Zelenikras
WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVIII - MAREC 2017 - ST. 3
Več preventive - manj žrtev med pešci
Vežgeneracijski center tudi v Logatcu
Janezu Podjedu Februarsko Marcel Stefančič: priznanje za življenjsko delo Moje življenje je teater

Sekirica je naïa čudovito uri m vu:: dediičinu. iJj njej in Ob njçj je miuJcmOMCiti, Haïllci. îprthajûlci indnigi ljubitelji IttK «Jfavi, iui pi je zadnja leia vcdnomauj smučarjev in sankačev, ki so v ^imsUHmesceibpribtjili sem is. vst Slovenija Se bodo fe kdaj i:ihko vrnili?
LctD&ttja /ima v januarju je bila ■. ^jdnjtii treli. dc&cllcLjih rc' ordna ■. -ii kar se mraza ln^C. Kljub Icmu jc biLa 5Mga v prvem letošnjem mnetu Ctr /a v/orcc. Top ic Ida jlrfti /j mi ei.no podlago na skakalnicah, letos pa smo so leknii Lahko u/vosoILli (udi lepo pripravljate uifitM Lokaikc proge.
Besedilo ¡ji foto: Bojan Rupaik
2
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	2
UVODNII
IZ VSEBINE
IZ OBČINSKE HISE
Več preventive za manj žrtev med pešci..............................................str. 4
Subvencije v kmetijstvu in priprava zbirnih vlog...................................str.6
AKTUALNO
Večgeneracijski center odprl svoja vrata tudi v Logatcu....................str. 9
Logaška dijaka v Dubaju navdušila z raziskovalno nalogo...........str. 10
Jamarska zgodba o pogumu in kančku norosti.................................str. 11
V SREDISČU
Ko se ptički ženijo...................................................................................str. 15
Nova sezona vrtičkarstva je že pred vrati..........................................str. 17
Letošnji januar med najhladnejšimi - tudi v Logatcu........................str. 19
KULTURA
Janezu Podjedu Februarsko priznanje za življenjsko delo.............str. 20
Na OŠ Tabor Logatec »všečkali kulturo«..........................................str. 22
Marcel Štefančič: Moje življenje je teater..
. str. 24
POSLOVNE STRANI
Notranjski žagarji v Logatcu .
. str. 26
SPORT
Nogomet vedno bolj priljubljen..........................................................str. 27
Zimske radosti pod Sekirico.................................................................str. 28
Nik Gostiša srebrn na državnem prvebstvu.....................................str. 30
KOLOFON
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec,
Tržaška 50 A, 1370 Logatec
Odgovorna urednica:
Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi.
Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 1. 3. 2017 Naklada: 4.650 izvodov
Naslovnica: Janez Podjed, prejemnik Februarskega priznanja 2016 za življenjsko delo na področju kulture Foto: Miran Antončič
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
Spoštovane, spoštovani,
pust je pregnal zimo, pred nami je že gregoijevo. Ptički se ženijo in veselo žvr-golijo, pomlad je tu. Prvi topli žarki nas kar kličejo iz toplih ognjišč na plano in nam budijo misli ter razmišljanja o prebujajoči se naravi, delu na vrtu, v sadovnjaku. Kmetje že veselo orjejo, branajo, čistijo travnike in se pogosto tudi jezijo na lastnike štirinožcev, ki mnogokrat ne pospravijo njihovih »kakcev«.
Praznovali smo kulturni praznik, se pogovarjali o številnih vidikih kulturnega ustvarjanja, naša usta so bila polna besed omike, naše obnašanje pa kulturno in prazniku primerno. Kakšno pa je naše obnašanje, ravnanje na vsakodnevni ravni? Osnovna kultura človeka se kaže v našem vedenju, ravnanju, to pa tudi pomeni, da v naravi ne puščamo smeti za seboj in počistimo za svojimi ljubljenčki ter tako ne onesnažujemo narave. Nepobrani pasji iztrebki namreč povedo veliko o kulturi lastnika živali. Vsi skupaj pozabljamo, da pasji iztrebki niso le neprijetni na pogled in še manj, če stopimo nanj, ampak tudi ogrožajo naš življenjski prostor, prehransko verigo in posledično naše zdravje. Zavedajmo se, da vsako onesnaženje in rušenje ravnotežja v naravi na dolgi rok škoduje predvsem povzročitelju. Poruši se njegovo varovano bio polje in s tem zdravje. Podzavest ve, kaj je prav in kaj narobe. Ali kdaj razmišljamo, zakaj je toliko novodobnih bolezni? Vsa lastna bremena in lenoba, ki jo prenesemo na bližnjega ali v okolje, se zapišejo v naši »črni skrinjici«. Ravno zato še danes velja mnogokrat izrečen rek: «Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.«
Topli dnevi so pred nami. Odpirajo se nam možnosti za lastno pridelavo zelenjave in povrtnin. Preden zavihamo rokave in nas oblije pot dela, pa se nam v poduk ponujajo številna predavanja in delavnice, ki jih organizirajo naša društva - o uživanju žive hrane, priprave le-te. Nekaj izkušenj in mnenj bo moč dobiti tudi na tradicionalnem Gregorjevem semnju ob nakupu semen in sadik. Mnogo izkušenj imajo naše mame in babice. Prisluhnimo jim in si tudi zapiši-mo modre nauke, da le-ti ne bodo šli v pozabo. Marsikaj se bo dalo izvedeti in naučiti tudi v ravnokar odprtem Medgeneracijskem centru v Gornjem Logatcu (prostori nekdanje pošte), kjer se bodo zagotovo izmenjavala mnenja in izkušnje vseh generacij in skupin ljudi, ki živijo v tem našem čudovitem okolju. Bodimo polni življenja, uživajmo doma pridelano hrano ali si postrezimo s tisto, ki ni pridelana daleč od našega domovanja. Skupaj ponovno odkrivajmo male radosti življenja v dobrih, plemenitih delih, v skrbi za sočloveka in naravo. Za začetek potrebujemo le malo dobre volje, nato pa zavihajmo rokave, poprimimo za motiko in bo šlo. Lepo vabljeni na tradicionalni Gregorjev sejem v soboto, 11. marca, z mislijo, da lahko le sami poskrbimo za kakovost in lepoto našega življenja. Zato ne razmišljajte preveč, zagrabite življenje in vse radosti gregoijevega s polno žlico.
Vaš župan Berto Menard
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
3
IIZ OBČINSKE HISE VEČ PREVENTIVE ZA MANJ ŽRTEV MED PESCI
V organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Logatec, policije, Združenja šoferjev in avto-mehanikov Logatec ter mestnega redarstva je v okviru tedenske akcije Agencije RS za varnost prometa Bodi viden - Bodi previden prvi ponedeljek v februarju tudi v Logatcu potekala dejavnost ozaveščanja pešcev o prometni varnosti. Organizatorji so občanom delili odsevnike za večjo vidnost in varnost pešcev. Prenekateri mimoidoči je kljub dežju postal pred stojnico in prisluhnil nasvetom organizatorjev.
Akcija se je začela ob 17.00, tik pred mrakom, ki ni zaveznik pešcev, najbolj ranljive kategorije udeležencev v prometu. Kot je povedal Blaž Alič, vodja policijskega okoliša Logatec, so se za organizacijo dogodka odločili z namenom, da logaško javnost ozavestijo, kako se mora pešec gibati v prometu. Slovenija ima, kar zadeva pešce, zaskrbljujočo statistiko. Delež umrlih pešcev je bil namreč v letu 2016 za 38 odstotkov večji kot leto prej. Med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v lanskem
letu je bil delež mrtvih pešcev 17 odstotkov, povečuje pa se tudi število hudo telesno poškodovanih. Na slovenskih cestah je leta 2015 umrlo 16 pešcev, lani pa 22, od tega kar pet na avtocestah. Med smrtnimi žrtvami med pešci izstopajo starejši, stari nad 64 let. Lani jih je umrlo 10, huje telesno poškodovanih je bilo 56. »Ta statistika v Logatcu ni tako črna, se pa vsakih nekaj let zgodi kaka prometna nesreča, v kateri je ali so udeleženi pešci, vendar se s tem ne smemo sprijazniti v smislu, da ne bi skušali preprečiti,« pojasnjuje Alič. Po njegovih besedah so črne točke v Logatcu križišče med Nikolajevim trgom, zdravstvenim domom, osnovno in glasbeno šolo ter cerkvijo, zaradi konfiguracije ceste tudi križišče na Jački s priključkom, ki je kot tako zasnovano neposrečeno, in Tržaška cesta, kjer morajo biti pešci zaradi gostega prometa še posebej previdni. Kot pravi sogovornik, bodo v letošnjem letu v Logatcu izpeljali še kakšno podobno akcijo ozaveščanja o varnosti v prometu, saj v občini velik pomen pripisujejo prav preventivi.
Blanka Markovič Kocen Foto: Miran Antončič
4
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	4
IZ OBČINSKE HISEI OSKRBA S PITNO VODO V VODOVODNEM SISTEMU LOGATEC V LETU 2016
na sistemu Logatec odvzetih 28 vzorcev za mikrobiološka in 9 vzorcev za fizikalno--kemijska preskušanja.
Rezultati slednjih so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilnika.
Rezultati mikrobioloških preskušanj pa so pokazali tri neskladne vzorce, na katerih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij v nizkem številu na delu vodovodnega sistema v IOC Zapolje. Na dotičnem območju je bil izveden ukrep spiranja in
postopek dezinfekcije vodovodnega sistema z natrijevim hipokloritom.
V celotnem obdobju leta 2016 so bila na vodooskrbnih objektih izvajana redna teh-nično-vzdrževalna dela in sanitarno-hi-giensko vzdrževanje. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Logatec v letu 2016 varna za uporabnike.
Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto 2016.
Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov. V sistemu prevladuje nepo-vršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu se vrši tudi priprava pitne vode, in sicer dezinfekcija z natrijevim hipokloritom in filtracija. Sistem oskrbuje okvirno 10.000 prebivalcev, podjetja in ustanove, ki jim je bilo skupaj prodanih 547.935 m3 vode, vodne izgube pa so znašale 20 odstotkov.
Notranji nadzor in spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec, je opravljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska 1, 2000 Maribor.
Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., upravlja z vodovodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze - Jakovica, Grčarevec in z vodovodnim sistemom Vrh Svetih Treh Kraljev.
Za vodovodni sistem Logatec, ki se napaja iz več vodnih virov, je značilno, da so vrednosti preskušenih prametrov vodnih virov približno enake. V letu 2016 je bilo
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
5
IZ OBČINSKE HISE	W
MATILDA, POČAK! - 4. ABONMAJSKA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA KOMEDIJE
Kako je videti 72 let cinizma in črnogledosti na dveh nogah? Kje je meja med starčevsko zmedenostjo in čistim blefom? Predvsem zabavno. Samotarski nergač Vitomil Car (Ivo Ban) in njegov sumljivo pozabljivi (razen ko gre za denar)
partner Branko Cafuta (Alojz Svete) sta ostarela komedijanta, ki se jima po dvajsetih letih znova ponudi priložnost, da nastopita na televiziji. Ali bosta zavoljo dobrih starih časov, slave in honorarja zakopala bojno sekiro? Vi-tomilova nečakinja Matilda je ujeta v vrtinec
norosti teh dveh ostarelih najstnikov - se bo njen trud izplačal ali pa bo, zaradi trdoglavo-sti ponorelih dedkov komedije, vse splavalo po vodi? Svetovna uspešnica Neila Simona, nominirana za nagrado Tony, nedvomno potrjuje, da rek »bolj star, bolj nor« še vedno drži, sploh če v njej blestita prejemnika Borštnikovega prstana, vrhunska igralca in komedijanta, pa tudi zato, ker je slovenska različica komedije nastala pod taktirko izjemne Nataše Barbare Gračner, prevedel in priredil pa jo je avtor več slovenskih gledaliških uspešnic Jure Karas. Najboljša sovražnika se bosta po dvajsetih letih srečala v najbolj divji komediji letošnjega leta - samo za vas. Igrajo Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur. Režija Nataša Barbara Gračner, avtor: Neil Simon.
Nedelja, 19. marca 2017, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec. Prodaja vstopnic po ceni 15 eur: www.eventim. si in prodajna mesta sistema Eventim Si.
Org. in info.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si
SUBVENCIJE V KMETIJSTVU IN PRIPRAVA ZBIRNIH VLOG
Nosilce kmetijskih gospodarstev (KMG) obveščamo, da se je v ponedeljek, 27. februarja, pričel rok za elektronsko oddajo zbirnih vlog (ZV) za pridobitev neposrednih plačil (osnovno plačilo-plačilne pravice, zelena komponenta, plačilo za mlade kmete, plačila za območja z naravnimi omejitvami, proizvodno vezane podpore za strna žita, mleko, rejo govedi in zelenjadnice ter beljakovinske rastline, male kmetije), plačil za KOPOP ukrepe in ekološko kmetijstvo.
T.i.»subvencijska kampanja« bo trajala do 6. maja. Vsaj en dan pred naročenim terminom izpolnjevanja ZV morate preveriti dejansko stanje GERK-ov v naravi s stanjem v registru kmetijskih gospodarstev (javni pregledovalnik: http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ ) in v primeru napak zadevo urediti na Upravni enoti. Pozorni bodite tudi na izmero ornih njiv. Če se v naši pisarni kmetijske svetovalne službe ne boste oglasili nosilci kmetijskega gospodarstva, ampak vaši člani, morate od nosilcev imeti navadno pooblastilo, ki vam ga lahko pošljemo po e-pošti. Za namen uve-
ljavljanja ukrepa dobrobit živali (pašo govedi ali ovc) morate seboj imeti še ušesne številke vseh pašnih živali. Splošni pogoji uveljavljanja podor so, da je vlagatelj in upravičenec nosilec KMG s KMG-MID-om (osemmestna identifikacijska številka), da izvaja kmetijsko dejavnost (lahko samo košnja, brez živali), da ima vsaj 1 ha kmetijskih zemljišč in je aktiven kmet (člen 9 Uredbe 1307/2014/ EU). Več informacij lahko dobite na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTR), zbirna vloga 2017 od A do Ž:
http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vsto -pna_stran/vsebine_na_vstopni_strani/zbirna_ vloga_2017od_a_do_z/ Letošnja novost: datum izpolnjevanja ZV vam določimo mi. Če želite vlogo oddati pred našim pozivom, nas pokličite na znane številke (Roman 01/7542933, 041/310-186, Mojca 01/7564932, 041/310-187) ali nam pišite na e.naslov: roman.rupnik@lj.kgzs.si, mojca. vavken@lj.kgzs.si in dogovorili se bomo za vaš najugodnejši termin.
Roman Rupnik
6
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
IZ OBČINSKE HISEI
NOVA ZOBOZDRAVNICA V ZDRAVSTVENEM DOMU LOGATEC
SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA!
Novembra 2016 je z delom v Zdravstvenem domu Logatec prenehal zobozdravnik Kenan Softič. Delo v njegovi ambulanti je prevzela zobozdravnica Vesna Kolevska Markš. Nekateri ste se z njo že srečali v zobozdravstveni ambulanti. Ob ponedeljkih dela popoldan, druge dni dopoldan, po razporedu enkrat mesečno ob petkih popoldne in v soboto dopoldne.
Zobozdravnica Vesna Kolevska Markš z družino živi v Idriji. Študij je končala leta 2010 na Medicinski uni- m vem v Plovdivu, v Bolgariji. Omenjena medicinska ™ univerza je med petimi najboljšimi v Evropi. Po končanem študiju je eno leto delala v zasebni ordinaciji v Makedoniji. Po temeljitem premisleku seje odločila svojo življenjsko pot nadaljevati v Sloveniji. Njena prva zaposlitev
v Sloveniji je bila leta 2012 v Zdravstvenemu domu Idrija, kjer je delala v ordinaciji za odrasle. Leta 2013 je delala v Zdravstvenemu domu Ajdovščina kot otroška zobozdravnica. Delo z otroci ji je bilo všeč. Obe zaposlitvi sta bili zgolj nadomeščanje porodniškega dopusta. Po končanem nadomeščanju se je vrnila v Idrijo in delala v zasebni zobozdravstveni ordinaciji. Novembra 2016 je začela delati v Zdravstvenem domu Logatec. V vseh teh letih je pridobila mnogo delovnih izkušenj in spoznala, da moraš biti potrpežljiv, se posvetiti pacientu, ga razumeti in v veliko primerih tudi pomagati pri premagovanju strahu. Svoj poklic opravlja z veseljem in upamo, da bo izpolnila vaša pričakovanja.
