EJ3i-:i RAVNATELJ rt ■M J Jt. 123 LUt izhaja tiiV | bmcci L X/ L 6J0 f y lirokoati V £ tađ'.Jf.'—- ta PoStnlna poračuni ena (O. C. eon ta poslal potedeljka. Naročnina; u i mim L celo Uto L 75.—, t inozemstvo 30 sto*. — Oglaorfna za 1 na prostor* t trfoTskc im obrtM oglas« L t.—, sa osmri-L i.50, oglas« denarnih arodor L 2»—» v Trsta« v irtdOt M, mala 1927, Posamezna Številka 30 cent Letnik Lil Pg: prri EDINOST Uredništvo in upravniitro: Trst (3), ulica S. Franccsco d'Aasiai To-Ufon 11-57. Dopisi na) se potilfajo iikljufaio uredništvo, ogla«, reklamacij* in denar pa upravništm. Rokopisi se ne vrataio. Nsfrsnkirana pisma se ne sprejemaj* - La»*. "ioiba in tisk Tiskarne .Edinost« Podurcdaiitvo ▼ Gorici: uKc« Giosui C*rducci it 1, L s. - Telet it 32X Glavni- in odgovorni urednik: proi. FUip Peric. i. V. H m H AL i inlo Navdušeni sprejem vladarja na glavni postaji — Vojaška parada tisoči množica na trgu Unit* - Impozantna svečanost na 6 Greti ob svetilniku zmage in Posebni vlak, s katerim s« pripeljal v naše mesto Nj. v. krali Viktor Emanuel III., je prispel na južni kolodvor točno ob določeni uri: ob 8.30. Na postaji so visokega gosta pričakovali odlični predstavniki obla-ste v in ustanov: veliki admiral Thaon di Revel, generalissimus Diaz, italijanski maršal, armad-ni general grof Petitti di Roreto, minister Ciano kot zastopnik vlade, predsednik senata Nj. eksc. Tittoni, zastopnik poslanske zbornice on. Miari, poveljnik pomorske ai*made admiral Ni-castro, admiral Bonaldi, videm-ski princ, Nj. kr. v. Ferdinand Savojski, admiral Conz, prefekt Fornaeiari, poveljnik tržaškega armad nega zbora gen. Ferrario, občinski komisar comm. Fron-teri, tržaški senatorji in poslanci, med katerimi smo opazili tudi zastopnika slovanske narodne manjšine posl. dr. Josipa \Vilfana, poveljnik Rizzo, faši-stovski pokrajinski tajnik inž. Cobol in še mnogo drugih. Častno stražo na postaji sta tvorili četa 151. pehotnega polka in visokošolska centurija tržaške fašistovske legije. Ko je vlak pri-drdral na kolodvor, je vojaška godba zasvi-rala kraljevsko himno in koračnico, Častna straža je prezentirala orožje. Navdušeno pozdravljen in prijazno odzurav-ljajoč je Nj. veličanstvo kralj stopil na tržaška tla. Pregledal je častno stražo in krenil nato z dvornim spremstvom v kraljevsko dvorano, obdan od zastopnikov in dostojanstvenikov. Z mnogimi se je nekaj časa prisrčno razgovarjal. Ko je nato zapustil postajo, ga je ogromna množica, ki se je bila zbrala od vseh krajev, dolgo in navdušeno pozdravljala, medtem ko so godbe zasvirale kraljevsko koračnico. Kralj je nato stopil v avtomobil, v katerega so sedli tudi prometni minister Ciano, general Ferrario in tržaški občinski komisar FronterL Za kraljevskim avtomobilom se je uvrstilo večje število drugih, v katere so posedli ostali zastopniki civilnih in vojaških oblastev, ki so bili navzoči pri sprejemu Njegovega veličanstva. Sprevod je krenil med manifestirujočo množico polagoma proti trgu Unita, na katerem so bile razvrščene pehotne, alpinske in artiljerijske čete, skupine zastopnikov iz raznih občin Julijske krajine in Dalma-tincev, zbranih pred vhodom v prefekturo. Ko je kralj prispel na trg Unita, ga je množica spet sprejela z navdušenim vzklikanjem Nj. V. in Savojski hiši, in tako vso pot do Sv. Justa. Ob 8.50 je kraljevski avtomobil prispel pred katedralo, kjer je kralja sprejel tržaški škof mons. Fogar in ga spremil v baziliko, ki si jo je kralj ogledal. Izbran ženski zbor je med tem pel krasno Zan-donajevo cerkveno pesem s spremi je van jem orgel. Za tem se je Nj. V. podal pred spomenik v vojni padlih Tržača-nov, kjer se je vršila kratka, a pomembna ceremonija. Izpred katedrale je sprevod krenil p^oti r.ovim vojašnicam v Rocolu, ki si jih je hotel kralj ogledali. Ko se je sprevod polagoma pomikal med špalir jem množice, se je neki ženici, kljub čuječnosti policijskih agentov posrečilo preriti se do kraljevskega avtomobila. V dvignjeni lok i je držala pismo, , ki ga je - hotela izročiti kralju. Kralj, ki je to opazil, se je nasmehnil in ie ženici vzel pismo iz rok. S solzami v očeh je pripovedovala agentom, ki so jo takoj izprašali. da se imenuje Sofija Valde-marin in da ima 21-letnega sina. ki je bil radi tatvine obsojen na (j let in pol ječe in se že 18 mesecev nahaja v zaporu. Ker je revež jeričen, je hotela s tistim pismom prositi kralja, naj bi se njenemu sinu odpustila kazen. Po ogledu vojašnic se je kralj podal v Kraljevsko četrt («Rione del Re»), kjer si je ogledal nove zgradbe, nakar se je odpeljal spet na trg Unita. Ob 10. uri se jo pričela pred trgom Unita vojaška parada* kateri