Vesna Furlanič Valentinčič
Speča deklica na poljani prikazni
Speča deklica na poljani prikazni
Speča deklica na poljani prikazni spleta kito iz svoje krvi in biserov razdrobljenega zrcala. Steklo je njen dah in velike oči lune so njena dota.
Še tri vence iz belega marmorja položi pred noge konja, na katerem jezdi njena žalost,
še tri pave hrepenenja izpusti iz kletke svojih prsi,
preden zaplava v morje brezčasja.
Ladja iz srebra
Po nebesnem oceanu pluje srebro meseca. Oko sna se že približuje. Spite, otroci noči, ladja iz srebra bedi nad vami.
Iz dolgih las vzdiha je napeta struna kitare molka
Iz dolgih las vzdiha
je napeta struna kitare molka
in dolgi prsti večera igrajo soncu,
ki ne more pozabiti lune.
Ki ne more odtrgati žarkov z drevesa,
na katerem luna bledi.
Jih ne more potopiti v jezera črnih globin,
v jezera odhajajočih korakov.
Kakor vse razdalje
je tudi njegova prepolna neba.
Z zavezanimi očmi hodi dan proti robu neskončnosti
Z zavezanimi očmi hodi dan
proti robu neskončnosti,
talec večera, ki že piska na flavto
prebujenih škržatov.
In kakor se razpirajo mimoze ob dotiku
z dežjem kristalov,
tako se razpirajo nosnice njegove
žalosti.
Žalosti nad očmi večernice, ki že mežika na Šahovnici usode.
10	L I T F. R A T U
R A
Pred vrati sonca
Ob pasu krajine je pripeto bodalo mrzlega ribnika.
Konica ostro prebada telo zatohle noči.
Stokajoče reže zrak in ga drobi
v tisoče kristalov.
V tisoče kristalov melodije,
ki se razširja v plašč neslišnega joka.
Zeleno odseva nebo njegovih oči.
Gospodar ognja prižiga švigajoče strele,
da pogreje premražene ptice,
labirinte nebesnih hodnikov, v katerih
domujejo legije zvezd.
Legije vojščakov odlagajo svoja kopja
pred vrati sonca,
bridke sulice iz rose in solzä.
Roka jutra že dviga hčere zvezd
iz mehke postelje.
Ovite s črnim tilom jih potaplja
na dno sanjalčevega jezera,
na dno njegovih zenic iz zlatä.
Beli zobje jutra izginjajo za obzorjem velikih ust poldneva
Beli zobje jutra izginjajo za obzorjem velikih ust poldneva in na porumeneli travi stoji starka počrnelih lic. Iz sivega marmorja in iz alabastra je njeno telo.
Nedaleč gnezdijo flamingi njene ljubezni, nedaleč spletajo škorpijoni mrežo za njene pobegle oči.