Zdravstveni dom Logatec Foto: osebni arhiv
C -
o <&
o -
rji
0
z
rji <
-
1 C
OBNOVA CESTE SKOZI NAPOLEONOV DREVORED BO KMALU ZAKLJUČENA!
Lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC) Logatec je predlani na direkci-^^jo za infrastrukturo še enkrat naslovil dolgoletno pobudo za obnovo regionalne ceste skozi Napoleonov drevored. In uspel! Logaški svetnici SMC Eva Černigoj in Anja Sedej sta takoj nato županu in občinskemu svetu predlagali, da občina svoj del investicije predvidi v proračunu. Vse se je zgodilo in obnova ceste skozi drevored bo kmalu zaključena! Čakamo, da se otopli, da uredijo še pločnik in položijo fino plast asfalta.
Prošnja je bila uslišana
Želja, da se obnovi odsek zelo prometne ceste Vrhnika-Logatec, je bila med krajani, svetniki in župani v Logatcu prisotna že celo desetletje, saj gre za nevarno točko. Tudi direkcija je to prepoznala in pred leti sanacijo uvrstila med pomembnejše projekte, a je žal zmanjkalo denarja. Da gre za res črn odsek regionalke, zelo potreben obnove, pa je SMC Logatec še enkrat poudaril in pri DRSI uspel s pobudo, lani pa se je začela težko pričakovana obnova.
ZA novi, a malo manj bleščeč kulturni center
Lani so logaški svetniki veliko časa posvetili projektu za izgradnjo novega kulturnega centra, ki naj bi nadomestil stari Narodni dom in knjižnico. Cena projekta je od pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije do predinvesticijske zasnove zrasla z 8 na skoraj 13 milijonov evrov. Tudi SMC Logatec se je zavzel za smiselno omejitev razkošnega in dragega projekta, ki ne bi obremenil, a bi kljub temu dobro služil še nekaj naslednjim generacijam.
Vlada obisk osrednjeslovenske regije sklenila v Logatcu
Na vabilo SMC Logatec je vlada lani obisk osrednjeslovenske regije sklenila s posvetom v Logatcu, s katerim so bili premier Cerar in mini-
stri zadovoljni. Logaški župan, ki se je svetniškemu klubu zahvalil za uspešno pobudo, pa je prav tako ocenil, da je vladni obisk lokalnim oblastem in občanom dal novo energijo za nadaljevanje začrtanih in potrebnih ukrepov. Sicer pa je SMC Logatec že pred tem pomagal občini pri komunikaciji z vlado, predvsem pri obveščanju o stanju v izpostavi azilnega doma, zaradi česar so se strasti zaradi tujih gostov med prebivalci Logatca kmalu pomirile.
Za varno pot v šolo
Na pobudo SMC Logatec so postavili novo ogledalo na križišče Rovtarske in Tržaške, še letos pa naj bi se na Kalcah postavila smerna tabla z oznakami hišnih številk, ki tam begajo voznike. Končno naj bi obnovili dotrajana mostova (Kobalovega) v Žibr-šah in na Brodu, preučujejo pa tudi pobudo SMC za varne šolske poti, na podlagi katere bi semaforizirali prehode za pešce pri OŠ Tabor, čez priključek na Jački in Tržaško cesto pri občini. Vse to - na željo krajanov. Če imate tudi vi pobudo ali vprašanje, nam pišite na logatec@lo.strankasmc.si, zagotovo vam odgovorimo.
Svetniški klub SMC
Nič ni več tako, kot je bilo; starih betonskih plošč ni več, košatih lip pa tudi ne. A če nam je uspelo z asfaltom, nam bo nekoč - upamo - tudi z lipami.
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
7
IIZ OBČINSKE HISE V PRIPRAVI DVA OBČINSKA PODROBNA PROSTORSKA NAČRTA
Stranke zadovoljno poročajo, da konopljine bio CBD kapljice Darilo narave ugodno vplivajo na:
-	anksioznost, vznemirjenje
-	zmanjšanje števila epileptičnih napadov
-	nespečnost
-	luskavico
-	znižanje krvnega tlaka
-	uravnavanje krvnega sladkorja
-	Parkinsonovo bolezen
50%več za
isto ceno
15 ml
konoplje, ki nimajo vplivajo na notranje
Bio CBD kapljice pridobimo iz vršičkov ekološke Industrijske pslhotropnlh učinkov. Endokanablnoldl, ki so v človeškem telesu, ravnovesje. V kolikor jih nimamo dovolj, se lahko pojavi bolezen. Konopljini kanabinoidi dobro nadomestijo človeške endokanablnoide, prav zato se za zdravljenje uporabljajo že 5000 let.
KONTAKT: Dodatne informacije o kapljicah lahko dobite na spodnji telefonski številki ali na kmetiji pri Tonijevih, Šmarska cesta 40, Škofljica, kjer vam ponujamo tudi druge domače izdelke iz ekološke Industrijske konoplje, tel. 051 220 321, www.darilonarave.si
Občina Logatec je na pobudo investitorjev pričela pripravo dveh občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Gre za območji v Dolenjem Logatcu, t.i. Brod, in v Gorenjem Logatcu, t.i. Tabor. Smo v začetni fazi, kar pomeni, da sta pripravljena osnutka, ki smo ju posredovali za pridobitev smernic s strani nosilcev urejanja prostora.
Občinska uprava je pripravila javni naznanili (v uradnem delu občinskega glasila), kjer vas vabimo, da se udeležite javne razgrnitve in javne obravnave, in sicer:
-	OPPN za območje Tabor; javna razgrnitev bo potekala od 27. marca - 26. aprila 2017, z javno obravnavo 12. aprila 2017 ob 17. uri, v veliki sejni sobi Upravnega centra Logatec.
-	OPPN za območje Brod; javna razgrnitev bo potekala od 5. aprila - 5. maja 2017, z javno obravnavo 13. aprila 2017 ob 17. uri, v veliki sejni sobi Upravnega centra Logatec.
občinska uprava
VPIS OTROK V VRTEC
Iz Vrtca Kurirček Logatec obveščamo starše predšolskih otrok, ki nameravajo vključiti otroke v vrtec v šolskem letu 2017/2018, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2017.
Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane aprila 2017 na Komisiji za sprejem otrok v vrtec. Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo še na voljo prosta mesta.
Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletni strani Vrtca Kurirček Logatec http://vrtec-logatec.splet.arnes.si/ oziroma ga dobite na upravi vrtca.
Vrtec Kurirček Logatec
8
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	8
W	DOGODKI
VEČGENERACIJSKI CENTER ODPRL SVOJA VRATA TUDI V LOGATCU
't ^ februarja je v prostorih nekdanje pošte v Gornjem Logatcu svoja vrata odprl večgeneracijski J- • center Skupna točka, namenjen preživljanju prostega časa za vse prebivalce Logatca.
V Logatcu smo že dolgo potrebovali prostore, ki bi bili namenjeni druženju, povezovanju, ustvarjanju in prenosu znanja med vsemi generacijami ter kulturami, zato smo z velikim veseljem pričakovali odprtje novega večgeneracijskega centra. Projekt Skupna točka je nastal v sodelovanju Zveze prijateljev otrok in mladine Ljubljana Moste-Polje, Slovenske filantropije in Občine Logatec, k obisku in ustvarjanju vsebin pa ste vabljeni vsi prebivalci Logatca. Že na samem odprtju smo lahko opazili zastopanost vseh generacij in narodnosti, tako med obiskovalci kot med nastopajočimi. Prva nas je pozdravila koordinatorka centra Saša Musec Čuk, ki bo tudi sicer skrbela za potek vsakodnevnih dejavnosti v centru, katerega delovanje je na kratko predstavila Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Logatec Berto Me-nard, ki je izrazil zadovoljstvo, da je tudi Logatec končno dobil prostore, namenjene druženju vseh generacij. »Pred tem sem si s partnerji projekta ogledal center v Vipavi, kar me je dokončno prepričalo, da tak prostor potrebujemo tudi v Logatcu,« je povedal župan. Sledilo je še sklepno dejanje - rezanje traku, nato pa druženje ob soku in pecivu. »Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj je bil nad pričakovanji, predvsem pa nas veseli, da so že na odprtju zastopane vse generacije, kot tudi različne narodnosti. Takega obiska si želimo tudi v prihodnje,« je povedala Saša Musec Čuk.
Ob tej priložnosti sem se pogovarjala s Terezo Novak, izvršno direktorico Slovenske filantropije.
Kdo je bil pravzaprav pobudnik projekta VGC Logatec?
Ideja o večgeneracijskem centru ni nova, saj smo partnerji (Slovenska filantropija in Zveza prijateljev otrok in mladine) prvi center odprli že pred devetimi leti. Pred časom sem s prostovoljkami organizirala nek dogodek in že takrat smo opazili, da v Logatcu ni prostora, ki bi bil namenjen dejavnostim in druženju tudi izven društev, torej za vsakogar. Konec leta 2015 smo zamisel prvič predstavili županu, z njim obiskali center v Vipavi in bil je pripravljen na sodelovanje. Dolgo časa so bili problem prostori, ko pa se je pokazala prva priložnost, je projekt hitro stekel.
Kakšne vsebine oziroma program lahko pričakujemo v centru?
V samem centru želimo pripraviti čim več vsebin, oblikovanih po predlogih obiskovalcev. Na začetku bomo ponudili preizkušene vsebine, ki so se že izkazale za uspešne v drugih centrih, med drugimi učna pomoč in računalništvo za starejše, v center pa želimo prenesti tudi nekatere vsebine iz azilnega doma. Med zimskimi počitnicami bodo potekale tudi otroške delavnice za aktivno druženje in preživljanje počitnic. Organizirali bomo neformalna druženja ob kavi in čaju, namenjena predvsem klepetu, ob katerem se običajno rodijo dobre ideje. K ustvarjanju vsebin kot tudi obisku prostorov pa so vabljeni prav vsi posamezniki in društva, ki imajo znanja in interes in bi jih bili pripravljeni deliti z drugimi ali pa se naučiti česa novega. Predvsem želimo ustvariti prostor za druženje in ustvarjanje različnih generacij in kultur.
Slovenska filantropija veliko sodeluje tudi z azilnim domom. Zanima me, ali smo Logatčani sprejeli prebivalce azilnega doma in jim dali možnost za vključitev v našo družbo?
Čeprav so nekateri pred dobrim letom nasprotovali nastanitvi prosilcev za mednarodno pomoč, so se strahovi izkazali za neupravičene, prebivalci Logatca pa za ljudi, ki razumejo tiste, ki so potrebni pomoči. Zelo sta se izkazali tudi obe osnovni šoli in pokazali veliko angažiranost pri vključevanju otrok v šolo. Kar pa zadeva vključevanje v družbo izven azilnega centra, pa je bilo angažiranja manj, ker preprosto ni bilo veliko možnosti. Tudi zato smo še bolj veseli današnjega odprtja prostorov, saj bomo vsi dobili priložnost za medkulturno druženje in spletanje novih prijateljstev. Prosilci za mednarodno zaščito so sodelovali tudi na delavnici Mizarska arhitektura in izdelali pohištvo za logaški center.
Nina Jerina
MIKLAVŽEV VRTEC NA OBISKU V REHABILITACIJSKEM CENTRU SOČA V LJUBLJANI
25. januarja 2017 je bil za otroke iz Miklavževega vrtca (skupina Zelena soba) dobrodelni dan. Že nekaj časa smo se v skupini pogovarjali o otrocih, ki so gibalno ovirani. Prebrali smo pravljico Lev Rogi o levčku, ki si je poškodoval noge in pristal na invalidskem vozičku. Ker smo tako spoznali, da je življenje za otroke in druge, ki so gibalno ovirani, drugačno, smo se odločili, da jih obiščemo in jim polepšamo dopoldne. Vsak otrok je ta dan prišel v vrtec z nahrbtnikom, v katerem je imel svojo knjigo, za katero se je odločil, da jo bo ta dan podaril otroku v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani in mu na
ta način polepšal dan. Otroci so knjige z veseljem podarili, gibalno ovirani otroci pa so jih z veseljem sprejeli. V URI Soča smo si ogledali še razstavo gibalno oviranih plišastih igračk, se preizkusili v vožnji z njihovimi prilagojenimi kolesi in si ogledali predstavo kami šibaj (Drevo ima srce), ki jo je za nas in otroke, ki smo jih obiskali, predstavila naša vzgojiteljica Urša. Ob koncu smo se zadovoljni poslovili in se s praznimi nahrbtniki vrnili v vrtec.
vzg. Mojca Demšar
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
9
KTUALNO
LOGAŠKA DIJAKA V DUBAJU NAVDUŠILA Z RAZISKOVALNO NALOGO
Sredi decembra lani je v Dubaju, v Združenih arabskih emiratih, potekala 7. Mednarodna konferenca mladih raziskovalcev YRoNS (Young Research of Natural Sciences), na kateri sta sodelovala tudi mlada Logatčana Nik Maric in Gaj Kren Gorše, dijaka 3. letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija, spremljala pa ju je profesorica Magdalena Kunc.
Konference so se udeležili tudi mladi iz Indije, Nemčije in z Madžarske. Kot sta na predstavitvi v prostorih idrijske gimnazije pojasnila Nik in Gaj, sta z nalogo podrobneje razložila postopek sintetiziranja zlatih nanodelcev in možnosti, kako bi z njihovo pomočjo zdravili raka. »V nalogi z naslovom "Kvadrapevtika in nanoroboti" sva se osredotočila predvsem na zlate nanodelce, ki so osnovni del kvadrapevtične terapije. Izvedba eksperimentov in sestava raziskovalne naloge nista bili enostavni, saj sva v vse skupaj vložila približno štiri mesece dela. Najina glavna mentorica je bila Magdalena Kunc, profesorica kemije na naši gimnaziji,« pojasnjuje Nik. »Zaradi težavnosti izvedbe eksperimenta oz. pridobitve potrebnih snovi in steklovine pa sva potrebovala eksperimentalnega mentorja. To je bil Mitja Linec z Nanotesla inštituta iz Ljubljane. Finančne stroške sta krila Občina Logatec z županom Bertom Menardom in podjetje Kolektor iz Idrije, kamor sodi tudi Nanotesla Inštitut. Vsem se najlepše zahvaljujeva,« pravita mlada sogovornika in dodajata, da sta morala del stroškov po-
kriti sama oz. ob finančni pomoči staršev. »Rada pa bi se zahvalila tudi nekdanjemu ravnatelju Gimnazije Jurija Vege Idrija, gospodu Borutu Hvalcu, ki nama je omogočil začetek raziskovanja in sedanji ravnateljici, gospe Karmen Vidmar, ki naju je podpirala v nadaljnjem raziskovanju.
Kvadrapevtika učinkovitejša kot kemoterapija
Kot pojasnjuje Gaj, sta ob študiju literature ugotovila, da so znanstveniki s pomočjo kvadrapevtičnih testov na miših odkrili, da je metoda 17-krat učinkovitejša od kemo-
terapije, to spoznanje pa sta priključila k razlagi teme projekta. Kvadrapevtika je namreč inovativna metoda zdravljenja rakavih obolenj. Dosedanja oblika zdravljenja, imenovana kemoterapija, poškoduje tudi zdrave celice in vzame veliko več časa.
Raziskava bo dobila nadaljevanje
S svojim delom nameravata nadaljevati v smeri analize same raztopine zlatih nanodelcev, ki sta jo dobila po končanem eksperimentalnem delu. »Uporaba koloidnega zlata je sicer precej široka, a midva sva se odločila osredotočiti predvsem na najučinkovitejšo metodo zdravljenja raka, ki pa je zaradi njene novosti žal manj poznana in zato še toliko bolj neraziskana. Dodatna ideja, ki nama je prišla na misel, je, da bi poskušala zlate nanodelce pridobiti z drugimi metodami in ugotoviti, katera je najučinkovitejša. S svojo raziskovalno nalogo se želiva udeležiti letošnjega tekmovanja mladih raziskovalcev Slovenije,« pravita Nik in Gaj, ki sta v tretjem letniku splošne gimnazije, tako da imata še nekaj časa pred vpisom na želeno fakulteto. Gaj namerava nadaljevati študij v smeri medicine oz. farmacije, Nik pa v smeri biokemije ali fizike. Razmišljata tudi o podiplomskem študiju v tujini oz. raznih mednarodnih projektih in izmenjavah.
