II Jako je še niso! Tiste, ki že dolgo niso plačali naročnine, •prosimo, da to store ali pa naj list za bodoče odpovedo! J J x 11 * 1 111111 f 11 1t1 't 1' VJt f“***“********•* ***■«■** Jh8.A4.4h 1 1*0 M aX\ism