je Nj. V. kralj prisostvoval s posebnega odra, ki je bil bogato okrajen s Škrlatnimi preprogami in cvetjem. Na trgu in na bližnjem nabrežju se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je pozdravila prihod Nj. V. z živahnimi ovacijami. Gneča je bila tako velika, da so se prvi oddelki čet s težavo prerili skoznjo. Na Čelu vojaške kolone je korakal oddelek karabinirjev, nato so se vrstili bataljoni in stotnije mornarjev, raznih pehotnih, konjeniških in topniških polkov ter oddelki ženijskih in raznih drugih čet. Za vojaštvom so defilirale legije fašistovske milice iz Trsta, Reke, Gorice, Istre in drugih krajev Julijske krajine. Med defiliranjem so neprestano svirale razne godbe, v zraku pa »o krožila vojaška letala, iz katerih so se vsipali na množico roji majhnih letakov v raznih barvah. Po vojaški paradi se je Nj. V. kralj podal s svojim spremstvom v palačo prefekture, kjer se je kmalu pojavil na balkonu; poleg njega sta stala maršal Diaz in general Petitti di Roreto. Množica, ki se je medtem zbrala pred palačo, ga je pozdravila z viharnimi klici: «Živel kralj!» ter s ploskanjem. Ovacije so trajale več minut in se polegle šele tedaj, ko se je kralj umaknil z balkona. Kmalu zatem je Nj. V. kralj prisostvoval defiliranju jadrnic, motornih in veslaških čolnov, ki so se zbrali med pomoloma Ber-sagliert in Pescheria. Čolnov je bilo okoli 110 in so nudili zelo pestro sliko. Ob 11.30 se je kralj podal na pamik «Helouan», kjer ga je sprejel predsednik Tržaškega Lloyda grof Dentice di Frasso-Na parnik u se je vršil obed, ki je trajal do 13. ure. Po dveur-nem počitku se je Nj. V. kralj podal na prefekturo sprejemat višje dostojanstvenike, ki so prišli v Trst, da se poklonijo vladarju, mestna in pokrajinska oblastva, pote&tate in fašistovske politične tajnike iz Julijske krajine. Poleg raznih civilnih in vojaških dostojanstvenikov so se prišli poklonit kralju tudi konzuli Francije, Anglije, Poljske, ČehoslovaŠke, Jugoslavije, Španije, Grčije, Avstrije, Egipta, Kitajske in Zveze ruskih sovjetskih republik. Cerkveno oblast je zastopal škof mons. Fogar. Ob 16.40 se je Nj. V. kralj podal obiskat kasarno fašistovske milice v ulici Ferriera. Vse ulice, po katerih se je premikal kraljevski avtomobil so mrgolele občinstva, ki je kralja navdušeno pozdravljajo in ga obsipavalo s cvetjem. krasen razgled na Trst in na zaliv. Okoli 18.30 se je pojavH v zalivu namik «Helouan>, na katerem se je vračal kralj z teleta po zalivu. Kakih 10 minu* pozneje so naznanjali topovski streli z vojnih ladij, ki ao vtti-drane v pristanišču, da se je kralj izkrcal. K svetilniku so dohajali medtem razni visoki dostojanstveniki, maršal Dia* in veliki admiral Thaon de Revel i. dr. Ob 18.45 je prišel tržaški škof Fogar v spremstvu dveh prelatov in treh drugih duhovnikov. Na cesti pod svetilnikom in tribunami je tvorila špalir številna množica tržaškega prebivalstva. Tik pred 19. uro so naznanjali gromoviti vzkliki «2ivel kralj!», da se bliža kraljev avtomobil. Točno ob 19. je privolila povorka avtomobilov s kraljevim spremstvom na mesto svečanosti. Ko je stopil kralj te avtomobila, so zadonele tribune od ploskanja in vzklikov «2i/vel kralj!». Pred vhodom na tribuno sta sprejela kralja maršal Diaz, veliki admiral Thaofi de Revel in tržaški poslanec Grunta. Kralj je izmenjal z njimi par besed ter se podal potem na tribuno. Koj nato se je začel o-bred posvetitve, ki ga je opravil škof dr. Fogar. Po končani posvetitvi je imel komisar tržaške občin« kom. Fronteri otvoritveni govor, v katerem je orisal pomen slavnosti ter se zahvalil Nj. V. kralju, da je blagovolil prisostvovati tej sveftanoati. . Za njim je govorffl kom. Coaulich, a ko* tretji in zadnji govornik minister Ciano. Crpne in zdrave življenjske sile itoUjanskega naroda BoljSevi&ka revolucija pa j« negativna reakcija, ki je izraz temne nezrelosti slovanskega plemena«. Nadalje pravi list: 24. maja je tudi praznik aeronavtične in kolonijalne misli in je bil letos radi navzočnosti kralja velik praznik za Trst. Praznik Trsta pomeni italijansko afirmacijo na Jadranu. Italija ne pozabi, da je Mla napovedana vojna v imenu Trldenta in Trsta, radi italijanske tradicije na Jadranu. Trst je zdru: len z Italijo, toda njegovo poslanstvo ni končano. Njegov kipeči promet In njegova ponosna ekspanzija ttaiijanstva v Levantu, ki ju je -pršil za časa Avstrije, služita danes Italiji. Trst je eden izmed stebrov pomorske in trgovinske veli-ttne Kalije*. - Praznovanje 24. maja v prestolici je poteklo letos izredno slovesno. Ob 10.30 je imel generalni tajnik fantovske stranke v Avgusteju slavnostni