BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbet^d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen. FEBRUAR, MAREC, APRIL 1976 14. APRILA 1978 LETO XII., ŠTEV.: 2 (93) v' Prejšnji teden je v Ljubljani zasedal Vlil. Kongres Zveze komunistov Slovenije in vnovič izpričal trdno in neomajno idejnopolitično enotnost ZK, ki nas vodi v socialistično samoupravljanje in srečnejši dan. Na sliki: gradbeni oder s panoji, ki smo ga postavili v Novem mestu na Glavnem trgu v počastitev Vlil. Kongresa ZKS JOŽE BARBIČ, vodja skladišča / \ MA SMEH IX DOBRO VOEJO..„ RISE: IVAN MARKOVIČ V_________________ Jože Barbič, je vodja skladišča v TOZD Strojno prometni obrat. K PIONIRJU je prišel 3. maja 1963. leta, ko se je prijavil na razpis. V TOZD Strojno prometni obrat bi gotovo težko našli koga, ki ne pozna Barbiča. K njemu hodijo po rezervne dele za stroje, poleg tega pa je pod njegovo „komando", da tako rečemo, ves PIONIRJEV inventar (vsa pisarniška oprema in oprema menz) in še za fasadne odre in podpore odgovarja. Pri delu je uren, v pogovoru kratek. „Eden izmed redkih, na katerega se lahko popolnoma zaneseš, je!" ga je ocenil direktor TOZD tov. Marjan Zupanc. Pa kaj bi okolišili, dajmo besedo Barbiču: — 1963. sem se javil na razpis. V takrat majhnem kolektivu strojnega obrata sem bil 25. po številu, danes pa nas je okoli 300! Strojev smo imeti takrat zelo malo: 2 bagra, eden od njiju je bil na jekleno vrv, 1 buldožer Anasaldo, 2 žerjava Pohorc, 1 Liebherr 25, dalje 2 kompresorja stare vrste, pa smo pri koncu. V večjo nabavo novih strojevv je še! PIONIR prav v času, ko sem prišel k podjetju. Moje glavno delo je poleg tistega, kar imam opraviti z inventarjem in s fasadnimi odri in podporami, skrbeti za rezervne dele za stroje. Nekateri se obrabijo hitreje, drugi manj, nekatere je dobiti na domačem trgu, druge iz uvoza. Vse pa mora biti pri roki, ker stroj ne sme stati. Lani smo vse leto pripravljali prehod na strojno knjiženje kartoteke z računalnikom in odslej bo veliko laže. Včasih, pred leti, ko nas je bilo še malo, smo se vsi poznali med seboj. Za vsakogar smo vedeli, koliko tehta kot delavec. Več zavesti in delovnega poleta je bilo v tistih časih v ljudeh, bi rekel. S športom se seveda ukvarjam : sem v ekipi TOZD v strelstvu in balinanju. V prejšnjem mandatnem obdobju sem bil predsednik sindikata v TOZD: tačas smo šport v TOZD lepo razvili, delujemo v vseh panogah razen v šahu. Toda ob tekmovanjih so težave: strojniku je prvo delo na stroju in zato marsikateri ne more na tekmovanje, čeprav bi želel. ... KIA ŽALOST &KE2. ZMAGOVALCA Vott smo delegate v organe samoupravljanja Volitve delegatov v organe samoupravljanja DO in TOZD pri SGP „Pionir1* Novo mesto, so bile 14. 1. 1978. Volitve so bile za vse TOZD in DO razpisane po obstoječi veljavni zakonodaji, razen v TOZD Ljubljana, ki je opravila volitve po novem statutu. Delegate smo volili za dobo 2 let. 1.) Na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem na voliščih smo volih delegate v naslednje samoupravne organe: a) Raven DO — delavski svet IX) — dva delegata iz vsake TOZD in DSSS — odbor za kadrovsko socialne zadeve DO - po enega delegata in enega namestnika — odbor samoupravne delavske kontrole DO — po enega delegata b) Raven TOZD in DSSS — delavski sveti TOZD oz. DSSS, po 7 delegatov — odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD oziroma DSSS po 3 delegate — odbor samoupravne delavske kontrole TOZD oziroma DSSS po 5 delegatov Vsi ti delegati so bili voljeni na predlog družbenopolitičnih organizacij in kandidacijskih konferenc. V TOZD gradbeni sektor Ljubljana, kije opravila volitve po novo sprejetem statutu so neposredno volili še disciplinsko komisijo, katero bodo morale voliti tudi ostale TOZD ko bodo sprejele statut. Po novem statutu sprejetem v TOZD Ljubljani tudi niso neposredno volih odbora za kadrovsko socialne zadeve, temveč je komisijo za kadrovsko socialne zadeve vohl DS TOZD za 2 leti. Delavski sveti imenujejo na predlog družbenopolitičnih organizacij in kandidacijskih konferenc delegate naslednjih organov: a) Raven DO — gospodarski odbor DO — imenujeta se 1 član in en namestnik b) Raven TOZD oz. DSSS — gospodarski odbor TOZD oz. DSSS — imenuje 3 člane razen TOZD Krško in Ljubljana, ki jih imata 5. — odbor za splošni ljudski odpor — štab za civilno zaščito — narodno zaščito — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na področju iste družbenopolitične skupnosti — odbor za koordinacijo med posameznimi odbori na nivoju DO. Delegate v naštete organe imenujejo DS TOZD oziroma DS, njihova imena pa bomo objavili v eni od naslednjih številk Biltena. Novo izvoljeni delegati DS DO: TOZD gradbeni sektor Novo mesto 1. ŽMAVC VLADO 2. PRESKAR JOŽE TOZD gradbeni sektor Ljubljana 1. ZUPANČIČ ing. FRANC 2. POŽEK BORIS TOZD gradbeni sektor Krško 1. SLEMENŠEK FRANC 2. STRUPEH ALEKSANDER TOZD gradbeni sektor Zagreb 1. ŽIVKOVIČ BOŠKO 2. PETROVIČ GOSTIMIR TOZD TOGREL 1. ŽABKAR CVETKA 2. ŠTERK IVAN TOZD MKO 1. HAFNER JOŽE 2. KASTELIC JANEZ TOZD SPO 1. BRAČKO PETER 2. KASTELIC JANEZ TOZDLO 1. ŠTRAZBERGER ALOJZ 2. LENARČIČ ALOJZ TOZD PB 1. BLAŽON FRANC 2. MALENŠEK JOŽE TOZD IN VESTGRADNJA 1. PETRIČEVIČ KRSTO 2. ŠAKIČ ANTO DSSS 1. VIRC ing. ANTON 2. ŠINKOVEC MILAN Za predsednika DS DO je bil izvoljen na prvi seji DS DO VIRC ing. Anton, za namestnika pa PRESKAR Jože. Novo izvoljeni delegati odbora za kadrovsko socialne zadeve DO: TOZD gradbeni sektor Novo mesto: 1. FILIPČIČ MARJAN, namestnik HORVAT ing. STOJAN TOZD gradbeni sektor Ljubljana: 1. KRENČIČ ČERNE NATAŠA, namestnik PETSHUER ZVONKO TOZD gradbeni sektor