Blanka Markovič Kocen
10
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
DOGODKU
JAMARSKA ZGODBA O POGUMU IN KANČKU NOROSTI
Ob 130-letnici prvega spusta v Gradišnico, ki smo ga obeležili v avgustu 2016, je OŠ 8 talcev Logatec pripravila zanimivo publikacijo Prvo raziskovanje Gra-dišnice ali Vražje jame pri Logatcu, v sodelovanju z Naklom, d.o.o., pa so pripravili tudi privlačen dokumentarni film. Pobudnik projekta je bil učitelj Miran Nagode, ki se je z učenci odpravil po sledeh drznih raziskovalcev našega krasa. Med njimi zavzema posebno mesto Viljem Putik, ki se je prvi spustil v Gradišnico, prejšnje leto pa je minilo tudi 160 let od njegovega rojstva.
Publikacijo in polurni dokumentarni film, slednjega je posnel, režiral in zmontiral Primož Godina, je dolnjelogaška šola v svojih prostorih predstavila 16. februarja, sofinancirala ga je Občina Logatec. Ravnateljica Karmen Cunder je izrazila navdušenje in ponos nad še enim v vrsti raziskovalnih izdelkov in dodala, da ima njihova šola dolgoletno tradicijo raziskovanja in obiskovanja kraških pojavov. Predvsem zaradi neumornega Mirana Nagode-ta, učitelja in jamarja, ki je v zadnjih desetletjih velikemu številu mladih generacij približal bogastvo našega krasa.
Tudi tabor, ki se je odvijal oktobra 2015 na Medvedjem Brdu in bil posvečen prvemu spustu v Gradišnico, je zrasel v njegovi glavi. Na taboru so učenci ustvarjali z glino, odigrali spust, naslikali risbe, ki jih je navdihnil obisk te jame z mogočnim vhodnim breznom, in bili literarno aktivni.
Sama publikacija vsebuje Putikovo besedilo o spustu in pripravah nanj, objavil ga je v letih 1923 in 1924 v Šumarskem listu, sledi poglavje o raziskovanju jam, na katere je vplival tudi pionirski spust v Gradišnico, zaradi neraziskanih povezav s podzemnimi vodami Ljubljanice pa predstavlja jama še danes izziv. Publikacija vsebuje tudi kratek izsek o življenju Viljema Putika, zaključek pa je namenjen raziskovalnemu taboru.
Gradišnica velik turistični potencial
Na predstavitvi je navzoče nagovoril tudi župan Berto Menard, na kogar je bilo naslovljeno vprašanje o turističnem potencialu, ki ga predstavlja Gradišnica. Poudaril je, da se zavedajo pomembnosti te naravne vrednote, vendar pa se pogosto zatakne pri lastništvu zemljišč.
Vseeno je izrazil upanje, da bomo tudi v Logatcu s postopnimi koraki in z medsebojnim sodelovanjem lahko postali turistično zanimivi, s kraškimi pojavi predvsem za ciljne skupine in tiste turiste, ki obiščejo Ljubljano, radi pa bi doživeli tudi njeno zeleno zaledje. Ob zaključku je številne navzoče pozdravil tudi predsednik Jamarskega društva Logatec, Dragi Korenč, ki je pohvalil publikacijo in film, pri tem pa dodal, da logaški jamarji vsako leto odkrijejo več kraškega sveta, tudi v povezavi z Gradišnico.
Osnovna šola 8 talcev pa ob tej priložnosti že vabi na ogled te mogočne jame, ki ga bodo za najširši krog obiskovalcev pripravili 22. aprila ob svetovnem dnevu Zemlje.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
ODKUP LESA NA PANJU
PLAČILO TAKOJ
Velika Ligojna 74 I 1360 Vrhnika
T:041/706-359 E:mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
11
KTUALNO
W	W
OBLETNICA ROJSTVA JOŽEFA (JOŽE) KAPUSA
Jožef Kapus, Hotedršica, ž c., Angel s harfo sprocesijskega baldahina, foto: Simona Kermavnar
Jožef (Joža) Kapus se je rodil 8. marca 1903 v Lescah pri Bledu. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je obiskoval gimnazijo, kjer je bilo risanje (enako lepopis) eden od obveznih predmetov. Od leta 1912 pa vse do svoje smrti 1930 ga je poučeval duhovnik in slikar Gašper (Gašpar) Porenta, ki je v letih 1906-1910 študiral slikarstvo na akademiji v Pragi. Bil je priznan in uspešen pedagog, ki je svojim učencem nesebično pomagal pri razvijanju njihove ustvarjalnosti. Mladi risarji so dobivali spodbude iz sočasne
knjižne ilustracije, zlasti iz revialnega tiska. Med njimi srečamo tudi pozneje znana imena, kakor so Tone Kralj, Stane Kregar, Janez Mežan, Poren-tov učenec pa je bil seveda tudi Kapus. Ta je po maturi na šentviški gimnaziji vstopil v ljubljansko bogoslovje, v duhovnika je bil posvečen leta 1928. Kot kaplan je devet let služboval v Doleh nad Litijo, 1938. prevzel župnijo Leskovica ob bivši italijansko-jugoslovanski meji v Poljanski dolini, od koder je ob začetku nemške okupacije pribežal v Hotedršico. Tu je za župnijsko cerkev naredil načrt za procesijski baldahin z vezeninami, za Rovte pa načrt (signiran z žigom »KAPUS JOŽA, župnik«) za kapelico Matere božje, posvečeno spominu na žrtve prve in druge svetovne vojne. V duhu modernizma zasnovana kapelica je bila zgrajena in slovesno blagoslovljena leta 1944. Ob koncu vojne leta 1945 je Kapus moral bežati iz domovine, in sicer je preko Koroške odšel v ZDA, kjer je v škofiji največjega mesta zvezne države Kansas Wichita našel službeno mesto. Kot markantna osebnost je bil Kapus med slovenskimi emigranti v ZDA izredno priljubljen. Še naprej je gojil tudi svoj umetniški dar, ki mu
Jožef Kapus, Načrt (frontalni pogled) za kapelico Matere božje v Rovtah (Osebni arhiv Jožeta Leskovca)
je dobro služil zlasti pri obnovah tamkajšnjih cerkva. Umrl je v prometni nesreči novembra 1962, pokopan je v Fultonu (Kansas).
Simona Kermavnar
KMETOVANJE JE SODELOVANJE Z ZEMLJO IN NEBOM
Ob svečnici je odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec organiziral srečanje, na katerem so spregovorili o aktualnih temah v kmetijstvu, pred tem pa so si ogledali kmetijo Kranjc (pri Štangarju) na Kal-cah, ki se je pred leti preusmerila v predelavo mleka na kmetiji. Po predstavitvi kmetije je predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj
o aktualnem stanju v logaškem kmetijstvu izpostavil, da je kljub temu, da logaške zadruge ni več, za odkup mleka, mesa in lesa poskrbela žirovska in druge sosednje kmetijske zadruge. Logaški župan Berto Menard pa je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času veliko poudarja pomen lokalne pridelave, kar občina spodbuja s podporo delovanja logaške tržnice. Izpostavil je:
»Kmetovanje je sodelovanje z zemljo in nebom, pri tem pa je treba biti še zelo priden!«
Ljudmila Kunc, načelnica upravne enote Logatec, je v nadaljevanju predstavila nekatera odprta vprašanja v zvezi s statusom zaščitenih kmetij. Omenila je še, da imajo na ravni UE Logatec zelo malo vlog za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov - verjetno tudi zato, ker občinski predpis omejuje tloris na zgolj 80 m2, državni predpis pa je postavil to mejo na 150 m2. To je dobro slišal župan Menard, ki je obljubil, da bodo občinski predpis spremenili. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je predstavil zbornična prizadevanja na področju zakonodaje: pri zakonu o kmetijskih zemljiščih, o gozdovih in množičnem vrednotenju nepremičnin ter zdravstveni reformi. Ob koncu so logaški kmetje opozorili na problem škode po lu-badarju, na nejasno opredelitev aktivnega kmeta, še zlasti pa dejstvo, da so z reformo hribovske kmetije izgubile nekaj deset odstotkov neposrednih plačil, kar je poslabšalo ekonomski položaj kmetij na Logaškem.
Besedilo in foto: Marjan Papež
12
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
DOGODKU
ADIJO, ALERGIJE!
V prejšnji številki Logaških novic smo lahko prebrali Anji-no izkušnjo z Domom zdravja v Logatcu, kjer zdravilec in terapevt Matija Liška izvaja bioresonančne terapije. Anja se je po nekaj obiskih znebila močnih glavobolov in ponovno pridobila energijo, da se lažje in uspešneje spopada z vsakodnevnimi delovnimi izzivi.
Tokrat pa Vam predstavljamo Matejevo zgodbo.
»Star sem 20 let in od malega sem imel težave z različnimi izpuščaji po telesu, veliko sem kihal, smrkal, imel rdeče oči, občasno težave z dihanjem ...
Najslabše je bilo, kadar sem pospravljal sobo, sesal, kadar smo počitnikovali v hotelu, sploh pa v pomladnem času. Velikokrat sem se soočal tudi z zaprtjem ali pa sem komaj pritekel do stranišča, ker me je tako »navilo«. Mami mi je predlagala, naj grem v Dom zdravja. Tokrat sem jo, na srečo, res poslušal ... Zdaj imam rdeče oči le še, kadar zmagam na kakšni tekmi, sem namreč tudi aktiven športnik. Matija mi je pomagal odpraviti vse naštete težave, mi priporočil ustrezno prehrano in še več ... Zdaj imam precej več moči in energije, pa tudi športni rezultati so se občutno izboljšali.«
Brez alergij in polni energije pomladi naproti
»Vedno več ljudi trpi zaradi različnih oblik alergij, ki zmanjšujejo kakovost njihovih življenj, a ni treba, da je tako,« pove terapevt Liška. Bioresonanca in ustrezna prehrana lahko pri tem korenito pomagata. V Domu zdravja terapevt najprej izvede bioresonančno testiranje, da ugotovi, katere obremenitve so v organizmu prisotne. Telo stabilizira in postopno odpravlja energetske blokade. Za uspešno zdravljenje alergij je treba vzpostaviti tudi delovanje limfnega sistema in črevesja oz. vseh notranjih organov. Ko se v organizmu vzpostavi ravnovesje, se telo ob ponovnem stiku z alergenom ne odziva več z alergičnimi simptomi. V večini primerov so alergije le še neprijeten spomin, saj posameznik nima več reakcije ob stiku s snovjo, na katero je bil alergičen. Življenje je veliko lažje in svobodnejše.
postavimo zdravje ^

DOM ZDRAVJA
BIORESONANCA
Matija Liška, s. p. zdravilec, bioresonančni terapevt Tržaška c. 11, 1370 Logatec
040 525 662 info@domzdravja.si www.domzdravja.si
Delovni čas po dogovoru
V PRIČAKOVANJU RAZGLASITVE SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL
Na rednem letnem občnem zboru Čebelarskega društva (ČD) Logatec konec januarja so za dolgoletno zvestobo čebelam in predano delo v društvu Janezu Nagodetu in Dragu Govekarju uvodoma podelili odlikovanji Antona Janše D. stopnje. Nato je predsednik društva Tone Žakelj povzel značilnosti lanske čebelarske sezone.
Čebele so lansko zimo razmeroma dobro preživele. Vendar pa potem ritem vremena ni bil preveč ugoden. Na Logaškem se je zgolj krajevno pojavilo medenje javorja, hrasta, ponekod pa tudi hoje. Skratka, letina je bila podpovprečna. Med lanskimi aktivnostmi je Žakelj izpostavil promocijsko aktivnost Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) za razglasitev 20. maja, rojstnega datuma prvega čebelarskega učitelja na Dunaju Antona Janše, za svetovni dan čebel. ČZS je v začetku marca v sodelovanju z logaškim čebelarskim društvom pripravila predstavitveni dogodek v Logatcu. Nadalje je omenil še sodelovanje na Gregorjevem sejmu in pri akciji tradicionalni slovenski zajtrk. Čebelarji so poskrbeli, da so otroci v vrtcih tudi lani za zajtrk jedli med, ki so ga nabrale logaške čebele. Ta je zelo kakovosten, kar dokazuje zlato priznanje, ki ga je na ocenjevanju na Ptuju dobil Drago Govekar za svoj gozdni med. Pomen čebelarstva je prepoznala tudi Občina Logatec, saj je v okviru razpisa za pomoč kmetijstvu sofinancirala nakup knjige Friedricha Pohla Vse o sodobnem čebelarjenju - oskrba in narejanje čebeljih družin za vse člane društva. Med poudarki letošnjega dela pa je Žakelj izpostavil bolj organizirano zatiranje varoe, izdelavo pašnega reda, skrb za pasemsko čistost kranjske čebele, izobraževanje in sodelovanje pri tradicionalnih dogodkih in prireditvah.
V novo štiriletko z novim starim predsednikom
Predsedniško funkcijo bo še naprej opravljal Tone Žakelj, podpredsednica pa je ostala Helena Marinč. Novi tajnik društva je postal Peter Stavanja. Člani UO, ki so hkrati poverjeniki za pasišča, bodo Rafael Cepič, Janez Vrabec, Mojca Rupnik, Franc Grum, Nina Jerina, Mirko Šemrov, Mihael Špeh, Darko Jeram in Pavel Treven. Nadzorni odbor bodo sestavljali Jože Marinč, Vladimir Popovic in Andrej Šemrov. Predsednik Žakelj se je ob tem zahvalil za dolgoletno zavzeto prostovoljno delo v vodstvu društva Matiji Faciji, Petru Fortuni, Mariji Leskovec, Miru Leskovcu, Ivi Lukančič, Pavletu Rupniku in Janezu Tomazinu.
Marjan Papež
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
13
KTUALNO
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Od 1. do 29. marca 2017 je v Galeriji Hiša sonca Logatec na ogled razstava otroških risb na platnu, Barve - platno - domišljija. Slike so ustvarili otroci v otroški likovni šoli pod mentorstvom Polone Pivk Mihevc.
Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740,
oilogatec@jskd.si. www.jskd.si
Četrtek, 2. marca 2017, ob 19.00,
Knjižnica Logatec,
predavanje Osebne meje - Darja Bright Tome.
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
Četrtek, 9. marca 2017, ob 19.00,
Knjižnica Logatec,
potopisno predavanje Oman, - Biser arabskega polotoka / Brane Ternovšek
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
Petek, 10. marca 2017, ob 19.00,
Steklena galerija Logatec,
odprtje razstave udeležencev slikarskih tečajev JSKD pod mentorstvom magistre umetnosti Ane Sluga, Risbe in slike.
Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si
Četrtek, 16. marca 2017, ob 19.00,
Knjižnica Logatec v sodelovanju z Azilnim domom Logatec in Iniciativo Pedagoške fakultete v Ljubljani za podporo beguncem,
Zeleno kolo - Projekcija filma / po ogledu filma sledi pogovor o njem
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
Ponedeljek, 20. marca 2017, ob 19.30,
Knjižnica Logatec,
literarni večer / Miljana Cunta - povezuje Alen Širca.
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
Četrtek, 23. marca 2017, ob 19.00,
Knjižnica Logatec,
Globalni in regionalni kontekst begunske krize -Amnesty International in Slovenska filantropija
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
Petek, 24. marca 2017, dopoldne,
Narodni dom Logatec,
Oder mladih - območno srečanje otroških gledaliških skupin.
Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si. www.jskd.si
Torek, 14. marca 2017, ob 18.30,
Dvorana Glasbene šole Logatec,
6. nastop učencev GŠ Logatec v šolskem letu 2016/2017.
Predstavili se bodo učenci različnih inštrumentov in petja s
pomladnim programom. Vstop je prost.
Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si,
01 7590730
Sreda, 15. marca 2017, ob 19.30,
Krajevna knjižnica Hotedršica,
predavanje S kolesom okoli Slovenije / Tamara
Leskovar.
Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590730
Sreda, 15. marca 2017, ob 18.00,
Narodni dom Logatec,
predstava zgodbe o kralju Matjažu in podelitev jubilejnega priznanja društvu (JSKD). Vstopnine ni.
Org. in info: KD Novi oder, 041 436 319 (Špela),
www.novioder.si
Petek, 24. marca 2017, ob 18.30,
Dvorana »Stare šole« v Rovtah,
2. nastop učenk in učencev dislociranih oddelkov v
Rovtah. Slišali bomo razgibane melodije za različne
instrumente, obarvane s pomladno tematiko. Vstop je
prost.
Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si. 01 7590730
Torek, 28. marca 2017, ob 19.00,
Prešernova dvorana Narodnega doma, gong kopel. Obvezne prijave.
Org. in info: spela.delux@gmail.com, 041 436 319.
Četrtek, 30. marca 2017, ob 19.00,
Knjižnica Logatec, Prešernova dvorana, delavnica: Metoda Feldenkrais - Neda Bras.
Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722
14
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
V SREDIŠČUI KO SE PTIČKI ŽENIJO
GREGORJEVO NEKOČ IN DANES
Kako lepo je, ko se po mrzli, temačni in turobni zimi prikaže sonce, ogreje zemljo in ji pripravi primerne pogoje, da lahko vanjo zasejemo semena. Prehod iz zime v pomlad so že v preteklosti znali častiti na poseben način. Gregorjevo pa smo v naših krajih posvojili in temu prazniku namenili kar nekaj pozornosti. Logatec in okoliške kraje zaznamuje tradicionalni Gregorjev sejem, ki je bil namenjen prodaji in kupovanju semen, sadik, domačih prehranskih proizvodov, orodja in pripomočkov za delo, pa seveda tudi druženju. V zadnjem času se žal slika sejma spreminja, vidimo lahko veliko razne »krame«, ki s prvotnostjo nima prav nobene zveze. O gregorjevem pa sem se pogovorila s človekom, ki ima na tem področju veliko znanja, prof. dr. Janezom Bogatajem, etnologom in odličnim poznavalcem slovenske kulturne dediščine.
So znani podatki, kdaj smo Slovenci začeli praznovati gregorjevo?
Za veliko večino praznikov lahko le ugibamo, kdaj so jih začeli praznovati. Poleg tega moramo razlikovati med prazniki, ki imajo določena obredja, in tistimi, ki le datumsko označujejo spremembe v naravi ali napovedujejo vreme, letino idr. V drugo skupino lahko uvrstimo tudi gregorjevo, ki napoveduje pomlad s ptičjimi ženitvami. Seveda ima tudi ta praznik svoja obredja, najpogosteje povezana z dejstvom, da se na ta dan začenja krajšati noč in daljšati dan.
To je posledica starega julijanskega koledarja, ki je začetek pomladi postavil na ta dan.
Čemu je bil praznik namenjen?
Naši predniki niso imeli koledarjev in računalnikov, da bi jih opozarjali na praznike in pomembne dneve. Zato so jim godovni dnevi svetnikov ter njihove lastnosti povedale, zakaj je določen dan pomemben in kaj morajo takrat narediti. Namen gregorjevega je bil strnjen na dve temeljni področji. Prvo je opozorilo, da se na ta dan začne pomlad z daljšanjem dneva. Torej naj bi ljudje prenehali z deli ob umetni svetlobi in se usmerili spet k »sodelovanju z naravo«. Drugi namen je bil v željah za dobro letino. Zato so na ta dan otroci hodili od hiše do hiše in sporočali najboljše želje za novo letino.
Kakšne so bile navade, kje je bilo praznovanje najbolj razširjeno?
Navad je bilo veliko skoraj na vseh območjih slovenskega kulturnega prostora. Vse šege in navade v zvezi z gregorjevim bi lahko strnili v dve tematski skupini, ki sem ju navedel že v odgovoru na prejšnje vprašanje. Morda pa je najbolj zanimivo, kje se to praznovanje najbolj ohranilo? Zagotovo je praznovanje krajšanja noči in daljšanja dneva najbolj ohranjeno v nekaterih gorenjskih krajih (Kropa, Kamna Gorica, Tržič), kjer spuščajo osvetljena miniaturna plovila po rekah, ker s tem pokažejo, da gre luč v vodo, torej, da splava umetna svetloba po reki, ker nastopajo daljši dnevi. Glede voščila dobre letine je ta šega najbolj razvita v seve-
rovzhodni Sloveniji, točneje v Prlekiji, kjer otroci še vedno hodijo od hiše do hiše, voščijo dobro letino in sprašujejo, če je ostalo kaj od ptičje ženitve. Gospodinje že v jutranjih urah zataknejo na veje grmov in dreves slastne pečene testene ptičke in otroci jih z navdušenjem pobirajo.
Kdo je navadno ta običaj najbolj ohranjal -morebiti kmetje, ljudje na vasi, obrtniki, ki so imeli z naravo največ stika?
Tukaj ni pomembno, kdo je določeno šego najbolj ohranjal. Vprašati se moramo, v katerih družbenih okoljih je imela ta šega še svojo vlogo in pomen. Ko sta ta vloga in pomen prenehala, je šega "umrla". Razni turistični in podobni lokalni ljubiteljski poskusi so bili le slabo odigrano "gledališče zgodovine" in nič več! Tudi tehnološki razvoj je naredil svoje. Delo v rokodelskih delavnicah se je začelo drugače organizirati in ni bilo več potrebe s praznikom opozarjati, da naj se preneha delo ob umetni svetlobi. Na drugi strani pa imamo primer iz Ljubljane, kjer gregoijevih barčic niso nikoli spuščali zato, da bi meščane opozarjali na dalj-šanje dneva. Pred leti so kot "izumljanje tradicije" to uvedli na reki Gradaščici in ta vsebina gregorjevega je postala družinsko praznovanje zgodnje pomladi.
Ali menite, da je sploh možno potegniti neko vzporednico med praznovanjem valentinovega in gregorjevega? Oba sta pomladanska svetnika, a valentinovo se vsaj
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
15
■V SREDIŠČU
meni zdi neko vsiljeno sodobno, trgovsko in potrošniško naravnano. Zakaj menite, da je v Sloveniji valentinovo v zadnjem času sploh nekako izpodrinilo gregorjevo?
Vzporednic je veliko in so še kako utemeljene. Seveda je ob tem en sam pogoj: oba praznika bi morali dobro poznati, poznati njuni dediščini in morali bi biti predvsem ponosni na nekaj, kar nas razlikuje od preostale Evrope in sveta. A danes smo v Sloveniji veliki papagaji, ki posnemamo vse mogoče in predvsem nemogoče svetovne neumnosti. Bolj ko je tuje in drugačno, bolj je za nas zanimivo. Ne vidimo pa drugačnosti in s tem bogastva v lastnih vrednotah. Seveda ne razumljenih v
smislu "muzeja", ampak ustvarjalne osnove za iskanje ustreznih sodobnih pojavnosti in inovativnosti. Globalno valentinovo, ki smo ga po zaslugi tiskanih medijev uvedli z osamosvojitvijo ali leto prej, je klasičen primer naše zavrtosti in nerazumevanja bogastev, ki jih imamo v vsakem posamezniku, družini, naselju, pokrajini in Sloveniji v celoti.
Bi morda navedli kako misel ob tem pomladnem prazniku? Kaj bi položili na srce nam, Slovencem, ki tako radi privlečemo vse, kar je tujega, domačega se pa sramujemo, nerodno nam je pokazati svoje korenine in smo premalo ponosni nase in na svoje?
Pomlad vedno prinaša novo luč. Ta naj posveti predvsem v naše »računalnike«, ki jih imamo nad vratovi, torej v naše možgane in pamet. Odkrivajmo vrednote in bogastva, ki nam ležijo pred slehernim domačim pragom in ugotovimo, da je prav v njih večje bogastvo od vsega zavoženega v naših bankah in še kje ... In še nekaj: dokler bomo različni, bomo zanimivi tudi za svet!
Tako pravi dr. Janez Bogataj. Jaz se z njim popolnoma strinjam. Kaj pa vi?
Metka Bogataj
PREPROSTO, A OKUSNO
T)o
Rd
ovtarske kmečke žene sem prosila za kulinarični dodatek za letošnje gregorjevo. Njihova predsedni-a Mateja Hodnik je strnila nekaj misli.
V preteklosti se je kuhala zelo preprosta hrana. V tem času so bile koline v glavnem že mimo, iz »raufkambre« so se zelo skrbno odmerjale mesne dobrote za številno družino, tudi ocvirki. V vsakodnevni železni repertoar so sodili: zelje, repa, žganci (koruzni, ajdovi, poročeni), pa suha župa z ješprenjem ali rižem - po navadi precej slana, ker so rebra, da se ne bi čez poletje kvarila, precej solili, pa šara, prosena kaša s češpami, močnik, posukanca, skratka, posebne hrane ob gregorjevem ni bilo. To smo v naših krajih jedli še v mojih otroških letih. Kuro ali zajca so pripravili za porodnico in za velike praznike, ob cerkvenih praznikih se je jedilnik spremenil in imel svoje posebne jedi. Ob petkih in v postnem času niso jedli mesa, če je pomrznilo žito, pa se je cela slika seveda precej poslabšala. Toliko o preteklem brez-alergenskem času.
Glede starih semen menim, da bi zelo težko našli koga, ki jih ohranja, morda kak fižol. Semenarski koncerni so nas lepo »prinesli okoli«. Glede žit se počasi vrača pira. Rovtarske podeželske žene letos na sejmu ne bomo imele novosti, že več let napečemo pirin, mešani kruh iz pire, koruze in ajde ter kruh z dodatkom konopljine moke. Na sejmu bo še bel, polbel, črn kruh iz kmečke peči, ocvirkovka, štraube, mešani piškoti in jajčni rezanci ... Kakšno košaro iz testa bomo tudi naredile. To sicer ni naša regionalna reč, je pa kar simpatična, naučile smo se je od gospe z Brezovice. Pa še en preprost recept za ocvirkov-ko: mlečno kvašeno testo z dodatkom jajca najlepše uspe z moko tip 500, se zamesi, vzhaja, razvalja, potrese s toplimi ocvirki, zvije in potem vzhajano peče pri 200 stopinjah eno uro. Če je štrukelj tanjši, pečemo manj časa. Med peko je treba potico pokriti s peki papirjem, da se na vrhu ne zasmodi. Logaške žene so že delale ptičke iz testa, tudi jaz razmišljam v tej smeri, saj to bi morala biti po mojem mnenju maskota gregorjeve pekarske ponudbe.
Zapisala Metka Bogataj
BRDO d.o.o.
Lesno Brdo 49c, 1360 Vrhnika p.e. IOC Logatec 32,1370 Logatec
Mobitel: 031 602-856 041 364-380 E-mail: brdo.storitve@siol.net
ODKUP VSEH ODPADNIH KOVIN IN PAPIRJA
16
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
V SREDISCUI
NOVA SEZONA VRTIČKARSTVA JE ZE PRED VRATI
v
Čeprav se zima še ni povsem umaknila pomladi, kmetje in vrtič-karji že pogledujejo k naslednji vrtnarski sezoni. Ker se nekateri izmed vas vrtičkarstva letos lotevate prvič, smo za vas zbrali nekaj začetniških nasvetov.
Če kdo še vedno koleba glede zelenjavnega vrta, naj vam najprej navedem nekaj razlogov, s katerimi se boste lažje odločili. Glavni razlog je predvsem ta, da boste imeli vedno na voljo svežo sezonsko zelenjavo, za katero boste natančno vedeli, kako je pridelana. Vrtnarjenje je tudi odlična oblika sprostitve in ena izmed možnosti preživljanja prostega časa z družino. Poleg tega je tudi svojevrsten užitek, ko lahko na poletni zabavi postrežete bučke s svojega vrta ali pa prijateljem podarite kozarec doma vloženih kumaric ali marmelade.
Zasnova vrta
Ko se odločamo za nov vrt, mu moramo najprej določiti primerno mesto. Če se le da, izberemo prostor, ki je v celoti na soncu, saj bodo tako naše rastline zdrave in bujne, v senci pa bomo z njimi imeli same težave. Ko se odločamo o velikosti vrta, pretehtaj -mo najprej, koliko časa lahko namenimo vrtnarjenju in katere vrtnine bi želeli gojiti. Gojenja zelenjave se lahko lotimo tudi na
terasah in balkonih, kjer v visoke gredice posadimo svojo najljubšo zelenjavo. Pri oblikovanju gredic se je priporočljivo držati določenih navodil. Miša Pušenjak v svojem Vodniku po vrtu svetuje oblikovanje trajnih gredic. Njihova prednost je v tem, da se izognemo vsakoletnemu premikanju potk in s tem ne poškodujemo zemlje. Trajne gredice nam omogočajo tudi natančnejši kolobar, saj točno vemo, kje so potekale meje med posameznimi vrtninami. Med gredicami oblikujemo potke, ki naj bodo dovolj velike, da nam omogočajo nemoteno delo. Delček vrta namenimo tudi čebelam in drugim opraše-valcem in zasadimo nekaj medovitih rastlin. Odlična paša za čebele je facelija, ki jo na vrtu lahko zasejemo tudi za zeleno gnojenje.
Od semena do sadike
Čeprav so spomladi v vrtnarijah na voljo različne vrste sadik zelenjave, pravi ekološki vrtičkarji zagovarjajo lastno vzgojo sadik. Kadar seme kupujemo, moramo biti še posebej pozorni, da je le-to pridelano ekološko. Seme namreč nosi vso informacijo za bodočo rastlino, zato je pomembno, kako so bile pridelane rastline, s katerih je bilo pobrano seme. V zadnjem času je veliko poudarka tudi na vzgoji lastnih semen in izmenjavi kot tihem uporu proti korporacijam, ki si
lastijo pravice nad semeni. Poleg semena je za vzgojo lepih sadik pomemben tudi kvaliteten substrat, izbira primernega prostora in primerna nega. Sadike tudi počasi navajamo na zunanje pogoje, prostore večkrat zračimo, vsaj nekaj dni pred presajanjem na grede jih pustimo zunaj tudi preko noči.
Priljubljene vrtnine
Najbolj zastopane vrtnine na slovenskih vrtovih so solata, paradižnik, bučke, kumare, paprika, špinača, brokoli, cvetača, ohrovt, grah, fižol, pri tistih z več prostora pa še krompir in zelje. Redkeje na naših vrtovih opazimo čičeriko, lečo, bob, okro, vedno pogosteje pa se odločamo za gojenje jajčevcev. V zadnjem času je postalo priljubljeno tudi gojenje či-lijev in špargljev. Šparglji sicer na začetku zahtevajo malce več potrpljenja, saj jih prvič pobiramo šele tretje leto, vendar pa jih bomo lahko iz iste rastline pobirali več deset let. Za konec pa vas povabim še na tradicionalno izmenjavo sadik in semen, ki jo že tretje leto zapored pripravljajo Stebri družbe. Dogodek bo tako kot lani potekal na Domačiji Pr'Petrov, predvidoma v začetku aprila. Ker pa natančen datum še ni znan, vsi zainteresirani spremljajte njihovo FB stran, vse informacije bodo pravočasno objavljene.
Nina Jerina
DRUŠTVO OGNJIČ LOGATEC ZBIRA GRADIVO ZA PUBLIKACIJO OB DESETLETNICI DELOVANJA
v
Članice in člani Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec so se zbrali v jedilnici OŠ 8 talcev v torek, 24. januarja, na letnem občnem zboru. Poleg obveznosti, ki pritičejo letnemu zboru, so sprejeli razna poročila, tudi ugodno finančno. Predsednica društva Metka Rupnik je med drugim povedala: »Realizirali smo, kar smo načrtovali, zato ocenjujem, da delovanje društva dobi zelo dobro oceno. Predavanja so dobro obiskana, nekaj težav je pri organizaciji delavnic, ki pa ne bi bile uspešne brez izdatne pomoči članic upravnega odbora. Izredno smo zadovoljni z ekskurzijo. Menim, da je Društvo za zdravilne rastline v Logatcu prepoznavno in da bo tako tudi letos.« Je tudi eno najštevilčnejših, saj je konec lanskega leta imelo 169 članov, nekaj novih pa je vstopilo tudi po končanem zboru. Na kratko še o letošnjih načrtih: najmanj štiri predavanja, nekaj delavnic, na teren z Dariom Cor-tesejem, ekskurzija (še ni določeno kam), skrb za zeliščno gredo ob domu starejših v Logatcu, sodelovanje s šolo pa tudi s Klubom logaških študentov - in še kaj se bo našlo. Ker bo društvo ob letu obhajalo prvo desetletnico, je v pripravi publikacija. Seveda bodo
priskočili na pomoč vsi člani, naprošeni pa ste tudi bralci: društvo zbira stare recepte, stare slike, fotografije o zdravilnih rastlinah, nabiranju le-teh. »Društvo Ognjič, Notranjska cesta 3, Logatec« je naslov za pisma, sporočila lahko pošljete na internetno stran društva ali jih posredujete vašim sosedom, članicam in članom društva. Tega dne je bilo na vrsti že prvo predavanje, in sicer Mete Vrhunc iz Vrzdenca o biodinamiki. Na kratko: pri tem gre za gospodarjenje z naravo pri obdelavi zemlje, vzgoji rastlin in živali tako, da pridobimo najkakovostnejšo hrano in hkrati skrbimo za ohranjanje zdrave plodne zemlje. Beseda je tekla tudi o Priročniku za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje 2017 s podnaslovom Koledar ugodnih dni za setev, presajanje, nego in spravilo rastlin ter delo s čebelami (avtorjev M. T. Thun in D. Schmidt-Rudt), katerega je bilo moč po zboru tudi kupiti. Bojana Breznikar, biodinamičarka iz domačih logov, pa je napovedala predavanja o tej temi, ki jih bodo zagovorniki biodinamike organizirali v naslednjih mesecih.