govor. On. Turati je orisal v svojem govoru zgodovino Ita- ca» sporoča, da je prejela brzojavko od parnika «Cadatorres», katero ji je predal veliki prekooceanski parnik «Leviathan». Sporočilo parnika «Cadatorres» pravi, da je opazil danes ob 12.50 (po času v Greemvichu) jadreni-co «Ansautia Vesagres», ki je vlačila za sabo De Pinedovo letalo «S. Maria 11». Jadrnica se je nahajala na 41.25 stopinj severne širine in na 30.28 stopinj vzhodne dolžine ter je bila u-smerjeiia proti jugo-vzhodu. V radio-brzojavki parnika navedena lega odgovarja bližini otoka Corvo, ki spada v skupino Azor-skih otokov. Radto-brzojavka ni bila potrjena od nobene baze. Verjetno je, da so imenuje jadrnica, ki vlači «S. Mario 11», s svojim pravim imenom «lnfau-ta Sagres* NEW-YORK, 2 i. (Izv.) Agencija «Radio Corporation of America» je prejela radio-brzojavko Uje, njeno javno življenje od vojne p <> je odpotoval 21. maja brudtelje £ k^^a^h^ n^ ŠT* »o°j » lov^sv^Sitan «A<£- iMBrak ter odletLliXpA>ti sovrai tanlje* sporoča, da je oni angle- OgLrm so se rračni topovi, ški papiik zapazrl jadrnico ki ki so tudi poskušali odgnati so- je vlačila za. sabo letaiO ob ^l.iu vražnlke, toda zaman. Vsled premo« sovražnika se morajo branitelji um Aniti in Rim je izročen na milost in nemilost zračnemu sovražniku, ki se je zadovoljil samo s navideznim bombardiranjem . -- - 7 ietalo velik mo-Koloseja. Po končanem bombardi- j vtis, TOjejmu i__ (po času v Greenwichu) v višje omenjeni zemeljski legi. Poveljnik parnika je skuftal priti v stik jadrnico, toda vsled teme se mu to na posrečilo. Imel pa je in Rimom. Nota ima prijateljski značaj in je bolj formalnega značaia ter se tiče predlogu Italije o načinu, kako naj bi s«( vodila ta pogajanja. Jugx>slovensko zunanje ministrstvo gleda optimizmom na ta pogajanja. Anglija in Rusija Londonska vlada prekinila odnošaje z Moskvo LONDON, 24. Ministrski svet je včeraj razpravljal dobri dve uri o angleško-ruskih odriošajih. Po obširni razpravi je bil soglasno odobren sklep, da se odpove trgovinska pogodba in da se prekinejo diplomati'čni odnošaji s sovjetsko vlado. O tem sklepu vlade bo danes obvestil spodnjo zbornico ministrski predsednik Baldwin — Vlada izjavlja, da se popolnoma zaveda važnosti tega koraka in da bo objavila o tej stvari belo knjigo. Angleška vlada je ta svoj sklop sporočila vsem poslanikom tujih držav v Londonu. Kongres šolskih patrenaiov RIM, 24. (Izv.) Danes je bil o-tvorjen v Rimu kongres šolskih patronatov. Na kongresu je spregovoril tudi naučni minister on. Fedele daljši govor. Lindbergh pri francoskem ministrskem predsednika PARIZ, 24. Včeraj zvečer je ameriški letalec Lindbergh obiskal v finančnem -ministrstvu načelnika vlade Poincarčja, ki mu je prisrčno čestital h krasnemu, zgodovinskemu uspehu. Lindbergh bo obiskal Bruselj, London, Stockholm in Berlin ter bo najbrž prišel tudi v Rim. Neurje ob dalmatinski obali SPLIT, 24. (Izv.) Kakor na gornjem Jadranu, tako je tudi ob dalmatinski obali divjala po noči strahovita nevihta, ki je povzročila ob obali ogromno škodo. V o-kolici Šibenika je padla debela toča, ki je uničila ol j kine nasade in vinograde. Ponekod v mestu je toča razbila šipe. V Splitu samem je nevihta pokvarila električno napeljavo in je bilo mesto nekaj časa brez električnega toka. iju se je viSla zr«čna parada noplan a dvema motorjema. letal, ki so defilirala v raznih smereh. V Četrtek se bodo današnji zračni manevri ponovili. Popoldne je pregledal on. Mussolini na letališču Centocelle letala, ki so se uds-leSila današnje bitke. Slovesnost o Vatikanu 3— lghiUj« ustanovitve kolH^ fMeft* Reko le no Albanskem RIM, 24. (Izv.) Današnji «11 Giomale d'Italia» prinaša spet daljše poročilo iz Tirane, v karter em mu sporoča njegov posebni poročevalec, da vladata v Albaniji mir in red. Albanski nasprotniki Ahmeda-bega Zcgu niso prav nič nevarni obstoju njegove vlade. Pač pa se skriva ve-RIM, 24. (Izv.) Nocoj se je vr- I lifca neznanka onstran meje. Sila v Vatikanu poliglotična Tam §e vedno delujejo oboreže- i. i____■ • _ _____ann 1 . , m__ Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Javna poslopja in številna važnejša zasebna po-slox>ia, kier se nahajajo bančni in drupi zavodi, so se zdela, ko>t bi tekmovala v razsvetljavi. Istotako so bila razsvetljena tudi zasebna stanovanja in javni lokali. Na splošno je bil ves včerajšnji dan izpolnjen po eni izmed najsijajneših manifestacij, kar jih je priredil Trst v zadnjih letih. Mmw II UMU vojne napovedi RIM, 24. (Izv). Današnji rimski listi posvečajo seveda evoje uvodnike praznovanju 12. obletnice vojne napovedi. «11 Giornale d'Ita-lia» podaja