Krško: 1. NOVAK ALOJZ, namestnik BUTKOVIČ BRANKO TOZD gradbeni sektor Zagreb: 1. ŠALAMUN MARIJAN, namestnik CESARECIVAN TOZD TOGREL 1. ŠTEFANIČ IVAN, namestnik LAH IVAN TOZD MKO 1. DRENOVEC MARJAN, namestnik ŠLEJKOVEC FRANC TOZD SPO 1. DUH MIHA, namestnik KAPETAN MILAN TOZD LO 1. ŠENK SLAVKO, namestnik VIDIC IVAN I TOZD PB 1. STRNIŠA JOŽE, namestnik FACMAN MARTIN TOZD CMVESTGRADNJA 1. TROBOK DRAGIŠA DSSS 1. BRAČKO SLAVKO, inž. varstva namestnik LIPNIK TOMAŽ Za predsednika odbora za kadrovsko socialne zadeve je bil na prvi seji tega odbora izvoljen FILIPČIČ MARJAN, za namestnika BRAČKO SLAVKO. Novo izvoljeni delegati samoupravne delavske kontrole DO: (Nadaljevanje na nasl. str.) Pogled na dograjeni novi hotel Metropol v Novem mestu, ki bo v kratkem predan naročniku Nova poslovna stavba banke v Novem mestu s strani (Prenos s prejš. str.) Za predsednika odbora samo- upravne delavske kontrole je bil na TOZD gradbeni sektor Novo me- prvi seji izvoljen TOMŠE ZDRAV-sto: KO, namestnik predsednika BER- 1. VICENTIČ MIT AR GER ALENKA dipl. ing. TOZD gradbeni sektor Ljubljana 1. ZORENC IVAN TOZD gradbeni sektor Krško 1. TOMŠE ZDRAVKO TOZD gradbeni sektor Zagreb 1. ŠTEFANČIČ IVANKA TOZD TOGREL 1. FUNTAK FRANJO TOZD MKO 1. POVŠE HERMAN TOZD SPO 1. UNETIČ IVAN TOZDLO 1. ŠOŠTAR ZVONE TOZD PB 1. RAŽEN VLADIMIR TOZD INVESTGRADNJA 1. SIRBUBALO AHMED DSSS 1. BERGER ALENKA Novo izvoljeni delegati DS TOZD oziroma DSSS: TOZD gradbeni sektor Novo mesto 1. BLAŽIČ JOŽE 2. PRIMC JOŽE 3. DOŠLIČ VLADO 4. ZORAN FRANC 5. BANOVIČ NEDELJKO 6. DURAČAK ABAZ 7. JENIČ MARTIN TOZD gradbeni sektor Ljubljana 1. ANTOLIČ DRAGO 2. BUDAJ VLADO 3. GORENC ALOJZ 4. KURNIK ANDREJ 5. NAKIČ KASIM 6. TRNJANIN DERVIŠ 7. TURK FRANC 8. ZAJAS ing. MARIAN 9. PEC AVER VALENTIN TOZD gradbeni sektor Krško 1. IVANOVIČ SLOBODAN 2. HAĐIKAN IVAN 3. KOVAČ MILAN 4. KLAVŽAR DOMINIK 5. LESJAK JOŽE 6. STERGAR JOŽE 7. LUKIČ FRANJO 8. LOGAR RENATA 9. FILIPOVIČ BRANISLAV TOZD gradbeni sektor Zagreb 1. ŠOBOT PAVLE 2. ERDEU TOMO 3. PETROVIČ GOSTIMIR 4. LAVRIČ LJUBKO 5. DUVANČIC IVAN 6. KRZNARIC NIKOLA 7. MUJAKIČ MUSTAFA TOZD TOGREL 1. ARH FRANC 2. BREZINŠČAK JOŽE 3. KODRIČ JUSTIN 4. ŠTERK IVAN 5. UNETIČ STANKO 6. URBANC ANTON 7. ŽABKAR CVETKO TOZD MKO 1. KASTELIC JANEZ 2. BECELE MARTIN 3. HAFNER JOŽE 4. KNAP MILAN 5. JOŽEF MARTIN 6. ŠOSTER MILAN 7. PELKO JOŽE V času od 17. 1. 1978 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor Novo mesto — z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto, za dodatna dela pri gradnji DIJAŠKEGA DOMA ŠMIHEL - investicijska vrednost 7,207.737.— din; -z ELEKTRO LJUBLJANA, za gradnjo objekta: RTP Novo mesto — Gotna vas, investicijska vrednost 11,089.323.- din; — s „KRKO" — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto, za „PROGRAM 64-KRKA" — projektiranje in inženiring — pogodbena vsota 15,000.000,- din; — z Belokranjsko trikotažno industrijo „BETI" Metlika za projektiranje in inženiring posle za objekt: „Proizvodni objekt za oplemenitenje vlaken" — pog. vsota 1,600.000,— din — Z Zdravstvenim centrom Novo mesto za rekonstrukcijo objekta za intenzivno nego — investi- TOZD SPO 1. GAZVODA ANTON 2. BAJC ANDREJ 3. BURGAR ANDREJ 4. KAPETAN MILAN 5. JERlCEK IVAN 6. TRATAR BOŽO 7. GOSENICA ZDENKO TOZDLO 1. GRlCAR IVAN 2. GORJANC IVAN 3. DRAGINC IVAN 4. VIDIC IVAN I 5. KAPŠ FRANC 6. STOPAR RADO 7. ZUPANČIČ JOŽE TOZD PB 1. GRANDOVEC TONE 2. MLAKAR JOŽE 3. NOVAK TONE 4. BLAŽON FRANC (Nadaljevanje na nasl. str.) cijska vrednost 2,846.604,50 din; - z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto, za zunanjo ureditev pri energetski in trafo postaji v Centru srednjih šol v Šmihelu — investicijska vrednost 1,199.650.-din; - s Skupnostjo otroškega varstva Novo mesto za gradnjo otroškega vrtca v Bršlinu — investicijska vrednost 9,880.000,— din; - s podjetjem „ADRIAMONT" Rijeka — I. aneks k pogodbi za „Dopunu II. faze izgradnje objekta u Škurinjskoj Dragi" — investicijska vrednost 7,372.015.-din; - z Vojno pošto Ljubljana za objekt 0763 Novo mesto — investicijska vrednost 18,223 243.— din; TOZD gradbeni sektor Krško - s Skupščino občine Krško, za izvedbo fasade — investicijska vrednost 2,845.421,- din; - s podjetjem „^.ABOD" Novo mesto, za dodatna dela na objektu v Libni — investicijska vrednost 1,789.790.— din; - s Tovarno celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško, za popravilo asfaltiranja pri objektu „Bela snov" — investicijska vrednost 1,209.787.— din; TOZD gradbeni sektor Ljubljana - s podjetjem „NOVOLES" Straža, za rekonstrukcijo žage v Soteski - investicijska vrednost 2.140.370. -din; TOZD TOGREL - s podjetjem „JUGOTURBI-NAINVEST" Zagreb, za montažno konstrukcijo proizv. hale „RIZ" Slunj — investicijska konstrukcijo proizv. hale „RIZ ' Sluj - investicijska vrednost 1.377.371. -din. •BILTEN 5 (Prenos s preji str.) 5. KNEZ ŠIBILA 6. LUKMAN JANA 7. MAJDIČ META DSSS 1. TAVČAR TINCA 2. LUŠTEK ANTON 3. STRMOLE FELIKS 4. SOFRONOV VIDA 5. ŠLEJKOVEC MIHA 6. ŠPAN MILENA 7. VESEL ANTON Novo izvoljeni delegati odbora za kadrovsko socialne zadeve TOZD oziroma DSSS TOZD gradbeni sektor Novo mesto 1. BUKOVEC FRANC 2. VERTUŠ IVAN 3. CIZELJ FRANC TOZD gradbeni sektor Ljubljana 1. KALIN DRAGO 2. HOLOZAN PAVLE 3. DRŽANIČ VIKTOR 4. SMLATIČ HUSEIN 5. ŽIVIČ IVAN TOZD gradbeni sektor KRŠKO L BUTKOVIČ BRANKO 2. VOLČANŠEK FRANC 3. KOMOČAR ANTON 4. MATRIČ FUAD 5. OMEROVIČ ČAMIL TOZD gradbeni sektor ZAGREB 1. ŠALAMUN MARIJAN 2. CESAREC IVAN 3. BERKOVIČ SILVA TOZD TOGREL Gradbeni stroj TOZD MKO DSSS TOZD gradbeni sektor Krško 1. PETRINČIČ IVAN 2. DRENOVEC MARJAN 3. ŽIDANEK FRANC TOZD SPO 1. JARC ALOJZ 2. GOTLIB