Brane Pevec
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
17
■V SREDIŠČU	1P
BIODINAMIKA SE UDOMAČUJE TUDI V LOGAŠKI OBČINI - TEČAJ ZA KMETE
»Biodinamična metoda kmetovanja? Ne poznam,« bo morda porekla večina bralcev. Pa temu ni čisto tako; srečujemo se z njo: ugodni/neugodni dnevi za setev, nego in spravilo rastlin, rumen setveni priročnik Marije Thun, blagovna znamka Demeter, društva Ajda po Sloveniji, kompostni preparati, dr. Rudolf Steiner ...
Biodinamična metoda kmetovanja je stara že 90 let. Je izjemno učinkovita metoda ekološke pridelave hrane. Nastala je kot odgovor na opažanja kmetov v Evropi, da obdelovalna zemlja zaradi načina kmetovanja postaja izčrpana; uporaba mineralnih gnojil, posledično pa uporaba sredstev za zaščito rastlin neugodno vplivata na kvaliteto pridelkov, zdravje rastlin, živine in tudi človeka, ki se hrani z njimi. BD metoda kmetovanja ponovno vzpostavlja zdravje in trajno plodnost zemlje in hkrati daje zdrave, razmnoževanja sposobne rastline. Takšne rastline so odličen vir zdravja živalim in človeku.
Kako torej kmetujemo biodinamiki?
1. Z gnojenjem zemljo oživljamo.
Zemljo biodinamiki gnojimo zgolj z zrelim kompostom, obogatenim z delovanjem naravnih preparatov, izdelanih na določen način iz zelišč oz. snovi (kopriva, rman, kamilica, regrat, hrastovo lubje, baldrijan),
zorjenih v različnih delih živali ter v zemlji dlje časa izpostavljenih naravnim, kozmič-nim energijam.
2.	Pri delu upoštevamo ugodne/neugodne dni za delo z rastlinami, torej kozmične ritme od setve do spravila pridelkov in semen.
Z upoštevanjem ugodnih/neugodnih dni pri delu z rastlinami omogočamo, da rastline dobijo pravi energijski impulz za svoj razvoj, ostanejo zdrave in vitalne in so se sposobne razmnoževati. Pri tem nam je v pomoč Setveni priročnik oz. koledar Marije Thun.
3.	Zemljo in rastline ob ustreznem času škropimo s preparati, ki krepijo vitalnost zemlje in odpornost rastlin.
Škropimo s preparati gnoj iz kravjega roga, kremen iz kravjega roga in s pripravkom iz kravjeka po Mariji Thun. Rastline škropimo namensko tudi s čaji iz zdravilnih zelišč.
4.	Uporabljamo le biodinamično oz. ekološko pridelana semena in sadike.
5.	Z rastlinami skozi leta na zemlji ko-lobarimo.
V Logatcu smo se biodinamiki pričeli organizirano družiti konec leta 2015. V skupini je lažje mešati in pripravljati preparate, bolj teče izmenjava mnenj in izkušenj. Želimo tudi širiti svoje znanje. V letu 2016 smo v
logaški knjižnici organizirali zelo dobro obiskano predavanje ge. Mete Vrhunc iz Ajde Vrzdenec o osnovah biodinamike, v maju 2016 izvedli začetni tečaj BD v Logatcu.
Letos pa bomo od 2. marca do 20. aprila v popoldanskih urah izpeljali tečaj biodinami-ke za kmete iz lokalnega okolja. Program bo pester: GOVEDOREJA/ŽIVINOREJA NA BIODINAMIČEN NAČIN (Maja Klemen Co-kan, svetovalka za BD in kmetijska svetovalka pri KGZS), OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA (praktičen del na kmetiji Tomazin, Tabor) / PERMADINAMIČNO SADJARSTVO - Slavko Turšič, biodinamik, Sadjarsko društvo Borovnica; OSNOVE BIODINAMI-KE - Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; SPODBUJANJE RODOVITNOSTI TAL/ KAKO PRODATI BD PRIDELKE - Dr. Matjaž Turinek, Demeter kmetija ,Zlate misli'; PRIDELAVA LASTNIH SEMEN - Tamara Urbančič, Zveza Seme. Več informacij in prijave bodo na voljo v lokalnih medijih.
Naš dolgoročni cilj je čimveč zdrave, plodne zemlje v logaški občini in čimveč bio-dinamičnih oz. ekoloških pridelkov na Lokalni tržnici Logatec in pri naših kmetih.
Vabljeni k aktivnemu sodelovanju!
Pišete nam lahko na: biodinamiki.logatec@gmail.com.
Delovna skupnost Logatec - Ajda Vrzdenec za: Bojana Breznikar
Vir: http://www.om-ezoterika.com/ setveni-prirocnik-marije-thun-2017. html, 12. 2. 2017
18
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	18
V SREDISČUI
LETOŠNJI JANUAR MED NAJHLADNEJŠIMI - TUDI V LOGATCU
Ce sem v prejšnji številki zapisal, da tudi zime niso več takšne, kot so včasih bile, je letošnje pokazala, da temu ni tako. Imeli smo najbolj suh december - brez padavin, le nekaj snežink je poplesavalo proti koncu leta, na silve-strovo pa je bil najhladnejši decembrski dan z -12 stopinjami, nekaj dni prej, na štefanovo, pa je bilo najtopleje: 12 nad ničlo. Januar je prinesel pravi zimski mraz. Bil je za štiri stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja.
Ekstremno nizkih temperatur sicer ni bilo, najnižja je bila 11. januarja, in sicer -17,6 st. C, kar je tudi najnižja temperatura, izmerjena ob dnevu brez snežne odeje, tla so zmrznila tudi 30 cm pod zemljo. Zatem smo le dobili 17 cm snega, ki se je obdržal 17 dni. Zadnji dan meseca je zaradi mrzlih tal in dežja nastala poledica, zaradi pozitivne temperature zraka pa na srečo ni bilo žleda. Sicer pa se nad ničlo ni ogrelo kar 22 dni. Občutek mraza je še povečal veter severnih in vzhodnih smeri. Takole so zapisali na Agenciji Republike Slovenije za okolje: »Povprečni zračni tok nad Evropo je januarja močno odstopal od dolgoletnega povprečja. Sicer običajni zračni tok nad zahodno in srednjo Evropo je bil redek, s pogostimi prodori hladnega zraka iznad severa Evrope pa so bili mnogo pogostejši severni vetrovi. Nasprotno je bil zahodni zračni tok močnejši kot običajno nad severom Evrope, kamor je pogosto dotekala vlažna in topla atlantska zračna masa, osrednji in južni del Evrope pa je bil večinoma pod vplivom hladne polarne, krajši čas celo arktične zračne mase. Ponekod na severu je bil zato januar občutno toplejši kot običajno, v delu osrednje in južne Evrope pa zelo hladen.«
Petdeseta leta 20. stoletja: minus 30 stopinj Celzija, meter in pol snega
Še pogled nazaj: najhladneje je bilo v Logatcu leta 1956, -30 stopinj, malo manj hladno je bilo leta 1963 in 22 let kasneje, leta
1985. Še o snegu: okrog dva metra snega je zapadlo leta 1895, ki je v kolektivnem spominu ostalo bolj po rušilnem potresu na velikonočno nedeljo, 14. aprila zvečer. Starejši Logatčani pa pomnijo zimo 1951/52, ko je od 10. do 15. februarja zapadlo 156 cm snega, snežni zameti so bili ponekod visoki več metrov. Tista zima je bila posebna tudi zaradi tega, ker december in januar nista bila nič kaj zimska, ko pa je februarja sneženje ponehalo, so temperature padle pod -25 stopinj. Zelo snežena je bila tudi zima 1968/69, ko je v vsej zimi zapadlo 486 cm snega, najvišja snežna odeja pa je bila februarja, meter in četrt. V tem tisočletju pa so v okolici Logatca februarja 2013 dobili več kot meter snega, v Logatcu pa 90 cm.
Letošnji marec ne bo »sušec«
Kakšno vreme pa nas čaka v prvem pomladanskem mesecu? Naj se ne bi ujemalo s starim imenom za marec. Suho naj bi bilo samo prvih nekaj dni, potem naj bi se menjavali deževni in sončni dnevi, tudi nekaj malega snega bo lahko zapadlo. Napovedi meteorološke službe za marec se ujemajo tudi z napovedjo opazovalca vremena iz Babnega Polja, Dušana Kaplana, ki pravi, da prvi krajec (5. 3.) prinaša dež s snegom, topleje bo po ščipu (12. 3.), konec meseca pa so zopet možne ohladitve. Morda še to: znanstveniki si niso edini, na kakšen način torej luna vpliva na vremenske pojave, pa vseeno med njimi obstaja prepričljiva povezava. Najbolj je to očitno pri plimovanju, saj so razlike med plimo in oseko največje ob polni luni.
Za zaključek pa še epigram dr. Franceta Prešerna: »Vsi pojdite rakom žvižgat, vremena vi preroki!« Če napoved za vaš kraj ne bo držala, pa še tale misel vremenoslovca Andreja Velkavrha: »V Sloveniji je že tako, da ima skoraj vsako dvorišče svoje vreme.«
Besedilo in foto: Brane Pevec
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
19
IKULTURA
JANEZU PODJEDU FEBRUARSKO PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Logatcu tradicionalno, že 28. po vrsti, podelili Februarska priznanja 2016, najvišja občinska priznanja na področju kulture. Za življenjsko delo so tokrat nagradili Janeza Podjeda, priznanji za izjemne dosežke na področju kulture pa sta prejeli Špela Zupan Delux in Vesna Stražišar. Patinast nadih je prireditvi dodal legendarni Vlado Kreslin s Pojezi-jami, podelitev pa so s pesmijo pospremili tudi člani okteta Pa kol'k'r tol'k Prireditev, kakršnih smo v Logatcu pogrešali!
Janez Podjed, glasnik kulture in slovenske besede
Janez Podjed, rojen leta 1944 na Golniku, se je leta 1967, ob prihodu v Logatec, vključil v dramsko skupino, ki jo je vodil sokrajan Marcel Štefančič. Kmalu zatem se je pridružil tudi Mešanemu pevskemu zboru v okviru Društva mladih glasbenikov, ki ga je vodil Zdravko Novak. Na Osnovni šoli 8 talcev Logatec, kjer je služboval kot športni učitelj, pa je s svo-
jim entuzijazmom in aktivnostmi veliko prispeval pri organizaciji številnih kulturnih prireditev, za katere je pisal scenarije in jih tudi režiral. Na otroke in mladostnike je na ta način prenašal zavedanje o pomembnosti slovenske besede ter jim privzgajal odnos do kulture in kulturne dediščine. Skoraj nemogoče bi bilo našteti vse prireditve in dogodke na področju kulture, na katerih je v obdobju zadnjih petdesetih let sodeloval Janez Podjed in s tem v logaški kulturi in med Logatčani pustil opazno in pomembno sled.
20	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
KULTUR
Špela Zupan Delux - gonilna sila logaške gledališke dejavnosti
Špela Zupan Delux, prejemnica Februarskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture, je vse od leta 2008 do danes na Osnovni šoli Tabor Logatec kot somentorica in članica Kulturnega društva Tabor vodila starejšo gledališko skupino, s katero je dosegla izjemne uspehe. Že leta 2013 so člani gledališke skupine na festivalu Gledališke sanje posegli po prvem državnem priznanju. Državni priznanji so prejeli tudi na Srečanju otroških gledališč, ki ga je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in na festivalu Gledališke sanje. Njeno delovanje na področju gledališke dejavnosti je dobro poznano tudi vsem, ki spremljajo aktivnosti in delo Kulturnega društva Novi oder. Je njegova dolgoletna članica za potrebe društva se je uveljavila kot scenaristka, režiserka in tudi igralka.
Vesnine delavnice privabljajo otroke in odrasle
Čeprav je želja po likovnem ustvarjanju in udejstvovanju v Vesni Stražišar tlela že nekaj časa, se je šele po upokojitvi lahko aktivneje posvetila oblikovanju keramike, mozaika, risanju in slikanju, pa tudi recitiranju in nastopanju. V Logatcu njeno vključenost v kulturno ustvarjanje zaznamo že v času uspešnega delovanja Društva prijateljev otrok in mladine, saj je vodila številne delavnice, od oblikovanja gline do izdelave adventnih venčkov. Z ustanovitvijo Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec, jeseni leta 2012, je svoje delo nadaljevala z generacijo starejših. Prevzela je mentorstvo študijske skupine Keramika in mozaik, ki ju vodi še dandanes.
Kreslinova pika na i
Uradna podelitev se ne bi mogla lepše zliti, kot se je z nastopom legendarnega
Vlada Kreslina, ki je z glasbo in besedo logaškemu občinstvu predstavil svojo že četrto pesniško zbirko Pojezije, v kateri s pridihom otožnega Prekmurja nadaljuje povest o Beltinški bandi oz. tistem, kar je z njo doživel in od njih slišal. Med drugim smo slišali njegove hite, Od višine se zvrti in Črne kitare do Vsi so venci vejli, ki jo je skupaj s pevcem ali celo namesto njega pelo občinstvo v dvorani Narodnega doma. Seveda ni manjkalo nadvse hudomušnih vložkov neuničljivega Kreslina, ki mu leta ne pridejo do živega. Njegov nastop je namreč prerasel v koncert, saj se je po bučnem aplavzu po prvem delu svojega programa kar za skoraj celo uro vrnil na oder in tesno povezan z občutji občinstva zaključil eno najboljših občinskih prireditev v zadnjih letih.
Blanka Markovič Kocen Foto: Miran Antončič
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
21
IKULTURA
NA OŠ TABOR LOGATEC »VŠEČKALI KULTURO«
Na OŠ Tabor Logatec so za zaključek slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so se v Logatcu razmahnile kar skozi ves teden, pripravili prav posebno prireditev. Na koncertno-dramskem večeru so se predstavili pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor Logatec pod vodstvom legendarnega Zdravka Novaka, mladi glasbeniki in recitatorji, vse skupaj pa sta v sodobno zgodbo »internetne generacije« zaokrožila voditelja Katarina Krisper in Kim Klavžar.
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika se je tako v petek, 10. februarja, v Logatcu vsaj uradno izteklo, dejansko pa bo trajalo vse leto, kar je bilo na proslavi v Kulturnem domu KS Tabor Logatec večkrat poudarjeno. Režiserja prireditve, Branka in Zdravko Novak, neumorna kulturna ustvarjalca, sta si jo zamislila kot glasbeno-scensko-recitator-sko pripoved najstnikov o kulturi, glasbi in prijateljstvu. Uvodnemu razglabljanju voditeljev o kulturi in njeni vlogi pri oblikovanju slovenskega naroda in države je sledil praznični nagovor Toneta Marna, ustanovitelja Zavoda Ad Pirum Logatec, ki je med drugim poudaril, naj kultura postane naša prijazna sopotnica, kar so v nadaljevanju prireditve v glasbo prelili in z njo oblili kot torto s čokolado pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor Logatec ter poželi številne »všečke« Teh ni manjkalo niti ob nastopu recitatoijev, Tria Dolce v sestavi Eva Grmek, 1. violina, Alenka Ošaben, 2. violina, in Urša Kržič, violončelo. Še posebej je s svoji prelestnim glasom navdušila sopranistka Urša Šemrov, nekdanja učenka te logaške šole, medtem ko sta Žan Bezek na kitari in Bojana Škrlj na klavirju besede in glasbo neumorno prepletala skozi celotno prireditev. Ob tem velja poudariti, da se OŠ Tabor Logatec kot »kulturna šola« ponaša s številnimi dosežki
ne le na regijski, temveč tudi na državni ravni, nekateri nekdanji učenci te šole pa so na področju kulture postali zelo prepoznavni.