v svojem uvodnem članku kratek pregled o posledicah, katere je imela vojna za prenovitev življenja italijanskega naroda «Fa£istovska revolucija je, pravi list, «neposredna in nujna posledica revolucije, ki jo je izvedla vojna v življenju in mišljenju italijanskega naroda. Fašistovske revolucija predstavlja življenjsko reakcijo, ki ie izraz neiz- akademija v proslavo 900-letni-ce, odkar je bH ustanovljen kolegi} «du Chaumierju, slovitemu frizerju in ravnatelju strokovne šole za frizerje v Parizu, bo sedanja moda kratko pristriženih las in obritega tilnika kmalu prenehala. Kako je prišel do tega mnenjai, in iz česa sklepa na tak; revolucionaren pojav, ni povedal, za sedaj se je omejil le na kratko izjavo. TL •EDINOST* V Trstu, dne 24. maja 1927. DNEVNE VESTI Kraljev odhod Iz Trsta V«en4 ob 2ft.lt se je N|. V. M) odpeljal ■ plavne postaje s posebnim vlakom fa Trsta v Um. _ Razlika med seda) veljavnim itali-lanskim vodnim zakonom in prej« ftnjfani avstrijskimi vodnimi postavami Da bodo mogli naši čitatelji spoznati važnost objave tega načrta tekača, Jim hočemo predočiti spremenjeno stališče drŽave do raznih Velikih in malih voda tekočih po njihovem zemljižču. Avstrijski vodni zakon je smatral za zasebne vode one vode, katere so se smatrale kot pripadek zemljišč, na katerih so tekle oziroma med katerimi so tekle: a) na zemljišču se nahajajoče podzemeljske vode in iz zemljišča izvirajoče vode. b) Tt>de, ki ao se nabrale na zemljišču iz padcev enega in dežja. c) vode nahajajoče se v ribnja-kih, kakih vodnjakih ter vode nahajajoče se v kanalih ceveh in sličnih napravah lastnika zemljišča. d) odtoki voda navedenih pod a) in b), dokler se ne zlijejo v tujo zasebno vodo ali v javno vodo in ne zapuste lastnine posestnika zemljišča. Po sedanjem italijanskem vod-nean zakonu pa ni skoraj nikaka voda več zasebna voda, ampak so skoraj prav vse vode javne vode. Za zasebne vode je sedaj mogoče smatrati le Že podzemeljsko vodo zemljišča, vodo nabrano od padcev snega in dežja, ter vode nahajajoče se v cevih in kanali napravljenih od lastnika za svoje privatne namene. Vse vode in vodice, potoke in potočke in studence ki so med seboj v zvezi m morejo biti za javne koristi vporabljene, so pa na podlagi italijanskega vodnega zakona javne vode. Vode zadobivajo vedno večje veljavo in važnost pri preskrbovanju posameznih krajev s pitno vodo, za potrebe kmetijstva in industrije zlasti električnih naprav. Pri sestavi novih vodnih zakonov države to upoštevajo in zlasti novi italijanski vodni zakon z leta 1919 je nele odpravil razne bivše deželne vidne zakone, ampak je tudi opustil skoro vsako razliko med javnimi in zasebnimi vodami oziroma Je skrčil na najmanjšo mero vrsto zasebnih voda. Postopanje pri objavi definitivnoga izkaza javnib voda. Kot že rečeno, ima vsak interesi-ranec pravico vložiti tekom Šest mesecev upor proti objavljenem načrtu izkaza javnih vo'ta. Po preteku žestih mesecev poSlje civilni tehnični urad ministrstvu za javna dela načrt izkaza Javnih vodi, upore vložene proti temu ter svoja natančna poročila o teh u-porih. Ministrstvo za javna dela odloči nato uradno o vloženih uporih, sestavi definitivni izkaz javnih vodi dežele, ga odobri in razglasi zopet v uradnem časopisu. Čelo takrat b» pestal izkaz definitiven. Kdor bi se pa smatral z vpisom vode v definitivni izkaz javnih vod& oškodovanim in bi hotel izpodbijati ta opis, more to storiti le sodnim potem, to }e s rekurzom na sodni dvor za javne vode (Tribunale del-le acoue publiche) v Benetkah. Kdo sme rabili vodo? Prvi člen vodnega zakona določa, da smejo napeljati in rabiti javno vodo a) tisti ki imajo za to zakoniti naslov. b) tisti, ki so skozi 30 let pred razvlačenjem starega vodnega zakona od 10. avgusta 1884 št. 2644 rahili javno vodo c) tisti, ki dosežejo pravilno koncesijo na podlagi novega vodnega zakona. Oni, ki imajo zakoniti naslov za rabo javne vode ter oni, ki so skozi SO let rabili javno vodo, morejo te svoje pravice javiti v teku enega leta od dneva razglašenja izkaza javnih voiižl. Ako ne store tega v pravem času zgubč svoje dosedanja pravice gled£ vode. Kdor že ima uradno dovoljenje (koncesijo) za rabo vode ali vodne moči, bo moral to prijaviti z načrti vred. Kdor pa rabi vodo ali vodno moč javne vpise, vpisane v izkazu jav- nih vodi, mora prijaviti dokaze, da je vodo rabil škod 30 let od razglasitve navedenega zakona od 10. avgusta 1884 nazaj računjeno. O teh prijavah vodnih pravic odločajo ministrstvo za javna dela po zaslišanju Vrhovnega Sveta za vode. Komur ministrstvo za javna dela ne prizna prijavljenih vodnih pravic, anore rekurirati proti temu na sodni dvor javnih vodi. Iz tržaškega življenja Rame nezgode. Med množico, ki je včeraj pred-poldne prisostvovala defiliranju čet pred trgom Unitžu je bil tudi 28-letni študent Jurij Zabukovič, stanujoč v ulici Cavana št. 16. Nenadoma je Zabukoviču, ki je podvržen božjastnim napadom, postalo slabo in radi omotice je teiebnil vznak na kameniti tlak. Pri tem se je siromak tako hudo udaril v glavo, da je obležal nezavesten. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, da si je Zabukovič hudo pretresel možgane in da mu je najbrž tudi počila lobanja. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ne« varnem stanju v kirurgični oddelek. — Slična nezgoda je doletela včeraj 38-letnega mehanika Artura Velbicha, stanujočega v ulici Raf-fineria št. 9. Ko je okoli 11 JO v ulici S. Cario prisostvoval slavnostnim v čast Nj. V. kralju, ga je hipoma obšla slabost in v otnedlevici je padel tako nesrečno, da se je precej hudo pobil po glavi ter si tudi pretresel možgane. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonič-no poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Pri igri z nekterimi sovrstniki se je 13-letni Josip Coverlizza, stanujoč v ulici Pozzo št. 2, včeraj zjutraj nagnil 'čez ograjo na hodniku drugega nadstropja hiše, kjer stanuje, izgubil pri tem ravnotežje ter padel na spodnji hodnik. Pri padcu je deček zadobil številne poškodbe na glavi, radi katerih se bo moral zdraviti v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje, najmanj 14 dni. Vesti z Goriške mestne vesti Opozorilo Goriški univerzitetni odsek «Resen» opozarja potom javnih oglasov meščanstvo, da bo proti vsakemu, ki bi razširjal neosnovane ali pa napačne govorice, glede goliandskega zborovanja, uvedeno sodnijsko postopanje. Aretirani vlomilo! V noči od 19. do 29. marca so poskusili neznani tatovi oropati zlatarno Gaspeirni v Raštelu št 29. Vlomili so od dvorišča v trgovino, toda. preden se jim je posrečilo, jih je pregnala] nočna straža. Karabtnirji so poizvedovali in iskali in sedaj »o prijeli tičke. To so Chebat Viljem in Nardini Viktor, lastnik skladišča tik zlatarne Gasperkii-jeve, med tem ko sta se druga dva Chebat Ferrucio, brat prvega aretiranca, in Grainer Oktavij, za sedaj odtegnila aretaciji z begom. Baje je v ta vlom Še več drugih zapletenih, kojih aretacija se pričakuje dan na dan. Planinsko društvo v Gorici. V četrtek, 20. maja t. 1. t. j. na Vnebohod se bo vršil popoldanski izlet na Sabotin. Odhod ob 13.30 točno iz Katerinijevega trga. Par glasov iz Brd. Crešnje kažejo na srednjo letino, prihodnji teden bomo na višku sezone z «drugoberencami». V visokih legah kaže črešnjeva letina 5e boljše. Iste vzbujajo dosti dobrega upanja seveda je še toliko mesecev vmes, ki lahko prinesejo toče in hudourjev. Rija se je dosedaj pokazala le redko tu pa tam. Vse hiti s škropljenjem. V sviloreji smo opazili letos nekoliko manjše gojenje eviloprejk to pa zato, ker so se nekateri ustrašili v lanskem letu radi pomanjkanja anurvinega listja, katerega so morali plačevati po visokih cenah. Oni, ki so opustili sviloprejke računajo, da bodo s prodajo listja bolje služili. Nekateri so že nasadili, drugi pa Še nameravajo v velikem nasaditi obsežne murvine nasade. Letošnja pomlad nas je našla Brice pri silno intenzivnem sajenju sadnega drevja. Kolonsko udruženje je že prijavilo svoje zahteve in pogoje glede sklepanja nove kolonske pogodbe: Ves sadni prispevek kolonu, od vina polovica kolon, polovica gospodar. Ta dva sta dva glavna pogoja kolonov. Gospodarji pa o tem nočejo ničesar slišati. Plesov to pomlad ni še bilo bog-ve koliko v Brdih. Bojimo se pa, da bo kmalu pričela sezona zanje. No, pa ni več toliko razpoloženja zanje kot prejšnja leta. Križada, Plešivo, J as nič v Vipolž&ii, Debe-niak v Kozani to so glavna središča plesne bolezni. ZAFC7DK PRI ANHOVEM. Ponovno se oglašamo s prošnjo, da bi -dobili dušnega pastirja, katerega tako ze4o potrebujemo. Imamo več kot uro dolge težke poti do bližnjega duhovnika, pa bodisi da gremo v Marijacelj, v Benečijo h Kodemacom ali pa v Kožbano. Otroci naši so brez krščanskega nauka in zanemarjeni, pa tudi odrasli v količkaj slabem vremenu ostanejo doma ob nedeljah brez maše. TOLMINSKO Raziisftter elektrike ljav* Ker bivše, t. j. predvojno fa-briAko podjetje GabrŠček v Tolminu ne misli več po vojni obnoviti svoje tovarne aa lesno produkte, j« b&> prisiljeno, zalo da likvidira svojo vojno odškodnino, razširiti električno mrežo svoje centrale. Danes mftsfri razširiti električno razsvetljavo v naslednje vasi: Zajfcofonin, Žab-če, Poljubin, Praipetno tn Ljn-binj, — razširitev električne