MILAN 3. DANIČIČ DANICA TOZD LO 1. AŠ ALOJZ 2. HANČIČ FRANC 3. MEDIC ALOJZ TOZD PB 1. ROBIČ RUDI 2. GIDAK VLADO 3. HUMAR STANKO 1. GRABER VLASTA 2. FILIPČIČ ANICA 3. BABNIK IGOR Novo izvoljeni odbor samoupravne delavske kontrole TOZD oziroma DSSS TOZD gradbeni sektor Novo mesto 1. DOŠLIČ VLADO 2. GRUBAR ANTON 3. RAKIJAŠIČ ZVONKO 4. MEDLE JOŽE 5. STRNAD JOŽE TOZD gradbeni sektor Ljubljana 1. PIRC VINKO 2. TOMŠE ZDRAVKO 3. KEŽMAN ANTON 4. DULAR ANTON 5. KLAVŽAR IVAN TOZDTOGREL 1. BARBIČ MARTIN 2. BOŽIČ ALOJZ 3. FUNTAK FRANJO 4. KRANJC ALOJZ 5. ŽIČKAR ZVONKO TOZD MKO 1. AVSEC JOŽE 2. VERČEK FRANC 3. ŠČUKA VOJO 4. ŠOŠTARIČ ALOJZ 5. POVŠE HERMAN 1. KODRIČ JOŽE 2. BIZJAK MARTIN 3. LAH IVAN 4. LONGO EMIL 5. ŠTEFANIČ IVAN TOZD IN VEST GR ADN JA 1. SIRBUBALO AHMED 2. PETRIČEVIČ KRSTO 3. TRABOK DRAGIŠA 1. FERJAN ANDREJ 2. KOČEVAR JOŽE 3. PELKO JOŽE 4. STOŠIČ ing. VASILIJ 5. ZIDARIČ IVAN Kažipot in informacija v enem TOZD SPO 1. VOVK SLAVKO 2. HROVAT JANKO 3. ROMIH IGOR 4. OSOLNIK LADO 5. BARBIČ JOŽE TOZD LO 1. VIDMAR ANTON 2. KASTREVC DRAGO 3. BRATOŠ JULKA 4. ZUPANČIČ MILAN 5. ZALETEL DARKO TOZD PB 1. DIDEK PREGL IRENA 2. KASTELIC JOŽE 3. ŠIBILA MIŠKO DSSS 1. BARBORIČ STANE 2. BRAČKO MARTINA 3. FRANTAR KRISTINA 4. STOJANOVIČ MIRA 5. ŠTIRN DANIEL Analiza poslovnega uspeha v letu 1977 Čeprav smo se že krepko spoprijeli s tekočimi nalogami, saj sta za nami že dobra dva meseca letošnjega leta, pa kljub temu ne bo odveč, če se za trenutek pomudimo še ob dosežkih preteklega leta in ugotovimo, na katerih področjih smo delali dobro in kje slabo, ter predvidimo ukrepe za odstanitev šibkih točk poslovanja. Preden preidemo na ocenjevanje doseženih rezultatov naše delovne organizacije, ter na vzporejanje s planskimi predvidevanji, naj v uvodnem delu navedemo nekaj splošnih značilnosti, ki jih je v letu 1977 kazalo celotno jugoslovansko gospodarstvo. Kot že nekaj let nazaj, smo tudi v letu 1977 ponovno beležili visoko rast proizvodnje ob vzporedni visoki rasti zaposlenosti, ki je lani krepko presegla 3 % planirano rast. Kljub visoki rasti proizvodnje pa reprodukcijska sposobnost ne narašča, temveč iz leta v leto slabi, kar potrjuje splošne ugotovitve, da je naše gospodarstvo vedno močneje obremenjeno z raznimi dajatvami, kar ima za posledico nizko akumu-lativnost, to pa lahko povzroči dolgoročne negativne vplive. Iz nadaljnjih analiz bomo razbrali, da se podobne tendence kot jih zasledimo v širšem gospodarskem sistemu, kažejo tudi v naši delovni organizaciji, zato bo morala biti v naslednjem letu naša osnovna skrb usmerjena k zniževanju stroškov in večjemu akumuliranju. Sicer pa si dosežke preteklega leta oglejmo v naslednjih absolutnih in relativnih številkah: Celotna plačana bruto realizacija „Pionirja" je znašala 1,629.794.799,00 din, kar je 14 % nad planskimi predvidevanji. Fakturirana realizacija je samo za 1 % večja od plačane, kar je dokaz več, da je prehodno obdobje, ki ga je povzročil prehod od obračuna po fakturirani na obračun po plačani realizaciji mimo in v bodoče, razen ob nepričakovano visokih zalogah gradnje za trg, ne računamo na velik obseg neplačane realizacije. Dosežen finančni rezultat po plačani realizaciji znaša 43.419.745 din in presega planskega za 24 %. Nekoliko manj uspešni smo bili v primerjavi s preteklim letom, ko je bil pri 31 % manjši realizaciji dosežen za 28 % boljši rezultat Produktivnost izražena z bruto realizacijo za zaposlenega je dosegla ugodno stopnjo, in sicer najboljšo pri TOZD gradbeni sektor Krško, kjer se je v primerjavi z letom prej povečala za 20 %, sledi pa ji TOZD SPO, ki ima za 8 % večjo produktivnost kot lani. Seveda pa pri tem poudarjamo, da vpliv povečanja cen gradbenih storitev pri izračunu ni izločen. Skupno je naša delovna organizacija ustvarila 1.776.585.614,00 din celotnega prihodka, ali za 42 % več kot v preteklem letu, posamezne TOZD pa so k temu prispevale sledeče deleže: — TOZD gradbeni sektor Novo mesto 430.419.837,00 din — TOZD gradbeni sektor Ljubljana 269.576.770.00 din — TOZD gradbeni sektor Krško 373.379.510.00 din — TOZD gradbeni sektor Zagreb 113.944.780.00 din -TOZD SPO 101.933.147,00 — TOZD MKO 40.743.390,00 — TOZD Lesni obrat 52.948.670.00 din — TOZD Togrel 51.572.095.00 din — TOZD Projektivni biro 13.869.394.00 din — DSSS + Projekt 80 64.020.216.00 din — TOZD Investgradnja, PDE »264.177.805,00 din Kazalci rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD: 1. Dohodek na delavca Z Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi 3. Čisti dohodek na delavca 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 6. Akumulacija v primerjavi s povpreč. uporabljenimi sredstvi 7. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca 8. Čisti osebni dohodek na delavca 9. Povprečno število zaposlenih Iz prikazanih ekonomskih kazalcev je razvidno, da je bila delitev ustvarjenega čistega dohodka v letu 1977 izvršena v prid osebni in skupni potrošnji, ki se je v primerjavi z letom prej povečala za 22 %, manj sredstev pa je bilo namenjenih za sklade, o čemer pričajo kazalci pod zaporedno št. 4,5 in 6, katerih indeksi so pod 100. Sredstva za akumulacijo zavzemajo v strukturi dohodka in čistega dohodka okrog 40 % manj kot v preteklem letu. Ugodnejši pa je pokazatelj rentabilnosti izražen z dohodkom in čistim dohodkom na 1976 1977 IND 98.457,67 118.060,48 56 54 96 83.347,25 98.280,00 118 10 6,0 60 11 7,2 65 5 3,3 66 73.883,16 89.976,00 122 4.111,75 5.082,42 124 3.025 3.327 110 zaposlenega, ki je za 20 % oziroma 18% boljši kot v letu 1976. V sklepnih mislih te analize lahko povzamemo, da smo v zaostrenih pogojih gospodarjenja zaključili