Vrhunec koncertnega večera so bile prav gotovo skladbe, ki so jih glasbeniki in pevci zapeli skupaj in poželi gromke aplavze občinstva, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Tako smo med drugimi slišali skladbo Moja dežela Janija Goloba, seveda ni šlo brez že skoraj ponarodelega Dneva ljubezni, za zaključek pa še Ob tebi Rolfa Rovlanda, katerega besedilo je v slovenščino prevedla Špela Kavčič, nekdanja učenka te šole. Po skoraj uri in pol dolgi prireditvi smo se razšli v prepričanju, da se za kulturo na Logaškem ni bati, na taborski šoli pa se, kot smo izvedeli, že veselijo nove pridobitve: šolskega benda.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
ARGENTINA BO ŠE DOLGO OSTALA NA POSEBNEM MESTU
Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec je 21. januarja v Narodnem domu pripravil Slovensko-argentinski večer, na katerem sta se prepletala tango, slovenska pesem, video in foto izseki z novembrskega gostovanja, pevci pa so medse povabili tudi goste. Čeprav je bila zasedba z zborovodjem Lovrom Gromom nekoliko okleščena, so se nastopajoči pokazali v odlični pevski kon-diciji. V zaokroženo celoto je večer povezala Marinka Dodič, ki je zbrane večkrat nasmejala s hudomušnimi domislicami in spomini iz južne Amerike.Večer sta po uvodnih videih s potovanja odprla plesalca Mitja Drenik in Simona Štravs iz Tango šole, ki sta pričarala nekaj prvinskega vzdušja Argentine, povezovalka pa je pojasnila, da so iz južne dežele prinesli še marsikaj lepega, kar želijo na ta večer deliti z zbranimi. In res se je dogajanje odvilo v sproščenem in spontanem vzdušju, h kateremu so delček primaknili tudi gostje Mešanega pevskega zbora Ig. Njihov zborovodja Klemen Jerinc je bil prav tako v
ekipi pevcev po Argentini, kot zanimivost pa naj dodamo, da je bil njihov najmlajši predstavnik. Oba zbora sta z izborom pesmi pokazala, da so jima najljubše slovenske melodije, predvsem domoljubne, s katerimi so razveseljevali tudi izseljene Slovence. Sicer pa so se pri posameznih skladbah kot solisti predstavili Špela Petkovšek, Marijana Kunc, Zdenka Trubačev in Bogdan Maister. Predvsem slednji se je na turneji izkazal kot odličen vodnik in organizator, pogosto pa je poskrbel tudi za odlično vzdušje.
Pevsko-potopisni večer
Med obema nastopoma zborov so nam organizatorji s predvajanjem fotografij na platnu še bolj približali prostrano deželo, polno kontrastov, Marinka Dodič pa je poleg komentarjev ob foto materialu med posamezniki točkami prebrala tudi izseke iz člankov, ki so bili objavljeni v časopisih slovenskih rojakov v Argentini. Ob zaključku je Pevsko društvo Logatec svojim najprizadevnejšim članom za izvedbo gostovanja podelilo priznanja, zaključili pa so argentinsko-slovensko, tako kot se za tovrstni dogodek spodobi - pevci so zapeli Elultimo Cafe, za rojake v daljni deželi pa je na citre nekaj slovenskih viž zaigrala Brigita Nagode iz Glasbene šole Logatec.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
22
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
KULTUR
RAZKROJ LINIJE - V DELIH SLIKARK EVE IN ŽIVE JE NEKAJ VEČ
Živa Čuk iz Logatca in Eva Jeraj iz Vodic sta študentki magistrskega študija likovne pedagogike Univerze v Ljubljani. Sodelujeta že od začetka študija, saj imata skupen pogled na umetnost in način dela. Povezuje ju podoben odnos do življenja, narave, ki ju obdaja, ugotavljata, da ljudje zaradi hitrega tempa življenja ne vidimo njenih lepot, se ne zavedamo, da jo je treba ohraniti bodočim rodovom. Evina slikarska dela so abstrahirane krajine, vedute in ujeti trenutki svetlobe v naravi. Uporablja različne tehnike, najpogosteje akril na platno v kombinaciji z ogljem. Živa pa slika na že uporabljen tekstil (stare majice, rjuhe in podobno), s prepletanjem niti in drugih materialov pa jim da nov izraz, novo »življenje«. Sodelujeta na ex-temporih, pogosto razstavljata - tokratna razstava je bila na ogled tri tedne. Ko boste naslednjič kje zasledili povabilo k ogledu razstave njunih del, pa le izkoristite dan za ogled.
V Logatcu smo jih občudovali v Hiši sonca, kamor je JSKD, Območna izpostava Logatec vabila na odprtje v petek, 3. svečana letos. O njunem delu je spregovorila vodja izpostave Tanja-Pina Škufca. Obiskovalce je prijetno presenetil violinist Erin Colaric iz Idrije, ki se je ustavil na poti iz Londona, kjer zaključuje študij na School of music. Razstavo je finančno podprla Občina Logatec.
Besedilo in foto: Brane Pevec
VEČER OB INDIJSKI KLASIČNI GLASBI
Knjižnica Logatec je 30. januarja v sodelovanju z Indijsko ambasado, Društvom za mednarodni razvoj in Indijskim svetom za kulturne povezave pripravila večer klasične indijske glasbe.
Koncert klasične indijske glasbe v Narodnem domu v Logatcu je bil le eden izmed dogodkov v okviru festivala Dnevi Indije, ki jih je organizirala Indijska ambasada v čast dneva republike. Indija namreč letos praznuje 70. obletnico osvoboditve izpod britanske oblasti, ki jo je zaznamoval dolgotrajen in nena-
silen upor indijskega prebivalstva. Namen festivala je bil predstavitev indijske kulture in glasbe, ki je v Sloveniji dokaj nepoznana. Nastopila sta priznana indijska glasbenika Subrata Manna in Anjan Saha na klasičnih indijskih glasbilih tabli in sitar-ju. Zelo spiritualna glasba lahko zasanjanega poslušalca hitro prestavi v pisane indijske ulice, v budistične templje, na bregove svete reke in tako skozi glasbo odkriva lepote prostrane Indije.
Tako organizatorji kot nastopajoči pa so se ob tej priložnosti spomnili tudi Velike duše Indije oziroma Mahatme Gandhija, brez katerega neodvisne Indije najbrž še dolgo ne bi bilo. Gan-
dhijeva osvoboditev je temeljila na zakonu popolnega nenasilja, na združevanju zatiranega ljudstva, zavračanju vsega kolonialnega in vrnitvi k tradicionalni indijski kulturi. Gandhijev boj je bil miroljuben in predvsem drugačen od vseh drugih, ki za sabo puščajo nešteto nedolžnih žrtev. In prav zdaj, ko po vsem svetu divjajo vojne, je primeren čas, da Gandhijev duh vnovič oživi. Za konec pa še ena misel tega velikega misleca, ki lahko vsakemu izmed nas služi zanavdih: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« (M. Gandhi )
Besedilo in foto: Nina Jerina
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
23
IMED NAMI
MARCEL ŠTEFANČIČ: MOJE ŽIVLJENJE JE TEATER
Marcel Štefančič, neumorni ustvarjalec in soustvarjalec logaškega kulturnega življenja, je v januarju prejel visoko priznanje, srebrno plaketo JSKD za izjemne dosežke na področju kulture. In to prav v letu, ko je praznoval tudi častitljiv osebni jubilej. Pečat predanega ustvarjalca in soustvarjalca je Marcel pustil praktično na vseh področjih kulture, neprecenljiva pa je bila in je tudi njegova vloga pri organizaciji najrazličnejših občinskih prireditev, ki se jih loteva s pretanjenim občutkom do preteklosti in sedanjosti, predvsem pa na podlagi izjemnih izkušenj in znanja. Z Marcelom sem se pogovarjala v logaški knjižnici, nekaj dni po prejemu priznanja.
dališkem, glasbenem, literarnem, časnikarskem, kot tudi na uredniškem in organizacijskem področju. Katero pa je bilo in je morda še zate najpomembnejše, najljubše?
Najljubše mi je bilo vedno gledališče. Z njim sem rasel, živel, na nek način je bilo moje življenje pravzaprav teater. Nenehno sem igral. Tudi ko sem bil učitelj slovenskega jezika, sem v razredu igral, bil sem igralec, interpret tekstov, tudi pogovora. Skrbel sem za to, da je dialog med menoj in učenci tekel sproščeno, da sem jih s tem navajal tudi na javne nastope. Zelo blizu mi je bila tudi glasba. Lahko bi rekel, da je bilo gledališče številka ena, glasba številka dve. Ob tem pa seveda še veliko drugih stvari, ki si jih naštela.
Če se v mislih sprehodiš skozi pol stoletja kulturnega ustvarjanja - kdaj so bila najboljša leta za ljubiteljsko kulturo? Kdaj je ta najbolj cvetela?
Ljubiteljska kultura je na svoj način vedno cvetela. Vprašanje pri ljubiteljski kulturi je samo, kako živci, ki morajo poganjati različne dejavnosti, delujejo. Če tega zagona, ki mu največkrat rečemo kadrovske rešitve, ni, potem ljubiteljska kultura ne zaživi.
Aktiven si bil in si še vedno na številnih področjih. Svoj pečat predanega ustvarjalca in soustvarjalca si pustil tako na gle-
Letos srebrna plaketa JSKD, pred tem visoko občinsko priznanje v Pivki ... Si bil tudi v Logatcu deležen kakšnega priznanja?
... (smeh) ... V Logatcu pa čakam na to ... No, resnici na ljubo, Februarsko priznanje, ki ga podeljujejo za posebne dosežke ali pa tudi za življenjsko delo v kulturi, sem dobil. Katerega od siceršnjih občinskih priznanj pa še nisem bil deležen, a me to pravzaprav nič ne moti, ker v življenju nisem nikoli ničesar delal zaradi priznanj. Se pa včasih nasmehnem, ko vidim, kdo vse v občini postane vreden kakega priznanja in kdo ne. A to je bolj špekulacija ...
24
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	24
V	prelomnem letu 1991 te je potegnilo celo v politiko. Zakaj? Kako se je to zgodilo? Te je politika še kdaj pozneje zamikala?
V	politiko sem šel zato, ker je bilo v meni nekaj gneva. Ves čas sem bil v neki opoziciji, bivši sistem mi je šel malo na živce. Predvsem zato, ker mi ni dovolil prostodušnosti, svobode ... Svobode misli že, svobode govora pa ne. In to me je gnalo, saj sem si prav te svobode želel. V tistem prelomnem času sem začel v Logatec vabiti slovenske kulturnike, denimo, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka ... in z njimi načenjal vprašanja slovenstva. Vse to je z naših pogovornih večerov vodilo k vzbujanju nekega upanja, da se bo Slovenija osamosvojila, da bomo spremenili način življenja. Zato so me kandidirali in sem bil izvoljen. Na prvi dve leti, ko smo ustvarili državo Slovenijo, sem zelo ponosen. Ko pa sem začutil, da je politika samo stvar nekega preigravanja, kdo bo močnejši, brez argumentov, sem rekel, da v njej rajši ne bi več sodeloval. In potem tudi nisem nikoli več kandidiral.
Bilo je upanje, si rekel. Kje pa je po tvojem mnenju Slovenija danes, 25 let po osamosvojitvi? V kolikšni meri smo uresničili svoje sanje?
Žal je od tistega ostalo samo to, da imamo državo, a velikokrat ne vemo, kaj bi z njo. To me žalosti bolj kot dejstvo, da nismo druga Švica, kajti to je neumnost! Boli me, da nimamo nekega spodobnega socialnega življenja, ki bi ga morali imeti. Da se je kapital nakopičil v rokah nekih tajkunov - to se mi zdi nezaslišano!
Zelo velika je bila in je še vedno tvoja vloga v kulturnem življenju Logatca. Kakšen korak smo od tedaj naredili na tem področju? Kako danes ocenjuješ kulturno življenje v Logatcu?
Govorim lahko samo o dobrih občutkih. Zlasti na glasbenem področju. Leta 1972 nam je uspelo postaviti glasbeno šolo in od takrat naprej se je glasbeni del kulture na Logaškem izjemno razvil. Tako imamo danes dva čudovita orkestra evropske slave, enako je z zborovstvom, na čelu katerega je Adoramus, a imamo še druge zbore, ki lepo delajo. Močna je tudi likovna dejavnost, ki smo jo pred 20 leti komaj poznali. Morda je malo manj gledališke dejavnosti. Včasih, v mojih mlajših letih, je bil dosti bolj živa. Se pa je kulturna raven močno dvignila.
Dolga leta si bil tudi urednik Logaških novic, zdaj kot član uredniškega odbora pripomoreš k njihovi pestri vsebini. Kakšna je po tvojem mnenju vloga občinskega časopisa v lokalni skupnosti? Pojavljajo se namreč ideje o ukinjanju lokalnih časnikov ...
To bi bil največji nesmisel! Težnje po ukinitvi niso od danes, prisotne so bile že pred leti. Osebno sem se zelo zavzemal, da bi časopis ostal. Ima dve temeljni funkciji: informirati o vseh dogodkih, tudi iz bolj odmaknjenih krajev občine, drugo je dokumentaričnost. To, kar je zapisano v Logaških novicah, ostane, drugače kot na internetu. To je dragocenost tiskanega časopisa in zame izhodišče, da sem vztrajal tudi takrat, ko je že kazalo, da bodo časopis ukinili.
Verjamem, da ne počivaš. Kakšni pa so tvoji najnovejši izzivi?
Seveda ne počivam (... smeh ... )! Še vedno se me kdo spomni, da moram kakšno reč popraviti, lektorirati. Tega je kar za sproti nekaj. Končujemo tudi pripravo zbornika ob 70-letnici logaških upokojencev, ki ne bo samo knjiga o upokojencih, ampak bo
tudi pregled dogajanja na Logaškem skozi teh 70 let. Ukvarjam se tudi s slovarjem svojega narečja, od koder izhajam. To utegne biti zanimivo, ne za široko javnost, ampak za proučevalce jezika, lingviste. Intimno zase pa pišem določene zapiske, morda jih bom kdaj predstavil javnosti, imam pa tudi željo, da bi kdaj prišlo do objave dnevniških zapiskov »Logaškega vedeža«, kot se je sam imenoval, o obdobju pred kakimi sto leti. Zapiski bi bili potrebni redakcije, ne v smislu, da bi jih postavili v sodobni knjižni jezik, ampak da bi najbolj okorne izraze le nekoliko ugladili, da bi tudi današnjemu bralcu zvenele kot dokumentarično gradivo za poznavanje preteklosti Logatca.
Blanka Markovič Kocen Foto: Brane Pevec, Blanka Markovič Kocen
POPRAVEK
V prvi letošnji številki Logaških novic sem v članku z naslovom 2016: muhasto prestopno leto tudi v Logatcu pomotoma zapisal, da je v Argentini gostoval MePZ Adoramus. V Južni Ameriki je bil seveda MePZ Logatec Pevskega društva Logatec. Članom zbora se opravičujem.
Brane Pevec
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
25
IPOSLOVNE STRANI NOTRANJSKI ŽAGARJI V LOGATCU
Žagarji notranjske regije so se sredi januarja v polnem številu zbrali na sestanku na logaški območni obrtno-podjetniški zbornici. Tema srečanja so bil aktualni problemi v panogi. Teh ne manjka niti na pri nas, še posebej, če vemo, da se več kot 130 (poslovnih) subjektov na Logaškem ukvarja z lesno in žagarsko dejavnostjo.
Zbrani Žagarji so si bili enotni, da od države oziroma njene družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) pričakujejo, da so pogodbe za dobavo lesa iz državnih gozdov zavezujoče tudi za SiDG, sukcesivno dobavo hlodovine, vsakoletne vnovične pogodbe naj zamenjajo aneksi, kar bi administrativno razbremenilo obrtnike.
Poudarili so še, da je po njihovem mnenju samoumevno, da bi les za svojo dejavnost pridobivali iz gozdov v domači regiji, ne pa da mora notranjski žagar les voziti z Bleda.