razsvetljave je zaznamovati vsekakor kot velik napredek, tolminskih vasi, bodisi glede higijene, dalje važno r«udi zmanjšanja nevarnosti požarov. Naj poudarimo samo, kako udobne in varne so električne svetilke v hlevih. — Nastane pa sedaj drugo vpnar Šanje: Kmetje poleti ne rabijo skoraj nič luči in tako bi se upirali razsvetljavi, ker imeli prevelike stroške. — Na drugi strani pa tudi sedanja cena električne razsvetljave, 5.50 L mesečno za posamezno svetil J ko, je prevelika vsota zel plačevanje. Tudi proti temu |e nastal odpor od strani vaščanov imenovanih vasi. Seveda, če bo podjetnik upošteval vae te za*-hteve svojih odjemalcev, zlesti vafikih, se bo tudi omrežje razsvetljave čim bolj razširilo. IZ TOLMINSKIH GORA Planšarstvo Pomena mlekar en ne bomo ponovno poudarjali, ker to se jo 2» velikokrat zgodilo in ker z druge strani do tega zaključka mora priti vsak na& pravilno misleč človek. — Sedaj nastaja drugo vprašanje, namreč kako naj uredimo našo živinorejo v poletnem času in jo čim bolj razširimo. Da odpomoremo temu imamo po Tolminskem veliko število lepih planin. — Plan-fiarstvo se je v naših krajih navilo že davno. Toda da bi se to razvilo pravilno, da bi predvsem mi črpali iz te panogo našega gospodarstva čim večje dohodke, do tega je prišlo šele pozno. Inicijativo je dala šele prva planšarska mlekarska org-aniza-cija na poljubinski planini. Razor ju, ki jo je ustanovil in poka- zal smernice njenega delovanja Švicar Hitr leta 1875. Od tiste dobe nadalje je prišlo planšar-stvo šele do prave veljave. — Dandanes je v načih tolminskih kot tudi bovških vaseh še precej razvito. Treba pa je v tem obratu ravno tako še mnogo izpopolnitve, kot se je že poudarjalo pri mlekarskih vaških zadrugah. — Sedaj stopamo zopet v sezono ko nastopi planšarstvo. Vpraša^ nje je v koliko bomo letos sledili razvoju in napredku? Jesenska bilanca bo na vsak način pokazala točen pregled črez vse poletno delovanje vse posamezne planine in če bo ta bilanca u-godna, tem boljše. Zadnje čase naši kmetje po Tolminskem popravljajo in pripravljajo posamezne planine za živino, ki se bo kmalu napotila v boljši gorski zrak. — Velika večina naših planin pa se nahaja na pobočju obmejnih vrhov. Zadnje čase pa ko so prišli do veljave strogi ukrepi glede državne meje in ko je slednja zastražena od raznih oddelkov milice, dela ta precej sitnosti našim ljudem, ko se ti ntu-pravltajo v naše planine, da jih popravijo in zboljšajo tu ali tam. Pričakovati je od kompetentnih oblasti, da bodo dale kake ukrepe, kako naj se razni oddelki obmejne milice obnašajo do naših kmetov, lastnikov planin in nato tudi do pastirjev, kateri ženeio včasih svoje črede prav do mejne Črte. Če se to ne bo upoštevalo je našemu I lanšarstvu zadan smrtni uda*-rec, kar pa ni želeti. M ATEJ* J A VAS. itijski izlet m Kras Na pobudo posestnika g. Ivana Vadnjala iz Matenje vasi so se zbrali matenjevaški in grobiški fantje ter se domenili, da prirede v nedeljo, 8. maja kmetijski izlet na Kras. Izletnike na) bi vodil g. Ten-ce iz Postojne, žal ga ni bilo, pa tudi nekaj fantov iz Koč in £ej je manjkalo. Kljub temu so se odpeljali z jutranjim vlakom v Divačo in še pred 10. uro eo bili v vasici 2irje pri g. Kocjanu. Gospodarja sicer ni bilo doma, pa sta jih sprejeli gospodinja ki hči. Ob kozarcu kraškega terana in prijaznih razgovorih je mineval čas. Še dopoldne se je vrnil gospodar, jih prijateljsko ■prejel in se jim stavil na razpolago. Pokazal jim je svoje lepo govedo rjave svičarske pasme, jih poučil o njegovi rasti in razvoju. Razkazal jim je svojo higijensko urejeno greznico, svoje svinjake in zelenjadni vrt. Nato jih je popeljal k sosedom in na polja. Njive so lepo obdelane. Krompir in pesa sta sajena v dolgih vrstah in ju tako obdelujejo s plugom. Fantje so si ogledali Kocjanovo žito, pšenico in rt, ki jih obdelujejo s stroji. Posebej jih je zanimalo, kako se ople-ve pšenica s strojem. Ogledali so si pšenico «Ardito» in rž iz Nemčije. G. Kocjan jih je povedel Se na svoje pašnike. Odtod pa so jo izletniki po prisrčnem slovesu mahnili po bližnjici v Lokev. Mimogrede so si ogledali še stari grad Tabor nad Povbrjem. V Lokvi pa so se ustavili pri g. Muhi. Pri njem so si ogledali njegov skedenj, njegovo veliko greznico in njegovo lepo živino. Tudi tu so se zanimali zlasti za dva čistokrvna bika rjave švicarske pasme. Muhov Stanko jih je popeljal na njive in v vinograd. 