5ABRA0
DR« FRAN ILE5IC.

5L0t/EN5K0(iA PJE5NIČTUA.
CVIECE
SLOVENSKO!',A PJESNICTVA.
5ABRAO I UREDIO
DR- FRAN ILEŠIČ.
IZDALA
MATICA HRVATSKA.
K. k. C'::" -:bibliothek Laibach
U ZAGREBU.
TISAK DIONIČKE TISKARE. 1906.
OGcOog^V,
SLOVENSKI JEZIK.
1.	Slovenci su kajkavci, to jest, pitaju riečcom „kaj" mjesto „što" ili „ča", a i oblici i glasovi slovenskoga jezika u mnogočem se slažu s govorom hrvatskih kajkavaca.
2.	Slovenci su ekavci, to jest, u književnom slovenskom jeziku govori se i piše: lep, breg, mesto.
Navesti ču nekoja svojstva slovenskoga jezika, koja mu daju posebno obilježje.
Osim onih rieči, ko je imadu u slovenskom „e",	a u hrvatskom
„ie" („ije"), ima još sva sila rieči, koje u oba govora,	u slovenskom i
hrvatskom, vrlo slično glase, jer se razlikuju samo	jednim glasom. To če se najbolje vidjeti po primjerima.
pas, psa; san, sna; sav, sva. pes, psa; sen, sna; ves, vsa.
kupac, kupca; korac, Karlovac,	kupec, kupca; konec, Karlovec,
Sisak, petak, napredak, nokat,	Sisek, petek, naprčdek, nohet,
lakat, orao, posao, misao, išao,	laket, orel, posel, misel, šel, rekel,
rekao, bistar, svijetao, težak, bolan,	bister, svetel, težek, bolen (a i:
GLASOVI.
3. U hrvatskom „a'-:
Hrvatski :
U slovenskom „e":*)
Slovenski:
(Na kraju rieči.)
svetil, težlk, bolln).
*) To je tako zvano pokretno „a" i „e".
(Na kraju rieči u oblicima.)
sestara, iskara, dasaka, pripovije-daka, pušaka, gusaka, trešanja, usana, smokava, naredaba, žrtava, crkava, molitava, rebara, sedala, stabala, vesala, srdaca ...
sester, isker, desek, pripovedek, pušek, gosek, črešenj, usten, smokev, naredeb, žrtev, cerkev, molitev, reber, sedel, stebel, vesel, src . . .
(U sredini rieči.) tarna (tma, tmica,) daska, magla, tema (trna), deska, megla, steklo, staklo, dažd, sajam, kada, tada, dež, sejem, kedaj (kdaj), tedaj, sada, (je)sam, šaptati . . .	sedaj (zdaj), sem šepetati . . .
(Hrvatski priedlog s (sa), slovenski j (se:)
Sa sestrom, sa svetcem . . .	(r i e d k o) se sestro, sesvesnikom.
(o b i č n o) s sestro, s svetnikom,
Sastanak, sastati se, sastaviti,	sestanek, sestdti se, sestaviti, sešiti,
sašiti, sazvati . . .	sezvlti . . .
Sakriti, sakup, sapaliti, sapeti,	skriti, skup, spaliti, speti, splesti, saplesti, satjerati, satrti, savjest, stirati, streti, (svest), svetnik . . . savjetnik . . .
Gl. dolje pod 6.!
4. U hrvatskom jeziku „u":
(U sredi
Muž, kut, kuča, put, ruka, lu-čiti, pucati, suprug, uzao, ugao, kuda, tuda, (po)svuda, u-nutra, budem, budeš, bude . , .
(Na k r a
nesu, pletu, peku, reku, počnu, piju, čuju, tonu, čuvaju, pišu, kažu, beru, siju, griju, kljuju, kupuj u..
nesu6(i), pletuči, pekuči, moguč, kunuči, vruč(i), čujuči, tonuči, čuva-juči, pišuči, mašuči, kažuči, beruči, sijuči, kupujuči . ..
U slovenskom jeziku „o": ni rieči.)