Sestanek sta vodila član odbora žagarjev Simon Rupnik in sekretarka sekcije lesnih strok Iris Ksenija Brkovic. Udeležil se ga je tudi podpredsednik sekcije in predsednik odbora žagarjev Marijan Sadek. Sekcija lesnih strok je ena pomembnejših sekcij na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
UGODNI KREDITI ZA LESARJE
Odprt je javni razpis za ugodna posojila podjetniškim projektom in projektom na področju obdelave in predelave lesa.
Razpis je namenjen gospodarskim družbam, s.p.-jem ter zadrugam, ne glede na velikost prijavitelja, s podjetniškimi projekti ali projekti na področju lesarstva v Republiki Sloveniji. Upravičeno območje: vsa Slovenija. Višina kredita mora biti najmanj 15.000,00 EUR in največ 1.000.000,00 EUR.
Obrestna mera:
pri podjetništvu: 3-mes. EURIBOR + pri-bitek od 0,60% do 1,00% oz. ROM+ pri-bitek od 0,60% do 0,80% letno;
pri lesarstvu: 3-mes. EURIBOR + pribitek od 0,60% do 0,80% oz. ROM + pribitek od 0,10% do 0,50% letno.
Največ 15-letna doba vračanja ter 3-letni moratorij. Upravičeni stroški: nakup, gradnja ali obnova nepremičnin, nakup strojev in opreme, nematerialne naložbe. Prvi rok za oddajo prijav je 6. 3. 2017. Več informacij o razpisih je objavljenih na spletni strani sklada: www.regionalnisklad.si.
PONUDBA/POVPRAŠEVANJE PO NEPREMIČNINAH
Obveščamo vas o eni ponudbi in dveh povpraševanjih za najem poslovnih prostorov, po katerih povprašujejo trije logaški podjetniki (podjetja). Podjetnik v logaški obrtni coni oddaja poslovno-skladiščni prostor v velikosti 600 m2. Podjetnik kupuje parcelo v velikosti pribl. 2.000 m2 za poslovno dejavnost. Lokacija - obrtna cona Logatec. Pomembno je, da so zagotovljeni vsi priključki. Podjetnica želi najeti poslovni prostor za trgovinsko dejavnost, v velikosti pribl. 50 m2. Lokacija v centru Logatca.
Ponudbe/povpraševanja sporočite na logaško obrtno-podjetniško zbornico: 051 651 538, info@ooz-logatec.si
IZ LOGATCA V MAKEDONIJO
Logaški obrtniki in podjetniki se spomladi odpravljajo v Makedonijo, srčiko Balkana. Dežela je znana po soncu, prijaznih in sproščenih ljudeh, številnih mestih pod Unescovo zaščito, samostanih, rokodelcih, zelenih prostranstvih in kulinaričnih užitkih. Pridružite pa se jim lahko tudi drugi občani Logatca. Ogledali si bodo največje znamenitosti glavnega mesta Skopja - kamniti most, trdnjavo Kale, muzej, posvečen mati Tereziji, cerkve, amfiteater, Klimentovo univerzo, galerijo ikon, se z ladjico peljali po Ohridskem jezeru, obiskali samostan Sv. Nauma, izvir reke Crni Drim ter veliko drugih mest in z obrtniško--podjetniškimi vsebinami zaokrožili izlet.
Izpustili ne bodo njihove najznamenitejše kleti in okusili tikveška vina. Sicer pa se bodo gurmansko razvajali, nikjer ne bo manjkalo paprike na tisoč in en način.
Podroben program je objavljen na www. ooz-logatec.si, pokličete lahko tudi na zbornico. Odhod v sredo, 26. 4., ob 22.00 iz Logatca; vrnitev domov 1. 5. ob 2.00 zjutraj; bogat program; cena od 319 do 355 € na osebo (odvisna od števila prijavljenih); plačilo možno tudi na obroke; rok za prijavo in plačilo akontacije 100 € je 1. 3. 2017.
Dejan Šraml
26
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	26
SPORI
NOGOMET VEDNO BOLJ PRILJUBLJEN




Dvoranski nogomet, imenovan »futsal«, postaja pri logaškem občinstvu vedno bolj priljubljen šport. Dvakrat na mesec domače logaško nogometno moštvo v športni dvorani v Logatcu gosti ekipo iz drugih krajev Slovenije.
trenerja Aleksandra A. Turka se je to spremenilo. Januarja so premagali nogometno moštvo iz Škofje Loke, februarja pa nogometaše iz Dobrepolja z visokim rezultatom 8 : 2.
Saša Kern
Vsako tekmo, ki so ob sobotah zvečer, si pride ogledat okrog 250 zvestih navijačev, ki vneto navijajo za domače nogometno moštvo in spodbujajo nogometaše. Gledalci ustvarjajo odlično vzdušje, ki mu dajejo poseben pečat velike lesene raglje in navijaški boben. Čeprav so si ga omislili šele lani, mu je že bilo treba zamenjati kožo zaradi vnetega udarjanja, ki daje posebno spodbudo logaškim nogometašem na vseh tekmah. Domači obiskovalci dobijo raglje ob prihodu in jih po koncu tekme vrnejo. Logaško nogometno moštvo Dlan Logatec je v slovenski ligi začelo sodelovati pred letom dni. V začetku jim ni kazalo najbolje, toda z vztrajnim delom in prihodom novega

Velika spodbuda borbenim domačim nogometašem ekipe Dlan Logatec je tudi glasno logaško občinstvo.
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
27
ISTRSKI MARATON
Januarja nam pogoji za tek res niso bili naklonjeni, vendar upam, da vam je uspelo narediti nekaj dolgih tekov in preživeti najslabši del brez predolgih odmorov.
Tudi vadba moči in gibljivosti je bila koristna in se vam bo obrestovala z boljšim občutkom za tek in večjo odpornostjo proti poškodbam. Ko tole berete, je do Istrskega maratona še pet tednov. Februarja ste morali narediti več dolgih tekov in upam, da ste naredili tudi nekaj hitrejših, kratkih tekov v hrib. Zdaj sledi zahtevnejši del, ko boste dodali en srednje dolg tek na teden v tekmovalnem tempu vašega nastopa na 21km, kar je okrog 85% naše max. srčne frekvence. V drugem delu tedna boste naredili trening tekov na 1km. Na primer 5- do 8-krat v tempu, s katerim pretečete 3 km. S tem boste telo prisilili v drugačen način proizvodnje energije in noge na hitrejše gibanje. Trije taki tedni bodo kar dovolj. Zadnji trening pa bo v ritmu, ki je malo hitrejši, kot si želite teči na tekmi. Naredite lahko 3 x 8-10' s 5' počitka med teki oziroma tako, da vam ni preveč stresno. V tem delu priprav boste trenirali trdo, pri tem si boste privoščili tudi toliko počitka, da boste zahtevne tre-
ninge delali sveži. Mora vam ,'leteti" in še vedno je treba zadosti teči. V tem delu je zelo pomembno, da počasnih tekov ne boste tekli prehitro.
Zadnji teden boste poskrbeli za osvežitev. Teki bodo krajši, vzeli si boste kakšen dan počitka, v četrtek ali petek boste naredili en trening za občutek za hiter tek. To bo nekaj hitrih tekov po 100 m in en tek na kilometer tako hitro, da boste pošteno zadihani. Zadnji dan je namenjen počitku, vajam za gibljivost in pripravi glave na tekmo. Še nekaj tehničnih nasvetov. V soboto boste pripravili vse potrebno za naslednji dan. Opremo za ogrevanje in za tekmo. Po svojem okusu si boste pripravili napitke in okrepčila, čeprav je to bolj nujno za maraton. Najpomembnejše pri vsem pa je, da boste na tekmo prišli pravočasno. Prav tako boste bolje tekli, če boste šli pravočasno na ogrevanje in start.
V VEDNOST IN RAZMISLEK:
Vedno morate za vsak trening vedeti, zakaj ste ga naredili. Res je polno raznih informacij in napotkov, kako trenirati, vendar vsak trening ne ustreza in ne koristi vsakomur. Dobra tekma je hud stres za glavo
TEKAŠKA SKUPINA TUDI ZA MLADOSTNIKE
V ŠD Tek je lek se že kar nekaj časa pridno trudimo vaditi z mlajšimi otroki, zdaj pa bi radi v svoje vrste povabili še nekoliko starejše. Ustvarjamo mladinsko skupino (14+ let), katere cilj je približati šport mladostnikom in narediti nekaj dobrega zase. Vsi zainteresirani nas kontaktirajte za več informacij! Vadba bo namenjena predvsem tistim, ki nimajo pretiranih tekmovalnih ambicij, želijo pa narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in lepo postavo. Vadba bo predvidoma potekala ob torkih med 15.30 in 16.30 in ob četrtkih med 16. in 17. uro. Pozimi v telovadnici v Dolnjem Logatcu, spomladi pa se preselimo na Sekirico.
in telo, zato se je nanjo treba pripraviti in težko boste dobro tekmovali vsak teden. Tekma ni ponovitev dobrega treninga.
Pripravil tekaški trener ŠD Tek je lek Miro Petrovec
ZIMSKE RADOSTI POD SEKIRICO
v
Čeprav nam je letošnja zima snega odmerila samo za vzorec, so bile nizke temperature tiste, ki so omogočile, da je pod Sekirico nastal pravi mali nordijsko-rekreativni center.
Občina Logatec je ena izmed redkih, ki se lahko pohvali s sistemom umetnega zasneževanja, kar nam (sodeč po članku iz Dela) zavidajo tudi Ljubljančani. Umetno zasneževanje je namenjeno
predvsem zasneževanju skakalnic, ker pa so letos ekstremno nizke temperature vztrajale praktično dva meseca, je pod Sekirico nastal pravi zimski športni center. Člani SSK Logatec so pod vodstvom Luke Knausa poleg skakalnic uredili še slab kilometer krožne tekaške proge in dve sankališči za otroke. »Sankališči smo uredili namenoma, da se izognemo nevšečnostim, kot so jih imeli v Mostecu.
Kljub vsem opozorilom pa se še vedno najde kdo, ki se sanka po skakalnici ali tekaški progi,« pove Luka Knaus iz SSK Logatec. Odlične razmere za trening v domačem kraju so tako dobro izkoristili smučarji skakalci in tekači, pa tudi sicer je bilo pod Sekirico opaziti veliko rekreativnih tekačev in otrok, ki so prišli uganjat zimske norčije. Poleg že omenjenih prostovoljcev pa gre zahvala za vso zimsko idilo predvsem Občini Logatec, ki vse to omogoča tudi s finančne plati.
Besedilo in foto: Nina Jerina
28
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	28
ŠPOR1
ŠPORTNO DRUŠTVO HOTEDRŠICA GOSTILO ZAKLJUČNO PRIREDITEV PRIMORSKIH POKALNIH TEKOV 2016
Zaključna prireditev Primorskih pokalnih tekov (v nadaljevanju PPT) je letos potekala v Hotedršici, in sicer na letošnjo predzadnjo januarsko nedeljo, ko so organizatorji podelili priznanja najuspešnejšim udeležencem PPT v letu 2016. Gre za pokal, ki je svoje temelje postavil davnega leta 1991, in ki ga tvori več kot deset organiziranih tekov na območju širše Primorske. V letu 2017 je tako predvidenih dvanajst tekov, med njimi tudi Tek prijateljstva, ki bo 27. maja v Hotedršici. Vabljeni!
Za ŠD Hotedršica je bilo preteklo leto izjemno uspešno, saj smo zabeležili kar nekaj vidnih rezultatov v okviru PPT. Najvišji pokal PPT, skupno prvo mesto si je pritekel Jernej Šemrov, tretje skupno mesto pa Robi Mikuž. Uspešen je bil tudi Andrej Mikuž, ki je dosegel prvo mesto v svoji kategoriji. Poleg PPT so člani društva v preteklem letu dosegli pomembne rezultate tudi na drugih tekih.
Izpostavljamo le nekaj najvidnejših: 1. mesto na Teku trojk 12,5 km (Jernej Šemrov, Borut Albreht), 1. mesto v kategoriji na Notranjskem tekaškem pokalu (Nada Merlak), 1. mesto v kategoriji Primorskih pokalnih krosov (Robi Mikuž), 2. mesto na Državnem prvenstvu Slovenije 21 km (Lucija Dolenc Čuk) ter 5. mesto na Prvenstvu Slovenije 10.000 m, Atletskem pokalu Slovenije 5000 m in Državnem prvenstvu v atletiki 3000 m zapreke (Borut Albreht). Še posebej pa bi radi izpostavili dosežke mlajše sekcije našega društva, ki je med šestnajstimi mladinskimi ekipami na PPT zasedla odlično tretje mesto. Odličnemu skupnemu rezultatu, sledijo še uspehi po posameznih kategorijah, in sicer so vidnej-
še rezultate dosegli: Požarnik Vavken Maks (prvo mesto), Zelenc Vid in Pivk Zala (drugo mesto) ter Treven Blaž (tretje mesto).
Čestitamo vsem članom društva, mlajšim in starejšim, za omenjene in neomenjene dosežke ter vsem skupaj želimo še veliko nadaljnjih športnih uspehov. Obenem se tudi zahvaljujemo mladini za vztrajnost pri treningih, njihovim staršem za pomoč in podporo ter trenerjem za uspešno delo.
Mateja Nagode, ŠD Hotedršica Primorski pokalni teki v letu 2017:
Datum	Naziv teka
8. 4. 2017	16. Tek sotočja
9. 4. 2017	4. Istrski maraton
22. 4. 2017	4. Tek v Belo
13. 5. 2017	14. Majski tek
20. (ali 27.) 5.2017	33. Peteljinski tek
27.5.2017	46. Tek prijateljstva
10.6.2017	10. Bistrški tek
24.6.2017	Kobariški tek
26.8.217	16.Tek na Tabor
3. (ali10.) 9.2017	Tek za borelo
16.9.2017	Bovec Maraton
23.9.2017	Tek po ulicah Cerkna
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
29
iŠPORT
NIK gostiŠa lah srebrn na državnem prvenstvu
Na skakalnicah v Kranju so drugo februarsko soboto potekale tekme za državne naslove v kategorijah dečki in dekleta do 13 let. Vnovič nas je razveselil Nik Gostiša Lah, ki si je priskakal srebrno medaljo in naziv državnega podprvaka v kategoriji dečki do 12 let. V isti kategoriji so odlične rezultate dosegli še Jan Bricelj ki je osvojil 10. mesto, Kristjan Žerjal 17., Andraž Krašna 29. in Žiga Šabec 34. mesto, čeprav je fantom veliko energije vzela bolezen. Med ekipami do 13 let so logaški Lovci na daljave pristali na 9. mestu.
Naslednji dan so na državnem prvenstvu v Mislinji nastopili cicibani do 9 let in tudi tu je bolezen zdesetkala našo ekipo. Kljub temu so skakali zadovoljivo, 25. mesto je zasedel Domen Fečur, 30. Jakob Mivšek, 36. Brin Marolt, 55. Vid Rogelj in 81. mesto Miha Kern, med 94 nastopajočimi.
Besedilo in foto: Peter Petkovšek
TEKMA SMUČARJEV TEKAČEV ZA POKAL GEOPLIN
V nedeljo, 12. februarja, je Te-kaško-smučarski klub Logatec organiziral tekmo za Pokal Ge-oplin v sprintu, ki so jo zaradi pomanjkanja snega v Logatcu izpeljali v Planici.
Organizatorji so prispeli v Planico že v zgodnjih jutranjih urah, da so uredili vse potrebno za tekmo. Vodja tekmovanja je bila predsednica kluba Sonja Vidonja, štarter Janez Založnik-Honz, merilec Boris Obreza, celotno tekmo je povezoval in komentiral Luka Knaus, preostali člani pa so sodelovali kot sodniki in varnostniki. Izkušena ekipa je tudi tokrat poskrbela, da je bila tekma izpeljana na nivoju in brez pritožb.
Tekma se je začela s štartom mlajših dečkov točno ob 10.00. Vsi tekmovalci razen cicibanov so najprej odtekli kvalifikacije, nato pa so sledili četrtfinale, polfinale in finale v vsaki kategoriji. Cicibani so se na progo podali samo enkrat, na poti do cilja pa so morali premagati tudi manjši poligon z ovirami. Med najmlajšimi sta se odlično izkazala Ivo Nagode na prvem in Gregor Rupnik na tretjem mestu, kar kaže na to,
da v Logatcu nikoli ne zmanjka mladih nadarjenih tekačev. Tudi drugi logaški tekači so na tekmi dosegli odlične rezultate. Med člani je Boštjan Klavžar dosegel izvrstno 2., Dejan in Luka Hladnik med starejšimi mladinci 3. in 4. mesto, na četrtih in petih mestih pa so se v svojih kategorijah zvrsti-
le še Ana in Eva Smole, Anja Žavbi Kuna-ver ter Karin Knaus. Vsem tekmovalcem čestitke za odlične rezultate, kot tudi pohvale organizatorjem za izvrstno izpeljano tekmo.