81edil je počitek ln zakueka v gostoljubni Muhovi gostilni. Gospodar jim je pri tem razkladal, kolikega pomena so njegovi travniki zrn Živino in tudi za njive in polja. Sioer ima lepe travnike, toda stali so ga mnogo truda in žuljev. Pred leti je tam Kras kazal svoja rebra, cdaj zelenijo travniki, da daleč na okrog po Krasu ni takih. Dan se je nagibal. Izletniki so se oprostili in poslovili. Njihov izlet je izpadel lepo v njihovo veliko zadovoljstvo. Nudil jim Je mnogo zanimivosti in strokovnega pouka- Tem potom se gospodoma Kocjanu in Muhi ponovno zahvaljujejo za njihovo prijaznost in gostoljubnost. — Matenje-vaščana. Moite „Edinost" -S* < H»Jf> ZAHVALA. - W 3 Vsem, ki so na katerikoli način iskazali poslednje čast našemu nepozabnemu očetu Jakobu Maraž-u posestniku In trgovcu izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolini preč. duhovščini, domači Čitalnici za ganljive žalosiinke pod vodstvom g. Marmolje Izidorja in vsem, ki so spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. VRTOJBA, dne 24. maja 1927. Žalujotl otroci. RAZNE ZANIMIVOSTI Dvanajstkrat obsojen na smrt Pariški policiji se je posrečilo, aretirati zelo nevarnega roparja, ki ga je zadnje desetletje zasledovala policija treh drlav, Francije, Španije ln Italije, ki se je pa vedno izmuznil zasledovalcem. Ropar je rodom Spanec in se imenuje Antoni o Martinez Jinenez. Španske porote so ga bile dvanajstkrat, seveda vedno v njegovi odsotnosti, obsodile na smrt. V Madridu je ob belem dnevu prisilil blagajnika neke banke, da mu je izročil 100.000 pesov, nakar ga je hladnokrvno u-strelil. Dolgo Časa je policija mrzlično iskala tega roparskega morilca, ki pa je že dve leti prebival v Parizu in sicer je imel v predmestju Saint Quen malo vilico. Dva uradnika sta prišla k njemu, vprašala ga po državljanstvu in ko jima Je odgovoril, da je Španec, sta zahtevala listine. Mirno in ničesar sluteč jima je pokazal listine, ki so bile v redu, v tem sta ga uradnika pa že uklenila. Nanj je bila razpisana nagrada v znesku 50.000 frankov. Snedena krava. Kmet Orlando Bertolani iz Gon-zage (mantovska pokrajina) se je vrnil s sejma domov. Izkupiček v znesku 21.200 lir je za nekaj Časa skril ped senom v jaslih, ker je imel nujno opravilo. Ko je prišel kmalu potem zopet v hlev, je opazil, kako mu je krava žrla zadnje bankovce. Ni ostalo drugega, kakor ubiti žival, nakar so se bankovci rešili iz kravjega želodca. Doživljaji na ženltvanskem potovanju. Takoj po poroki sta se odpravila tridesetletni ženin in osemnajst-letna nevesta na ženitvansko potovanje v Turin, kamor sta dospela opoldne. Zvečer sta se nameravala vrniti domov. Ker sta zamudila zadnji vlak zvečer, sta bila prisiljena ostati črez noč v Turinu. Hodila sta od hotela do hotela, da bi dobila prenočišče, toda nikjer ju niso hoteli sprejeti, ker nista imela istovetnic s seboj, a tudi z drugimi lietinami se nista mogla legitimirati. Pri nekem hotelu se je vratarju Čudno zdelo, da hodi mož s tako mlado deklino okrog ponoči, naznanil je zadevo kvesturi, kjer sta hila ženin in nevesta nato zaslišana. Ker je v tem Času minila noč, sta Šla oba iz kvesture naravnost na postajo, da sta odpotovala s prvim vlakom domov. Kdor poj-de na tako potovanje, naj odslej vzame s seboj z ženo vred tudi isto-vetnico, to mu prav prijateljski svetujemo. galjapln na Dunaja. Pred nekaj dnevi je nastopil v državni operi na Dunaju svetovno znani ruski basist Šaljapin. Kkljub temu, da je bila vstopnicam cena neznansko visoka, je bilo gledališče za vse štiri prireditve popolnoma zasedeno in razprodano. Ljudje so čakali pred gledališko blagajno celih štiri in dvajset ur, da so si pravočasno preskrbeli listek, mnogi so, zaviti v odeje, prenočili kar na tlaku pred opero. Šaljapin je pel Mefista iz opere Faust in Borisa Gudonova. S svojim glasom je Dunajčane očaral. Posebno ženske so kar norele. Šaljapin, prav za prav Fedor Ivanovič, je ^il leta 1890. v Kasanu težak, lovec in cestni pometač. V Kavkazu je prišel skupaj s slavnim pevcem Usato-vom, ki je začel Saljapina poučevati. Dve leti pozneje je bil Šaljapin že na tifliski operi in odtlej je začela rasti njegova slava. Sedaj je najboljši basist na svetu in dobiva kot pevec najvišje honorarje. Gospodarstvo TRfc. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Žveplo ventilirano «Trezza» in «Trezza Albani;> ter žveplo a 3% modre g-a.lice. Modro galico nemško in angleško le za prednaročnike, ka,-teiim smo rezervirali predziia-movajio količini*. Škropilnice originalne «Ver-morel» in «Volpi». Žveplalnike navadne ročne in plošč nate ruahrbtne. Zalivalnike pioščnate od 8 litrov naprej. Žveplalne trakce na azbestu in navadne. Gumijeve trakce za cepljenje.. Posamezne dele za škropilnice «Vermorel» in drugih zimmk. Transportne vrče za mleko-od 30 litrov in navaxlne ročne.' Koso M>rkur imamo od prvo pošiljptv 'e manjše množine za na, dr razprodajo. To dni, priča«:. > novo po4iljlia, prodaja in kupuje zlato, srebro po poStenih cennh. Govori se slovenski. 