Mož, kot, koča, pot, roka, ločiti, pokati, soprog, ozel, ogel, kod, tod, povsod, notri, bodem, bodeš, bode, (krače: bom, boš, bo . . .)
ju rieči.)
neso: nesejo, pletejo, pečejo, rečejo, počnejo, pijejo, čujejo, tonejo, čuvajo, pišejo, kažejo, berejo, sejejo, grejejo, kljujejo, kupujejo . . .
nesoč, pletoč, pekoč, mogoč, kolnoč, vroč, itd. (ili: nese, čuvžje, mahaje, kupovdje . . .)
ženu, sestru, pušku, bradu, pri-liku, zvijezdu, knjigu, slogu . . . (sa) stvarju, solju,obitelju, riječju
ženo, sestro, puško, brado, priliko, zvezdo, knjigo, slogo . . . se stvarjo, soljo, z obiteljo,
kokošju, lažju, mišlju, smrču, lju- z rečjo, s kok6šjo, lažjo, z mislijo,
bavlju, radošču . . ,
5. Hrvatski „u": dug, vuk, hum, puž, sunce muk, kunem, put, žuna,
se smrtjo, z ljubavjo, z radostjo ...
Slovenski „ol<-:
dolg, volk, holm, polž, solnce, molk, polnem, polt, žolna . . .
6.	Priedlog „s (sa)": glasi u slovenskom „z":
s Adamom, s ocem, s bratom	z Adamom, z očdtom, z bratom,
s jelenom, sa mnom, s vukom, —	z jeldnom, z mano. z volkom,
sa ženom ...	z ženo . . .
sabrati (sabor), šaliti, samljeti,	zbrati (zbor), zliti, zmleti (se-
svezati, saviti, svladati, svršiti . . .	mleti), zvezati, zviti, zvršiti . . .
7.	Njekojim prislovima dodaje se u slovenskom „]":
kedaj, tedaj, sedaj (vččraj, dotlej] dosle[j], skupaj; posčbej; zgodaj), tukaj, (tamkaj), zunaj, precej, skrivaj (hrv.: kada, tada, sada . . .)
8.	Zamjenicama i prislovima dodaje se u odvisnim rečenicama) u slovenskom „r".
Tko, koga, komu:
T ko vina večera, vode ruča.
Tko vraga sviečom traži, taj če ga i nači.
Vjeru tko lomi, njega če vjera.
Koga tišti, onaj i vrišti.
Kome Bog, tome i svi sveti.
S k i m je nočevati, nije ga vu-hovati.
nitko itd. (gl. dolje pod 17.)
Sto (česa, čim:)
Što izid je iz usta, to se ne po-vrče u usta.
Kdor, kogar, komur: Kdor vina večerja, zajtrkuie.. Kdor vraga s svečo išče, ta ga bo tudi našel. Vero (zvestobo) kdor lomi . . . Kogar tišči, ta tudi vrišči. Komur Bog, temu tudi... S komer je prenočevati, tega ni goljuf&ti. nikdo (nihče), nik6gar itd.
Kar (mj. kaj), česar, j čimer?: Kar izide iz ust, to se ne povrne v usta.
Što je pogodjeno, ono valja da bude.
Š t a je u drugih naroda jezik izgladilo, ono ga je u nas iskvarilo.
Š t o se tiče . . .
Česa nije, ni car ne ije.
Čim se nov sud napuni, na ono uvijek udara.
Č i j e m se koza dičila, tijem se ovca sramila.
S ve, n a č e m bijaše što bijelo...
Ništa, niiega . . .
Ggdje, gdjegod, nigdje:
G d j e mi glava, tu mi hrana.
G d j e je strvina, tamo se i psi kupe.
Kuda, kamo, kad(a);
K u d vojska prolazi, tud se trava ne nalazi.
K u d je otišla tisuča, nek ide i stotina.
Bašča, mjesto, k 11 d su posadjene jabuke i kruške.
K a d me vidite, tada me se na-dajte!
Vaške onda najviše bjesne, kad je mnogo strvine.
Bog može dati, k a d g o d što hoče.