Besedilo in foto: Nina Jerina
28
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	30
VAŠA POŠTAH
ODGOVOR DU LOGATEC NA ČLANEK VINKA ALEKSANDRA, OBJAVLJEN V LOGAŠKIH NOVICAH ŠTEVILKA 10, Z NASLOVOM SAJ NI RES, PA JE
Vodstvo DU Logatec in nadzorni odbor ugotavljata, da so podatki, ki jih navaja Vinko Aleksander, netočni, zavajajoči in lažni.
Leta 2011 je bil sprejet sklep, da se ob 70-letnici DU Logatec pripravi brošura ali knjiga, ki naj bi predstavila delovanje DU Logatec. Imenovana je bila skupina: Marcel Štefančič, Janez Gostiša in Bine Čuk. V veliko pomoč jim je bil poleg Bineta Čuka še nekdanji dolgoletni predsednik društva Franc Verbič. Ta skupina je imela nalogo, da v petih letih, vključno z letom 2016, pripravi vse razpoložljivo gradivo. Član delovne skupine Janez Gostiša nam je 26. oktobra 2015 poslal dva predračuna za tiskanje 1000 knjig ali brošur. Cena je po ponudbi znašala okoli 6000 eur. V njej ni obračunano skeniranje in obdelava gradiva. Kam je izginilo 6000 eur, ki jih navaja Vinko Aleksander, pa je jasno iz zaključnih računov za leti 2015 in 2016.
Resnica pa je ta, da je DU Logatec v Blekovi vasi večkrat organiziralo Srečanje članov osrednjeslovenske regije ter Notranjske koordinacije. Iz prošenj, ki smo jih pošiljali za donacije ali oglase, je točno razvidno, da gre za pokrivanje stroškov srečanja. V letu 2015 je bilo članom DU Logatec, nastopajočim in tistim, ki so delali vse tri dni, razdeljenih 700 do 800 brezplačnih obrokov. Poplačani so bili tudi vsi stroški, ki so nastali ob prireditvi. Petletno zbiranje gradiva pa je bilo poplačano iz prostovoljnih prispevkov članov (samo materialni stroški zbiranja). Vsi oglasi in donacije so bili nakazani na transakcijski račun društva. Podatek, da je prireditev sponzorirala tudi Zavarovalnica Triglav, ni točen, ker nismo dobili ničesar.
Navajamo vse donatorje po višini prispevkov:
-	Mestna zveza Ljubljana
-	Nova ljubljanska banka
-	Deželna banka
-	Puc Tomaž s.p. Hotedršica
-	Naklo d.o.o. Logatec
-	Lekarna Ljubljana
-	Notranjske novice
-	Zavarovalnica Grawe
-	Zelenc Andrej s.p. Hotedršica
-	Gradbeno podjetje Vrhnika
-	Občina Logatec - javni razpis
Vse donatorje je pridobil predsednik DU Logatec in nihče drug. Iz prostovoljnih prispevkov članov so bili plačani naslednji izdatki: glasba, del prehrane, dežurstvo v Centru, najem kamiona, skladiščenje miz in klopi, še enkrat prevoz miz in klopi itd.
Tudi trditev, kaj so izjavili predstavniki ZDUS-a in Mestne zveze Ljubljana, ni točna. Opozorili so, da je treba Pravila popraviti, saj izhajajo iz starih časov, ne pa tako, kot so si nekateri zamislili, da pridejo na občni zbor in zahtevajo takojšen popravek.
Vodstvo je v letu 2016 izvedlo vse zastavljene naloge, ki jih je sprejel občni zbor. Vsa dokazna dokumentacija je zainteresiranim na vpogled na sedežu DUL.
Predsednik DU Logatec, Vladislav Puc
MOJA NOVOLETNA ZGODBA
Sedim na kavču in razmišljam: »Mesec december se nezadržno bliža koncu, bližajo se božični in novoletni prazniki, spet bo novo leto ena sama puščoba. Odpravim se v agencijo Naklo, kjer me prijazna gospa vpraša: »No, gospod, ali bi spet potovali?« Ko mi je ponudila aranžma Vietnam in Kam-bodžo, mi je zaigralo srce. Vzel sem si dva dni za razmislek, vendar sem že takoj naslednji dan hitel v turistično pisarno, kjer sem uredil vse papirje in plačal prvi obrok. Tako, stvar je zaključena, »zdaj sem pa v zosu«.
Končno sem dne 26. 12. 2016 ob 13:15 sedel na Lomu v vozilo GO - OPTI, ki nas je odpeljalo do mednarodnega letališča v Benetke. Od tu smo ob 18:40 uri preko Dohe in Bangkoka poleteli do prve končne postaje Hanoiju. V Hanoiju smo si ogledali Ho Chi Minhov mavzolej, hišo ter pagodo enega stebra in etnološki muzej, po večerji pa smo si ogledali še predstavo v gledališču vodnih lutk in odšli k počitku.
V naslednjih dneh smo šli v zaliv Halong, kjer Iz turkiznega morja raste na tisoče majhnih apnenčastih otočkov, čisti vietnamski kras. Ogledali smo si pristno kraško jamo s kapniki in vodo. Novo leto smo pričakali v hotelu v Hoyanu. Iz mesta Hoyan smo zgodaj zjutraj naslednjega dne odleteli v Danang,
bato pa iz Dananga v Saigon. Danes je uradno ime mesta Ho Chi Minh, ki je največje vietnamsko mesto. Ho Chi Minh City leži na nadmorski višini 19 metrov, s tropsko klimo in z 78-82 % vlažnostjo. Nadaljevali smo do delte reke Mekong. Tu pridelajo več kot polovico vsega riža v državi. Poleg riža pridelujejo tu tudi vse vrste tropskega sadja. Ogledali smo si še kamboški Siem Reap, veličastni tempeljski kompleks, ki ga imenujemo kar Angkor. Mesto Siem Reap je glavno mesto province Siem Reap v severovzhodnem delu Kambodže.
Po ogledu smo se vrnili na letališče v Siem Riep. Naše letalo je imelo na poletu iz Siem Riepa več kot enourno zamudo. Ker je v Istanbulu močno snežilo, je ves zračni promet stal. Ostali smo na letališču v Bangkoku. Morali bi leteti za Istanbul, vendar je bilo zaradi slabega vremena v Istanbulu, naše letalo preusmerjeno v turško letovišče Adana. Končno smo tretjega dne uspeli dobiti let iz Istanbula v Zagreb, od koder so nas prepeljali z vozili GO-OPTI do ljubljanske Hale Tivoli.
Tako smo se vsi z dvodnevno zamudo veseli in utrujeni od dolge poti srečno vrnili domov.
Mihael Usenik
28	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
31
ZAHVALEI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in očeta
BOGDANA PETERLINA (11. 12. 1963 - 13. 11. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred.
Hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki ste Bogdanu v življenju kakor koli pomagali (Izola, Logatec, UKC Ljubljana).
Mama Majda, hčerka Ema, sin Domen in vsi, ki so ga imeli radi
Hvala za tvoje iskrene besede, srčne želje, objeme in nepozabne spomine. (mama Majda)
ZAHVALA
DOROTEJA VERGAN (1924 - 2017)
Ob slovesu drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče.
Zahvala osebju zdravstvenega doma, komunalnemu podjetju in pevcem za čudovito petje. Hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo pogrebno mašo. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Vsi njeni
Življenje ni to, kar se nam zdi, je le pot do večnosti!
ZAHVALA
FRANČIŠKA DOLENC (2. 4. 1935 - 28. 12. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče in jo pospremili na zadnjo pot.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo petje in uslužbencem Komunalnega podjetja Logatec za organizacijo pogreba.
Najlepša hvala vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
32
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	32
ZAHVALEI
ZAHVALA
JOŽE NOVAK
Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta Novaka se iskreno zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja ter podarjene sveče.
Še posebej hvala dr. Albrehtovi z vsemi sodelavci, patronažni sestri Sonji, g. župniku Komparetu, vsem sosedom in prijateljem.
Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste se prišli poslovit od našega dragega Jožeta Novaka.
Vsi njegovi domači
»Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... »
ZAHVALA		
MATILDA MOLK (1934 - 2017)	w v	
Ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter opravljene molitve.		
Zahvaljujemo se dr. Katarini Turk in ekipi Zdravstvenega doma Logatec. Zahvala pevcem Logaškega kvarteta in pogrebcem, ki so mamo z lepim petjem in zvoki trobente pospremili na zadnjo pot.		
Hvala Cvetličarni Menart ter Gorazdu in Petru. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njeni	Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce.	
ZAHVALA
23. januarja nas je v 89. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, pradedek in tast RUDI ČAMERNIK
Iz vsega srca se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hvala za vsako izrečeno toplo besedo, objeme, prijaznost, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Turkovi in drugemu osebju ZD Logatec ter patronažnim sestram za vso potrpežljivost, oskrbo in prijaznost. Hvala članom Združenja borcev za vrednote NOB Logatec za poslovilni govor, KP Logatec in g. Gorazdu Bošnjaku za vso pomoč in prizadevnost.
Še posebej se želimo zahvaliti članom LD Logatec za časten in dostojanstven lovski pogreb. Vsi njegovi
Vse prehitro čas nam mine, če se sreča nasmeji. Ostanejo ti le spomini in veliko hladnih dni.
(ČaR)
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
33
IKRIŽANKA
SLIKA: MIRAN ANTONČIČ
SVEČANA, PARADNA OBLEKA
LISTAVEC S PLODOVI V TRDNI LUPINI
AVTOR: MARKO DREŠČEK
ANGL. PLOŠČIN-SKA MERA
ŠVIC. JUNAK
NASLOV ZA ODRASLEGA MOŠKEGA
ZBIRKA UMETNIN
ZA IZPOSOJO
FINSKI PISATELJ IN PESNIK (EINO)
IVAN, IVANČEK
SL. MATEMATIK IN FIZIK (FRANCE)
ŽENSKA, KI RODI OTROKA
NAPADALEC NA POLITIKA AU UMETNIKA
IGRALKA BASINGER
PRITOK PADA V rTALIJI
FILMSKA PREDSTAVA
PEVEC RAMAZ-ZOTTI
FOTOGRAFIJA
INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO
STRZEN, SREDICA
KOROŠKI LJUDSKI PLES
NEKD. RUS. PESNIK OLJA)
VZOR, IDEAL
POMOČ: NEMAN, LEINO, SELVIN-SKI
REKA V VZHODNI EVROPI
KLIN Z OBROČEM
DESNI PRITOK DONAVE V NEMČIJI
NAŠ NEKDANJI BIOLOG (MARKO)
ANGL. PEVEC COCKER
PISATELJ IN PESNIK WILDE
GOSPODARSKA OSAMITEV DRŽAVE
NEKD. SL.
PEVKA (MARJANA)
ODPRTA POŠKODBA
BOJAN KRIŽAJ
BESEDILO ZA OPERO
LETALO Z DVOJNIMI KRILI
LOJZE OBLAK
ORGAN VIDA
OBLIKA IMENA ROBERT
NEKD. BALERINA STRAN IČ
VPREZNI
DROG PRI VOZU
AZIJSKO ŽITO
TOVORNA ŽIVAL
GRŠKA ČRKA
ZGORNJA OKONČINA
VRHNJA PLAST ZEMLJE
BOLGARSKI SOSEDJE
NAS VESLAČ (IZTOK)
DEDALOV SIN
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE
LAHKOTNA POPEVKA
SPREJEM ZRAKA V PLJUČA
HRVAŠKI KNJIŽEVNIK (MIROSLAV)
NAS PUBLICIST (LOJZE)
UROŠ LAJOVIC
ČASTNO RAZSODIŠČE
NIKOLAJ OMERSA
FRANC. PISATELJ (EMILE)
BLAZILEC, AMORTIZER
STARO, ODPADNO ŽELEZO
MUSLIMANSKI BOG
OČKA, ATEK
34
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3
rH
O
(N
■M
M
rt ?-l M O
j-h ft

pester tedenski piogiam ob Qiegojemm, ter sobotni semenj s sejemskim glasnikom Miho Brajnikom
ponedeljek, 6. marec
i8h
OS 8 talcev Logatec
Jedilnica
torek, 7. marec
Narodni dom Logatec
Prešernova dvorana
sreda, 8. marec
OŠ 8 talcev Logatec
Jedilnica
I7h
i8h
četrtek, 9. marec Narodni dom Logatec	i9h
Prešernova dvorana	
petek, 10. marec Steklena galerija	i9h
Večnamenska športna dvorana Logatec	
sobota, 11. marec	
Galerija Hiša sonca	ioh
Delavnica izdelave malih loških kruhkov "Poglej in pojej" s Petro Plestenjak in izdelava dražgoških medenih kruhkov s Cirilo Šmid
Izvajalec: Petra Plestenjak in Cirila Šmid Informacije: Občina Logatec, tel.: 01 7590 600
Gledališka delavnica za otroke
Izvajalec: Kulturno društvo Novi oder Logatec, mentorica Špela Delux Prijave in informacije: Špela Delux, spela.delux@gmail.com
Lončarska delavnica:
za vse otroke in tiste, ki še niso pozabili, kako je biti otrok
Izvajalec: Zavod Marianum Veržej, Center DUO Informacije: center.duo@marianum.si
Zvočna kopel z gongi
Udeleženci prinesite blazino za vadbo, brisačo ter vodo.
Izvajalec: Kulturno društvo Novi oder Logatec, Boris Delux in Urban Brenčič
Prijave in informacije: Špela Delux, spela.delux@gmail.com
Razstava likovnih del udeležencev slikarskih tečajev pod mentorstvom Ane Sluga Razstava je na ogled do 24. 3. 2017
Izvajalec: JSKD Logatec in Društvo likovnikov Logatec
Razstava otroških slik iz likovne šole JSKD Razstava je na ogled do 29. 3. 2017
Izvajalec: JSKD Logatec
2. nadstropje, Notranjska 14
Cankarjeva, Notranjska, Tovarniška cesta, trg pred cerkvijo sv. Nikolaja
Gregorjev semenj na osrednjih logaških ulicah in pester kulturni program
KULTURNI PROGRAM OD 10. URE DALJE PRED CERKVIJO SV. NIKOLAJA Nastopajoči: Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec, otroci Vrtca Kurirček in Miklavževega vrtca, Ženski pevski zbor DU Rovte, Twirling klub Logaških mažoret, MŠKD Dlan na dlan, Mladinski center sv. Nikolaja, Šolski band OŠ 8 talcev, Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec, KD OMePZ "Notranjska", Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, Plesni studio Taurus in Folklorna skupina Ponikve. Kulturni programu povezuje Miha Brajnik. Osrednje logaške ulice bodo, poleg stojnic logaških društev, gostile tudi ponudnike semen, čebulic, sadik in zelišč, domačih mesnih in mlečnih izdelkov, različnih produktov iz domačega sadja in zelenjave, različnih domačih pekovskih izdelkov, izdelkov domače in umetnostne obrti, pripomočkov za delo na vrtu, izdelkov suhe robe, tekstila, obutve in podobno.
Komunalno podjetje Logatec in (f?|1| Občina Logatec
v\evo /
£ ^

prometna ureditev
sobota, 11. marec 2017
Občane in obiskovalce obveščamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji.

smer Vrhnika-Ljubljana

■ ' i l' »•a
: G £ •
T b!
'i, *N
»/ ms t/V
/ v\ "t ; MTJfČ* i^Sf»rJ IRjftV/ s* LOGATEC e
if/ ^
J '-.Hit.	'I	V	75 ■.	■
»rajrv*'^ ■ ^ -tok^ O^T*	_ > »
M /i
D

.......
4

LOGATEC
,__> s
s

parkirišča	" " " " dvosmerna ulica
prireditveni prostor -	z enostranskim parkiranjem
trg pred cerkvijo sv. Nikolaja m m m
sejemska ponudba -popolna zapora ceste
V primeru izjemnih vremenskih razmer, prireditev 11. marca odpade. Shemo spremenjenega prometnega režima najdete na www.logatec.si in na www.kp-logatec.si.
enosmerna ulica z enostranskim parkiranjem
|WVVV|
k Komunalno podjetje Logatec in Občina Logatec