678 P/1 Širin De Jong » holandski, zasluži aIHIIHU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 660 KUPIM starejše letnike .Ljubljanskega zvona«. Ponudbe pod «Zvon» na uprav-ništvo. _ 690 KOSILNI STROJ znamke *Beba» (zmaj), le malo rabljen, kakor tudi grablje, proda po ugodni ceni Mihael Malik v Ajdovščini. 686 GLYKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dci Giuliani št. 42. 635 f^A OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (633) Via Roma št. 3, tretje nadstropje V v g 6f)?> Veliko izbero dobite v zlatarni POVH ALBERT Via Mazzinl 46 — Trst PODLISTEK (1W) I. KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN Po kneginjinem povratku v Pešto se Hugo iri več pokazal, toda Egona in Violo je še naprej pošiljal k grofici. Ko se je Rudolf nekoč odpravil v službo, je ■rečal bankirja: izpreg-ovorila sta nekaj običajnih 'stavkov in Hugo se je hotel že posloviti, toda gjof ga je zadržal in nenadoma, vprašal: — Ka) voe je napotilo, da ste letos zapustili Rudenhof? Otroci so bili zelo žalostni zaradi lo-tttve od svojih prijateljev. In vi sami, čemu nas reč ne obi*čete? Bledo bankirjev© obličje je pokrila rahla rde^ Oca — Smatral sem za potrebno tako ravnati. — |e odgovoril bankir in se izogibal vprašujočemu Rudolfovemu pogledu. — Nočem vznemirjati kne-ginje s svojo navzočnostjo, ki bi utegnilo ▼ nji vzbuditi težke spomine; toda pošljem vam Egorta in Violo. Zvečer tistega dne, ko sta Rudolf in Antua-neta sama ostala, je rekel Rudolf: — Čuj, Antuaneta, ali misliš, da se Valerija drugič poroči? Tako mlada in lepa vendar ne bo kot večno vdo-va objokovala Raula. — To je mogoče in celo verjetno, toda v tem hipu, bodi u ver j en, ne razmižlja o tem. — Da, toda umirila se bo, Življenje bo zahtevalo svoje pravice in tedaj... (Rudolf Je umolknil v očitni zadregi ter si začel vihati brke). Povej odkrito, Antuaneta, kaj misliš, kaj se bo tedaj zgodilo? Včasih imaš preroški vpogled. Mlada žena se je zagrohotala. _Ze vem, o čem govoriš. Ti bi hotel vedeti, če sem mnenja, da bo Valerija vzela Meierja, ko se žalost v njej poleže? Da ti odkrito povem, mislim, da se kaj takega ne bo zgodilo: prvič bi Valerija smatrala to ženitev za oskmnjenje Raulo-vega spomina, drugič pa zato, ker je Meier jezen nanjo. Sam knez mi je pripovedoval, da ko je zadnjih pred svojim odhodom govoril z Meierjem o svoji bližnji smrti, je bankir pokazal takšno sovražnost napram, bodoči vdovi, da ae je Raul silno čudil temu. Meier j evo odtujen je od nas dokazuje, da to njegovo sovražno razpoloženje napram Valeriji Se vedno traja in da ne bo nikoli poskušal obnoviti preteklost. — Ljubosumen je kot vrag, — je globoko-umno pripomnil Rudolf, — toda nenadno srečanje, nepričakovana beseda utegneta hkratu vse izpremeniti. — V tem slučaju bi prišli zopet v položaj, v katerem smo bili pred desetimi leti, česar pa si seveda ti ne želiš, — je zamišljeno rekla grofica. _ Seveda si ne želim! Toda vprašam te, ali bi imeli pravico v podobnem slučaju vreči zopet naJe oeebne predsodke na tehtnico, ki odloča o usodi teh dveh bitij? Nasprotno, ali ne bi videli v tej zvezi izraz Gospodove volje, ki najj povrne mater ukradenemu otroku? Resno si postavljam to vpra&anje. Antuaneta je objela moža in ga navdufteno poljubita. — Če l»i bilo mogoče Se bolj ljubiti, kakor te jas ljubim, tedaj bi te fte močneje vzljubila za to velikodušno in pravično sodbo. Da, dajva si besedo, da ne bova ovirala odločitve uaode In bom pokorno sprejela, kar nam sam Bog pripravi. Toda zima je pretekla, ne da bi sc zgodila kaj novega. Ker je bil začetek spomladi ugoden, je Rudolf že zgodaj spravil ženo in svakinjo na deželo, kamor je tudi on zahajal ob vsakem prostem dnevu. Bilo je v začetku junija; že nekaj dni je bilo vreme soparno vroče. Nekoč po kosilu se je Valerija odpravljala na svoj običajni izprehod, sama kakor vdno, ter obljubila svakinji, da se vrne k čaju. _ Moj Bog! kako se moreš izprehajati v takšni vročini! Zrak je težak kakor svinec; hkratu utegne nastati nevihta. _ Že dva tedna traja ta vročina, pa še vedno ni nevihte. Za vsak slučaj pa te opozarjam, da grem k lovskemu paviljonu; od tam je steza k potoku; zelo rada berem pod senco hrastov. Valeriji se je popolnoma vrnil duševni mir, taraz tihe žalosti ▼ sinjih očeh se je zelo podajal njenemu prelestnemu obrazu. Še je nosila žalno obleko, toda zaradi vročine je zamenjala težko sukneno obleko z lahko poletno, a na glavi je imela slamnik s širokimi krajci.