Kad je god [htio, mogao se pretvoriti u najljepšega čovjeka.
Kako, nikako^koliko:
K a k o tko zna, onako i pjeva.
Kako ti hočeš, neka bude.
Kako ti drago !
K a r je pogojeno, to mora biti.
K a r je pri drugih narodih jezik izgladilo, to ga je pri nas pokvarilo.
K a r se tiče . . .
Česar ni, niti car ne je.
Š č i m e r se nov sod napolni, po tem vedno udarja.
S č i m e r se je koza dičila, tega se je ovca sramovala.
Vse, na čemer je bilo kaj belega . . .
Nič, ničesar itd., (gl. br. 17.).
Kjer, kjerkoli, nikjer:
K j e> mi glava, . . .
K j e r je mrhovina, tam se tudi psi zbirajo.
Koder, kamor, kadar:
Koder ide vojska, tod se ne nahaja trava.
Koder je odšla tisoč, naj ide tudi stotina.
Vrt, mesto, k o d e r so posajene jablani in hruške.
Kadar me vidite, tedaj se me nadejajte!
Psi tedaj najbolj besnijo, kadar je mnogo mrtovine.
Bog more dati, kadarkoli kaj hoče.
K a d a r k o 1 i je hotel, se je mogel pretvoriti v najlepšega čbvčka.
Kakor, nikakor, kolikor .
Kakor kdo~zna, tako poje.
Kakor ti hočeš, naj bode.
Kakor ti drago!
Kako tko može. Ja sam zado voljan, k a k o g o d ti uradiš. Izbavljaj "nas, k^a ko g o d znadeš. Jesmo li bolji od njih? N i pošto. Nipošto da ne diraš u to! Juda, imaš bogova, koliko gradova. Koliko toliko!
Kakor kdo more. Zadovoljen sem, k a k o r k o 1 napraviš.
Rešuj nas, kakorkoli znaš. S no li boljši od njih? Nikakor. Nikakor da v to ne zadiraš. Juda, imaš bogov, kolikor gradov. Kolikor toliko!
OBLICI.
9.	Sedmi padež jednine (instrumental) ženskih imenica.
Hrvatski:	Slovenski:
(s1) ženom, sestrom, dragom; z ženo, s sestro, z drugo ; sekam siečem sjekirom, pišem olovkom. s sekiro, pišem z olovko (s svinč
nikom).
10.	Prvi padež množine mužkih imenica.
ljudi, zubi, vlasi, nokti, Rimljani, ljudje, zobje, lasje, nohtje, Rim-gosti, susjedi, put(ov)i, kmet(ov)i, ljanje, g6stje, sosčdje, potje, kmetje, otcl. . .	očetje .. .
s vat.) vi, zetovi, tatovi, golubovi, svatje, zetje, tatje, gol6bje, muževi . .	možjč . . .
brača, gospoda, tri brata (troje bratje, gospodje, trije bratje, brače), četiri gospodina.	štirje gospodje.
11.	Drugi padež množine svih	imenica.
žena, zvijezda, staži, knjiga,	žen, zvezd, stez, knjig, ladij,
ladja, krušaka, sestara, iskara,	hrušek, sester, iskdr, 6vec (ovlc)... ovaca . . .
sela, polja, imena, rebara, okana	brez sel, polj, imen, reber, oken,
sedala, stabala, vesala, krilaca,	sedel, stebel, vesel, krilc, src. .. srdaca . .
jelena, junaka, orača, kralja,	j e 11 n o v, jundkov, oračev, kra-
mjeseca, gospodara, gradova, sto-	ljev, gospodarjev, gradov, stolov
lova, sokolova, lovaca, konaca, po-	sokolov, koncev, početkov, ve-
četaka, vjetara ...
konja, vlasa (vlasi) peneza, zuba (zubi), muževa ...
trov . . .
brez konj, las, penez, zob, zob, voz, mož . . .
Bilježka. Četvrti padež jednine ženskih rie&i razumije se iz 4. pravila:
ženu, sestru, priliku, dušu, do- imam ženo, sestro, priliko, dušo, movinu . . .	domovino . . .