poslovno leto ugodno, da pa bomo morali na področju zniževanja stroškov in racionalizacije poslovanja storiti še več, kajti v varčevanju vidimo trenutno edine rezerve, ki bi lahko prinesle izboljšanje uspeha in s tem več sredstev za razširitev materialne osnove dela. CITA BRAČKO Gradnja novega otroškega vrtca za 240 otrok v novi stanovanjski soseski na Drski v Novem mestu. Vrtec je sestavljen iz med seboj povezanih paviljonskih stavb Varstvo pri delu v novi luči Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina socialistične republike Slovenije koncem lanskega leta, prinaša celo vrsto zahtev tudi s področja varstva pri delu. Nekatere določbe so bile pre-nešene iz prejšnje zakonodaje s tega področja, nekatere pa so nove, vendar mislim, da ne bo odveč, če stare osvetlimo in nove spoznamo. Čeprav ima zakon posebno poglavje „varstvo pri delu", se določbe, ki imajo večji ali manjši vpliv na varno delo, prepletajo tudi v drugih poglavjih. To so predvsem: delovni čas, odmori, počitki, dopusti in izobraževanje delavcev. Poglejmo si najprej kako lahko te posamezne določbe vplivajo na varno delo. 1. Delovni čas: a) Delovni čas v nočni izmeni se šteje pri odmerjanju praviic delavcev kot poseben delovni Pogoj. b) Dnevni delovni čas je lahko krajši od 7 ur zaradi zdravju škodljivih vplivov in nevarnosti pri delu, ki jih z varstvenimi ukrepi ni mogoče povsem preprečiti oziroma odpraviti. Posebni delovni pogoji, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavcev ali ogrožajo varnost delavcev, se določajo v soglasju z republiškim sekretarjem za delo, po predhodnem mnenju sindikata. c) Delo preko polnega delovnega časa sme trajati le v določenih nujnih primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu in ki so v skladu z zakonom (npr. potres, požar, poplave, elementarne nesreče ipd.). 2. Odmori, počitki, dopusti Odmori, počitki in dopusti imajo namen zmanjšati utrujenost in s tem tudi preprečevati obolenja in nesreče pri delu. a) Dnevni odmor lahko traja 30 minut ali do 1 ure, kadar delavci delajo v posebnih delovnih pogojih in se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa. b) Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur, delavec, ki je star več kot 18 let in opravlja sezonsko delo pa najmanj 10 ur. c) Delavec ima pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur. d) Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu Če delavec dela v posebnih delovnih pogojih, se lahko določi, da traja letni dopust več kot 30 delovnih dni toda ne več kot 60 delovnih dni. Kot posebni delovni pogoji se štejejo: delo pri virih ionizirajočih sevanj, dela posadke letala, delo posadke trgovskih ladij, dela pod zemljo, dela pod vodo ipd. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust v nepretrganem trajanju in le v primerih, ki jih delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni. 3. Izobraževanje delavcev a) Delavec ima pravico in obveznost, da se izobražuje ob delu in izpolnjuje svoje znanje in svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti. Kot je že omenjeno ima zakon posebno poglavje „VARSTVO PRI DELU", kjer so obdelane: — splošne določbe o varstvu pri delu — varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke in — varstvo mladine in invalidnih oseb Poglejmo si najpomembnejše določbe v posameznem delu tega poglavja: 1. Splošne določbe o varstvu pri delu: a) Delavci imajo pravico in obveznost, da v skladu z zakonom ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in delovno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost. Delo mora biti organizirano tudi v skladu s predpisi o varstvu človekovega okolja. b) Vsak delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe in uporabljati predpisane varstvene priprave in naprave. c) V samoupravnem splošnem aktu morajo biti določene obveznosti vodje delovnega procesa, da vsakega delavca pred razporeditvijo na delo seznani z varstvenimi ukrepi, s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne razmere pri delu, ki ga opravlja, in skrbi, da jih upošteva pri svojem delu. Odgovorni vodja delovnega procesa mora stalno spremljati, da se delavci med delom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih in te ukrepe tudi pravilno uporabljajo. Vodja, ki ne izpolnjuje omenjenih obveznosti, stori s tem hujšo kršitev delovnih dolžnosti. č) Zaradi ugotovitve zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti za varno opravljanje del oziroma nalog, je delavec dolžan, da opravi predpisani zdravniški pregled. d) Kadar preti delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi za varstvo pri delu, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost takoj odpravi. Če temeljna organizacija meni, da je delavec neopravičeno odklonil delo, mora o tem obvestiti pristojni organ inšpekcije dela. Ta mora takoj opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe ali obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena. e) Med nočnim delom ima delavec pravico do posebnega varstva kot je: zagotovljeno varstvo otrok, topel obrok, prevoz na delo in z dela. Delavec lahko dela v nočni izmeni nepretrgoma največ en teden. f) Kadar opravlja delavec naloge, pri katerih kljub varstvenim ukrepom lahko pride do poklicnega obolenja, opravlja tako delo oziroma naloge samo določeno dobo tako, da se po izteku te dobe razporedi na drugo delo, -----;------------------BILTEN 7 kjer ni take neposredne nevarnosti. g) Delavcu ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči, če bi mu po izvidu pristojne zdravstvene organizacije takšno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje. 2. Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke a) Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom. V samoupravnem splošnem aktu je potrebno določiti dela, ki jih ženske zaradi varstva materinstva, še zlasti pa med nosečnostjo, ne smejo opravljati. b) Nosečnici in delavki, ki ima otroka starega do enega leta, se ne sme naložiti, da dela več kot poln delovni čas, oziroma ponoči. 3. Varstvo mladine in invalidnih oseb a) Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo pri delu. To varstvo se odraža, da ne smejo delati težkih fizičnih del, del pod zemljo ali pod vodo, del z viri ionizirajočih sevanj in drugih del, ki lahko škodljivo vplivajo na njihovo zdravje oziroma razvoj. b) Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas ali ponoči. c) Delovni in drugi invalidi uživajo v skladu s samoupravnimi akti posebno varstvo s tem, da se jim zagotovi prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija. Zagotovo je prav, da smo se seznanili s temi osnovnimi zahtevami zakona o delovnih razmerjih, kar zadeva varstvo pri delu, podrobno pa bomo te zahteve prilagodili našim razmeram v naših samoupravnih aktih. BRAZDE, KIJIH ORJE KOMERCIALNA SLUŽBA Zagotovo ni dandanes ne veselo in ne zabavno, biti komercialist v gradbeništvu. Konkurenca je huda, cene so v neprestanem porastu, investicijskega dinarja pa primanjkuje. Veliko stvari je treba premisliti in pretehtati, preden se odločiš za ponudbo innato za podpis pogodbe. Sila odgovorno je to tehtanje, po drugi strani spet, pa je od tega, koliko naših ponudb bodo investitorji sprejeli in koliko pogodb bodo podpisali z nami, odvisno delo in kruh vseh nas v veliki PIONIRJEVI družini, ki šteje 3.500 ljudi. Po tem uvodnem opisu bi si človek predstavljal komercialista v gradbeništvu, še posebej pa direktorja komercialne službe, kot silno namrgodenega, v brezupni jezi srše-čega človeka. Naš sogovornik, direktor komercialne službe SGP PIONIR, tov. Slavko Guštin, pa je v vsakem trenutku pripravljen na topel nasmeh in prav nič sršečega ni v njem. Radevolje je žrtvoval nekaj svojega dragocenega časa za ta pomenek, v katerem bo govora o brazdi, ki nam jo je za letos že zorala, ali pa jo še orje komercialna služba. Prepustimo zdaj besedo tov. Slavku Guštinu: — Za tekoče leto imamo zagotovljenih 70 odst. del, kar je po eni strani zelo ugodno za zaposlitev vseh naših TOZD. Po drugi strani spet, pa moramo takoj opozoriti na težave, ker se več pogodb prenaša iz leta 1977 v letošnje leto in nastopajo velike podražitve pri materialih in pri storitvah, svoje posledice pa bo imel tudi dvig osebnih dohodkov. Takšno stanje narekuje celotni delovni organizaciji vrsto odgovornih nalog, med katerimi so zlasti naslednje: vse TOZD morajo vsaka zase takoj analizirati vse svoje pogodbe, sprejeti morajo potrebne organizacijske ukrepe in poiskati notranje rezerve, ki jih je tudi pri nas gotovo še precej. Samo na ta način bomo v poslovnem letu 1978 zagotovili v vseh TOZD in v celotni delovni organizaciji poslovni uspeh, kakršnega vsi želimo. Glavno zaslugo za to, da imamo zagotovljenih dovolj pogodbenih del, moramo pripisati pravilni uravnanosti PIONIRJA in usmeritvi na delo na širšem območju. saj se že dolgo ne oklepamo več samo Dolenjske, pač pa gradimo po vsej Sloveniji, po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. Ob tem moram omeniti kot obliko poslovnoteh-ničnega sodelovanja na dohodkovnem principu, ki daje zelo ugodne rezultate, našo vključitev v SOZD Adriagradnje, s čimer imamo samo na Reki skozi to SOZD zagotovljenih letos za preko 200 milijonov dinarjev del. Med velike gradnje, ki smo jih prevzeli štejejo tudi grad- nja hotela EVa na otoku Rabu, gradnja blagovnice Merkur prav tam, medtem ko se za gradnjo nove šole na Rabu še pogajamo. Med gradbenimi TOZD imata za leto 1978 največ del pogojenih TOZD Gradbeni sektor Novo mesto iz TOZD Gradbeni sektor Krško. Veliko slabše je s TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Dogovarjanje o stanovanjski gradnji v Ljubljani poteka zdaj izključno v okviru GIPOSS, vendar smatramo, da se GIPOSS premalo aktivno zavzema za to, da bi bila usposobljena za začetek del kakšna stanovanjska soseska ali obsežnejša gradnja. O problematiki stanovanjske gradnje v Ljubljani bi morali samoupravni organi resno razpravljati in v tem smislu usmeriti več naporov, da bi prišlo do realizacije nekaterih sosesk. Upoštevati moramo tudi oster konkurenčni boj, ki se bije na ljubljanskem tržišču in terja veliko prilagodljivosti in naporov. Vse kaže, da se bomo morali v Ljubljani v prihodnje bolj usmerjati v gradnjo investicijskih objektov, in ne več predvsem v stanovanjsko gradnjo, ki se je pokazala za negotovo. V TOZD Gradbeni sektor Novo mesto se obeta cela vrsta del. Začeli bomo z gradnjo stanovanj-skoposlovnih stavb ob Cesti herojev, z gradnjo doma upokojencev in novega zdravstvenega doma v Novem mestu, ter otroškega vrtca v Bršlinu. Izredno pomemben je podpis pogodbe za prevzem inženiringa za izvedbo celotnega projekta KRKA 64, ki je v pripravi. V ok/iru inženiringa bomo gradili nov hotel v Šmarejških Toplicah, podpisana pa je tudi pogodba o prevzemu inženiringa za izgradnjo tovarne Beti v Metliki. Pomembno je, da bo TOZD Gradbeni sektor Novo mesto začel z gradnjo nove stanovanjske soseske Rujevica na Reki in z gradnjo UU. faze stanovanjske soseske Srdočje na Reki. Začeli bomo z gradnjo garsonjerskega bloka v Bršlinu, z gradnjo nove blokovske stanovanjske soseske ob Novotek- sovem naselju stanovanjskih hiš v Novem mestu. V TOZD Gradbeni sektor Ljubljana kaže slabo predvsem zaradi zastoja v stanovanjski graditvi, ki smo mu priča v Ljubljani. V TOZD Gradbeni sektor Ljubljana je stanovanjska gradnja doslej obsegala 80 odstot. del v tej TOZD. Za letošnje leto imamo sklenjenih za 170 milijonov dinarjev pogodb. Zaradi tega se TOZD Gradbeni sektor Ljubljana usmerja v širše območje in prevzema dela drugod: tako gradijo v Straži pri Novem mestu, v Poreču, na otoku Rabu in v Bosni v Drvarju. Ugotovimo lahko, da se pri stanovanjski gradnji zatika tudi v Novem mestu, saj nikakor ne moremo dobiti večjega stanovanjskega gradbišča, na katerem bi gradili skozi nekaj let, kar bi znatno zmanjšalo stroške, ki so v zvezi z odpiranjem gradbišč. Zatrdimo lahko, da so korenine stanovanjskih težav v Novem mestu prav v tem, ker nikakor ne moremo dobiti velikega stanovanjskega gradbišča za kontinuirano gradnjo, te težave pa čutijo občani, ki ne morejo priti do stanovanja. Kljub mnogim predlogom, ki smo jih dali tako Skupščini občine Novo mesto kot Samoupravni stanovanjski skupnosti, se velika stanovanjska soseska na Ra-govem, ki je v načrtu, ne premakne z mrtve točke, mi pa ne moremo in ne moremo najti zadostnega razumevanja. Ob tem smo trdno prepričani, da dokler ne bo prišlo do takšne rešitve, ne bo v Novem mestu zagotovljena ne kvaliteta in ne cenenost stanovanj, saj ju je mogoče doseči le v organizirani gradnji v okviru velike soseske, pri čemer se lahko uporabljajo vse metode racionalne gradnje. Upamo, da bodo to kot prvenstveno nalogo dojeli naši delegati v samoupravnih organih, v Skupščini občine in v Samoupravni stanovanjski skupnosti, ter se v teh organih zavzemali v tem smislu. Na območju TOZD Gradbeni sektor Novo mesto imamo sklenjenih pogodb za okoli 400 milijonov din. V TOZD Gradbeni sektor Krško je vsega sklenjenih pogodb za okoli 360 milijonov din. Veliko obveznost ima pri gradnji novega hotelskega kompleksa v Čateških Toplicah, kjer naj bi bila gradnja končana letos. Poleg tega ima TOZD Gradbeni sektor Krško še vrsto gradenj: proizvodna dvorana za Papirkonfekcijo, stanovanjski objekti na Griču, čistilne naprave za Tovarno celuloze, blagovnica Preskrbe v Krškem, kulturni center na Senovem, trgovski objekt v Brežicah, Dom letalcev v Brežicah ter nekateri drugi objekti, ki so v načrtu v spodnjeposavskih občinah. V perspektivi se TOZD Gradbeni sektor Krško že vključuje v priprave za izgradnjo stanovanjskih sosesk v Zagrebu. Tako je soudeležena v stanovanjski soseski v Veliki Gorici pri Zagrebu in v priprave za stanovanjsko sosesko Podsused pri Zagrebu, ter v pripravah za nekatere objekte v občini Samobor. V TOZD Gradbeni sektor Zagreb je sklenjenih pogodb za vsega 85 milijonov din. V stanovanjski soseski v Veliki Gorici bodo dela znesla 300 milijonov din in je že podpisan samoupravni sporazum, da opravita ta dela skupno TOZD Gradbeni sektor Zagreb in Krško, vendar se v letu 1978 TOZD Gradbeni sektor Krško glede na svojo zasedenost ne bo udeležil gradnje in bo vsa za letos predvidena dela morala opraviti TOZD Gradbeni sektor Zagreb. Ocenjujemo, da bi bilo treba v tej soseski že letos opraviti za okoli 120 milijonov din del, kar je izredno velika naloga za TOZD Zagreb. Hkrati pa je to tudi zagotovilo, da bo ta TOZD polno zaposlena in da ne bo težav s pomanjkanjem dela, ki so jo peklile prejšnja leta. V Veliki Gorici gre za gradnjo stanovanj za trg, potek gradnje pa je v veliki meri odvisen od finanč- nih sredstev, to je kreditov, ki bi jih morali dobiti v ta namen pri temeljni Ljubljanski banki v Zagrebu. V Zagrebu je zlasti pomembna investicijska gradnja, zato se že dogovarjamo za gradnjo nekaterih investicijskih objektov v izvedbi montažne dvorane TOGREL, ter za gradnjo nekaterih objektov za potrebe JLA. TOZD TOGREL ima v letu 1978 izredno velike naloge, proizvodnja montažnih industrijskih dvoran pa je že zasedena do konca avgusta in resnično ne moremo ustreči vsem investitorjem, ki bi želeli graditi industrijske dvorane po sistemu TOGREL. TOZD TOGREL bo morala letos posvečati pozornost predvsem izpolnjevanju pogodbenih obvez- nosti do naročnikov, da se ne bi ponovile nekatere težave iz leta 1977, ko nekaterih objektov, za katere so bile sklenjene pogodbe, nismo uspeli zmontirati. Za TOZD TOGREL imamo sklenjenih pogodb v skupni vrednosti 40 milijonov dinarjev. Največ gradenj bo v Zagrebu in v Bosni, omeniti pa moramo, da bo tudi objekt Tovarne Beti v Metliki v TOGREL izvedbi. Naj pri tem dodamo še to, da je na področju SR Bosne in Hercegovine in v Zagrebu veliko povpraševanje po TOGREL montažnih dvoranah. Prav zaradi izredno ugodnih pogojev, ki jih ima zdaj TOZD TOGREL pri plasiranju svojih proizvodov in zato, ker s svojim delom pogojuje tudi delo ostalih gradbenih TOZD, bi zelo nujno morali razmišljati o takojšnji razširitvi proizvodnje, da bi lahko obvladali obsežno tržišče, saj je to zanimivo za vse TOZD! Tozd Projektivni biroje sprejel zelo odgovorno nalogo: zaupano mu je projektiranje kompletnega projekta 64 za KRKO, kar je izredno pomembna naloga vse PIONIRJEVE projektivne službe, saj je vrednost projekta 10 milijonov dinarjev. Skupaj ima TOZD Projektivni biro dozdaj sklenjenih pogodb za več kot 1,800.000 dinarjev, tako da moramo nekatere projekte že sedaj, zaradi prezasedenosti svoje projektive, dajati v projektiranje drugim projektivnim birojem. Drugi pomembni projekti, ki jih bo letos izdelala TOZD Projektivni biro so: projekt za celotno stanovanjsko-poslovno sosesko ob Cesti herojev v Novem mestu, projekt za celotno stanovanjsko sosesko v Veliki Gorici pri Zagrebu in projekt za stanovanjsko soseske Srdočje na Reki. TOZD Strojno-prometni obrat je že in bo preko vsega leta polno zaposlena zaradi velikih obveznosti, ki jih imajo TOZD gradbene operative. Žal moramo ugotoviti, da je že zdaj čutiti pomanjkanje gradbene mehanizacije, pa se je gradbena sezona komaj dobro začela. Čez vso mero sta zaposleni tudi TOZD Lesni obrat in TOZD Me-hansko-kovinski obrat, ki sta si s svojimi kvalitetnimi izdelki in storitvami zagotovili nova tržišča, zlasti TOZD Lesni obrat na področju Beograda in SR Bosne in Hercegovine. TOZD Mehansko-kovinski obrat bo imela čez vse leto polne roke dela z opravljanjem storitev za potrebe gradbene operative. Ob koncu bi želel posebej opozoriti na nadvse pomembno zadevo in jo posebej podčrtati: v letu 1978 prevzema SGP PIONIR obsežne naloge v gradbeništvu in je zato letošnje leto v nekem smislu prelomno leto. Opozoril bi na obsežne inženirig posle, ki se jih lotevamo: inženiring za projekt 64 Tovarne zdravil KRKA, inženiring za Tovarno Beti v Metliki in inženiring za hotel Šmarješke Toplice, ter na prevzem gradnje kompletnih sosesk: Srdočje in Rujevica na Reki ter v Veliki Gorici pri Zagrebu. S temi in še nekaterimi drugimi gradnjami, ki smo jih prevzeli, je sprejelo SGP PIONIR obsežne naloge, saj moramo pripraviti projekte, pridobiti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo in v okviru sklenjenih pogodb objekte zgraditi. Vse to zahteva nujne dopolnitve v organizaciji našega poslovanja, ker bomo le tako kos obsežnim nalogam. O tem kakšne organizacijske spremembe bomo morali uresničiti, pa bomo spregovorili v prihodnji številki. Podpisovanje pogodbe o prevzemu inženiringa za Projekt 64 KRKA v prostorih Tovarne zdravil KRKA Novo mesto TRIJE DOGODKI Z DELIH POLJAN Smučarska sekcija sindikalnega športnega društva SGP „PIONIR" je začela z načrtnim delom pred tremi leti, ko je svoj program dela usmerila v razvoj rekreacijskega smučanja. Pred dvema letoma smo v „Bilten" napisali," da se program ne da izpolniti v eni sami sezoni, še posebno zato, ker je potrebno najprej pridobiti širši interes, in s tem pospešiti tako imenovani šport". Program svoje športne aktivnosti bomo tudi v naprej plemenitili saj na rekreativno dejavnost ne gledamo zgolj z ozkega športnega aspekta. In če po dveh letih pregledamo naše delo lahko s ponosom ugotovimo, da smo v marsičem že uspeli, seveda z rezultati ne smemo biti zadovolni. Na 1. športnem dnevu pred dvema letoma je sodelovalo 45 tekmovalcev na letošnjem pa je bilo prijavljenih že 129. Za vse nas je bilo to prijetno presenečenje. Seveda pa je to tudi rezultat dela smučarske sekcije, saj je v dveh letih organizirala 6 tečajev smučanja tako za začetnike kot tudi nadaljevalne. Skozi šolo smučanja je torej pri-smučalo že cca 50 članov kolektiva, večina od njih že zelo uspešno starta na športnem dnevu podjetja in sindikalnih tekmah. Kljub temu pa se bomo zaradi popularizacije zimskih športov še nadalje udeleževali nekaterih tekmovanj. S tem bomo verjetno vzbudili interes tudi pri tistih, ki so sedaj gledali na smučanje kot šport priviligiranih. V letošnji sezoni smo sodelovali na zimskih športnih igrah gradbincev v Kranjski gori, občinskih sindikalnih tekmah na Kobli, za zaključek sezone pa še na športnem dnevu SGP „PIONIR" ravno tako na Kobli pri Boh. Bistirci. Zimske ŠIG 78 v Kranjski gori — Letošnje srečanje slovenskih gradbincev na snegu je potekalo v znamenju dveh jubilejev: praznovanju 30 letnice SG TEHNIKA iz Ljubljane in najbolj množični tovrstni prireditvni pri nas. Igre, ki so bile od 16. do 18. februarja v Kranjski gori, so bile namreč že šestnajste zapored. „Če so 1. zimske igre gradbenih delavcev v letu 1963 na Krvavcu privabile 60 tekmovalcev iz šestih delovnih organizacij, danes pa jih je več kot 20-krat toliko, je to dovolj zgovoren podatek, da smo v gradbeništvu tako po kvaliteti kakor po množični vključitvi delavcev v šport dosegli določen cilj. Športne igre ispričujejo ne le pripadnost našega delavca športu, ne pričajo le o pripadnosti kolektivu in panogi, marveč po svoje pomenijo tudi merjenje vlaganj posameznika in delovnih organizacij v to območje družbene dejavnosti. S tem gradbeni delavec ni razumljen samo kot člen v proizvodnji, temveč kot osebnost, ki v združenem delu uresničuje tudi druge osebne in skupinske potrebe po splošnem standardu, po razvedrilu, kulturnem dvigu in po sproščanju tekmovalnega duha v preverjanju z dosežki drugih" je dejal v otvoritvenem pogovoru pokrovitelj tekmovanja gl. dir. GP TEHNIKA tov. Marko Škerl. Pomembno je tudi to, da je prišla velika večina nastopajočih dobro pripravljenih. Pomembno zato, ker to dokazuje, da tekmovalci niso bili prvič na snegu, ampak da so se na srečanje vsestransko dobro pripravljali. Torej le ne gre, kot nekateri še vedno radi zatrjujejo, za enkrat drago manifestacijo na snegu. Prej bi človek dejal, da so takšne in podobne igre le nekakšen pregled opravljenega dela na področju rekreativne dejavnosti. Končno organizator ni imel problema s pomanjkanjem snega, saj ga je v februarju napadlo dovolj, tako je bilo pravo zimsko vzdušje, ki ga sicer na nekaj tekmovanjih nazaj nismo bili vajeni. Resje v petek, ko je bil na sporedu veleslalom nekoliko snežilo, vendar to razpoloženja ni pokvarilo. Organizacija tekmovanja in priprava prog je bila brezhibna, saj je proga solidno vzdržala celo 309 tekmovalcev, kolikor jih je tekmovalo pri moških v najmlajši kategoriji. Za orientacijo naj povemo, da je v letošnjem tekmovanju sodelovalo kar 92 delovnih organizacij s kar 1382 tekmovalci. Tekmovanja so bila organizirana v devetih tekmovalnih katergorijah in sicer: V veleslalomu: ženske dve starostni kategoriji, moški tri starostne kategorije V tekih: moški in ženske po dve starostni kategoriji Izven tekmovalnega dela pa je bil organiziran tudi patrolni tek s streljanjem v sodelovanju z JLA, ki se ga je udeležil tudi predstavnik našega podjetja. Rezultati: Ekipni zmagovalec je zopet Gradbinec iz Kranja, sledijo pa mu: GRADIS Ljubija, IMP Ljublja- (Nadaljevanje na nasl. str.) (Prenos s preji str.) na, SLOVENIJACESTE itd. Naša ekipa je zavzela 15. mesto s 1097,39 točkami. POSAMEZNE UVRSTITVE NAŠIH TEKMOVALCEV: Da bi si predstavljali pomen posamičnih uvrstitev naših tekmovalcev in tekmovalk navajamo v oklepaju število udeležencev v posamezni kategoriji: VELESLALOM moški kat A (308 tekmovalcev) 20.-21. KUŠAR RUDI 20.-21. TRATAR BOŽO 88. MARKOVIČ MIRAN 108. SLAPŠAK JANKO 204. RAŽEN VLADIMIR moški kat B: (220 tekmovalcev) 12. VESEL TONE 87. LIPNIK TOMAŽ 165. VERČEK MILAN 173. GLOBOKAR TONE 188. STRMŠEK MIRO moški kat C: (200 tekmovalcev) 47. ZAJOS MARJAN 122. MLAKAR JOŽE ženske kat A: (146 tekmovalk) 50. INTIHAR IVICA 92. SLAPŠAK IDA ženske kat B: (117 tekmovalk) 2. BEGOJEV ZMAGA 34. ER LAH LJUDMILA TEKI: moški kat A: (165 tekmovalcev) 49. STRNIŠA JOŽE 67. KUŠAR RUDI 140. TRATAR BOŽO moški kat B: (146 tekmovalcev) 68. LIPNIK TOMAŽ 97. VESEL TONE 109. VERČEK MILAN PATROLNI TEK (43 tekmovalcev) 36. RAŽEN VLADIMIR ženske kat A: 52. INTIHAR IVICA 54. SLAPŠAK IDA ženske kat B: 22. BEGOJEV ZMAGA 36. BRAČKO MARTINA Občinske delavske zimske športne igre Kot smo že v uvodu omenili smo se udeležili tudi občinskih delavskih športnih iger. Občinski sin- dikalni svet je že v februarju razpisal tekmovanje občinskih sindikalnih ekip v veleslalomu in tekih. Zaradi neugodnih snežnih razmer je bilo tekmovanje v veleslalomu preloženo na 11. marec in sicer na Koblo pri Boh. Bistrici medtem, ko je bilo tekmovanje v tekih odpovedano. Naša ekipa je bila tu nekoliko odrinjena, ker je bilo tekmovanje preloženo. Vendar smo kljub temu dokazali, da se je naša ekipa sposobna boriti tudi za najvišjo uvrstitev. Moški smo se ekipno uvrstili na 2. mesto, ženske na tretje, vendar bi se z malo več športne sreče lahko tudi na 2. Posamezna uvrstitev: Ženske: 2. BEGOJEV ZMAGA 10. ER LAH LJUDMILA 17. INTIHAR IVICA Moški A: 4. MARKOVIČ MIRAN 7. STRNIŠA JOŽE 13. KASTELIC JOŽE 16. BERLANI FRANCI 22. KAPETAN MILAN Moški B: 1. KUŠAR RUDI 21. VESEL TONE 35. OGRIN MARKO 43. POTRBIN VOJO Moški C: 6. ZAJOS MARJAN 8. GABRIJEL ALOJZ 15. VERČEK MILAN 16. BRAČKO SLAVKO 23. GLOBOKAR TONE HL Zimski športni dan PIONIRJA na Kobli lil. zimske športne igre PIONIR pa smo bili zaradi pomanjkanja snega prav tako prisiljeni organizirati na gorenjskih snežiščih, ki so bila letos obilo založena s snegom. Organizirane so bile kot zaključek sezone 77/78. Vreme nam letos res ni bilo naklonjeno, dan pred tekmovanjem je Kobla zažarela v soncu in obetali smo si, da bo sobota najlepši dan v pravkar končani sezoni. Vendar veselje je bilo prerano. V soboto nas je namreč presenetilo sneženje, ker pa je v Novem mestu deževalo se je marsikateri tekmovalec premislil in ostal doma, vendar je bila kljub temu udeležba rekordna, saj je tekmovalo kar 85 tekmovalcev! Zmagal je TOZD gr. sektor Krško s 725,1 točkami, sledijo pa 2. DSSS 702.1 točka 3. PB 497.2 točk 4. SPO 457.0 točk, 5. TOZD gr. sektor Ljubljana s 397.5 točkami, 6. TOZD TOGREL s 307.3 točkami, 7. TOZD gr. sektor Novo mesto s 196.9 točkami, 8. M KO 132.3 točk in 9. LO. Posamezne uvrstitve: VELESLALOM MESTA: 1. INTIHAR IVICA TOZD Lj. 47,45 2. SLAPŠAK IDA TOZD Krško 51,10 3. BLATNIK ZDENKA DSSS 1.08,03 4. BRAČKO MARTINA DSSS 1.36,33 5. GRABER VLASTA DSSS 1.36,69 6. BORSAN KATJUŠA DSSS 2.17,73 Moški kat A: 1. KUŠAR RUDI DSSS 29,10 2. OSTRBENC FRANC TOGREL 30,22 (Nadaljevanje na nasl. *tr.) BILTEN 12----- (Prenos s preji str.) 3. TRATAR BOŽO SPO 30,36 4. MR KOVIČ MIRAN PB 32,47 5. KAPETAN MILAN SPO 34,99 6. POGAČNIK VLADO MKO 35,70 7. ŠIBILA MIŠKO PB 36,49 8. STRNIŠA JOŽE PB 37,08 9. SLEMENŠEK FRANC TOZD Kr. 38,16 itd. Moški kat B: 1. LIPNIK TOMAŽ DSSS 33,40 2. SLAPŠAK JANKO TOZD Kr. 33,90 3. VESEL TONE DSSS 35,60 4. DOZMOS ANDREJ 38,64 5. HALOŽAN PAVLE Lj. 38,96 6. FILIPČIČ JOŽE Lj. 39,44 7. MEDLE JOŽE TOZD N. m. 40,49 8. BRAČKO SLAVKO DSSS 40,99 9. AVŠIČ JANEZ TOGREL 42,41 10. POTRBIN VOJO DSSS 47,86 itd. laiONIR I NOVO MESTO RinNin I IMOVO MESTO 3.4.KASTELIC JOŽE PB 12,15 5. LETICA ANTE TOZD Kr. 12,95 6. BERUS ALOJZ SPO 13,00 7. ZUPANC MARJAN SPO 13,55 8. STRNIŠA JOŽE PB 14,00 9. - 10. KAPETAN MILAN SPO 14,10 9. - 10. BABNIK IGOR DSSS 14,10 itd. Če iz vsega navedenega potegnemo kratek zaključek, lahko ugotovimo, da je bila letošnja sezona zelo uspešna, ne toliko zaradi uspehov na tekmovalnem področju, pač pa zaradi izpolnitve cilja, ki smo si ga zadali in pri katerem moramo vztrajati tudi nadalje, torej približati čare snežne opojnosti čim večjemu številu delovnih ljudi. Čeprav je še vedno čutiti odpor (to Zahvaljujemo se predsedniku čutimo predvsem organizatorji) pri športnega društva SGP „PIONIR" določenih osebah, ki bi lahko mar- za pomoč pri organizaciji športne-sikaj pripomogle k našim ciljem, ga dne, prav tako pa tu{J3 ‘dapjEZ ‘e§ ‘iai[[v ‘g ‘jo ‘ede ‘D3U3A ‘^sjappo ‘Soiej ‘o>[ ‘BU3Z afuBAOUZEjd ‘U3 ‘JIJ ‘UB ‘3AB3 ‘S5JJ3UI ‘topjBg ‘aq?v ‘pji ‘3utj ‘oj ‘IUBS ‘BU3Z UBp ‘qi ‘D3IEUI IUJSO ‘§ BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 4000 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, člani uredniškega odbora pa so: Zdenko Radecki, Peter Bračko, Katjuša Borsan, Pavle Haložan in Ivan Markovič. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68.000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.