12. Oko-očesa, pero-peresa ne če Hrvatu biti neobično, kad se sjeti na hrvatske oblike tielo množina tjelesa, nebo-nebesa, kolo-kolesa.
13. U slovenskom jeziku imadu
se je u hrvatskom sačuvalo samo dviju, triju, ruku, nogu, dvama
Dva jelena, (s) dva(ma) jelen(im)a; dvie ribe, dvjema ribama; dva mjesta, dva(ma) mjest(im)a.
Mi (nas) dva (ž. dvie), nas dvaju (ž. dviju), nama (dvoma) [dvama; ž. dvjema], nas (dva) (pri) nama, s nama.
Vi (dva) [ž. vi dvie], vas (dvaju) [ž. dviju], vama (dvama) [ž. dvjema]. pri vama (dvama[ž. dvjema]), s vama (dvama[ž. dvjema]).
posebni oblici za dvoje (dual), što
u ostatcima (dva, tri, dvaju — i t. d.)
Dva jelena, (z) dvema jelenoma; dve ribi, z dvema ribama; dve mesti, z dvema mestoma.
Midva (midve), naju, nama, naju, (pri) naju, z nama.
Vi dva (ž. vidve), vaju, vzma, vaju, pri vaju, z vama, onadva (ž. onidve), njiju (ju), njima (jima), njiju (ju), pri njiju, z njima.
14. Posebni oblici za dvoje sačuvali su se i kod glagola (čemu u
hrvatskom nema ni traga).
Mi (dva, dvie, dvoje) nesemo, vi (dva, dvie, dvoje) nesete, oni (dva, dvie, dvoje) nesu.
Mi (dva) smo nesli, vi (dva) ste nesli, ona (dva) su nesli (nesla).
Mi (dvie) smo nesle, vi (dvie) ste nesle, one (dvi) su nesle. Nesimo (mi dva), (nesite vi dva)!
15. Mogu, (ho)ču, ne ču, budem,
budeš, bude, budemo, budete, budu.
(Midva, midve) nese v a, (vidva, vidve) neseta, (onadva, onidve) nese ta.
(Midva) sva nesla, (vidva) sta nesl1, (onadva) sta nesla.
(Midve) sva nesli, (vidve) sta nesli, (onidve) sta nesli.
Nesiva, nesita!
Morem, hočem (hčem, čem), nečem, bodem (bom), bodeš (boš), bode (bo), bodeva (bova), bodeta (bosta), bodemo (bomo), bodete (boste), bodo.
16.	Budučnost se u slovenskom izriče riečcom „budem" — „bo(de)m" :
Bit ču, bit češ, bit če ...	Bo(de)m, bo(de)š. bo(de)...
Pisat ču, doči ču. reči ču, pisat Bo(de)m pisal, bo(de)m prišel, čemo ...	bo(de)m rekel, bo(de)mo pisali...
17.	Njekoje važnije riečce, osobito složene, koje se često opetuju, pa smetaju, ako im se ne zna pravo značenje, treba posebice spomenuti.
Nitko, niš ta (ničega, ničemu. Nikdo (nihče) {nikčgar, nik6mur, p *i ničem, ničim).	nikčgar, pri ,nik6mer, z nik6mer),
nič (niččsar, niččmur, pri niččmer, z ničimer).
Riečca „ki" (nalik rieči „koji"J upotrebljava se i za ženski i za srednji rod kao hrvatsko „što": Žena, što koju smo ju vidjeli... Žena, ki smo jo videli . . . Knjiga, iz koje se učimo . . .	Knjiga, ki se iz nje učimo . . .
Riečca „ko" ima različno značenje, kako se vidi iz ovih primjera : Takav si, kakav sam i ja.	Tak si ko (kakor) jaz
Kad dodjoše, sjedoše.	K o so prišli, so sedli.
K a d se več tako razgovaramo .. K o se že tako razgovarjamo . .. Či m začul-i, odmah se sjetila. Hitro ko (brž ko) je žačula, se
je takoj spomnila.
D a sam znao! D a mi re treba, ne bih D a. ja dajem, ne bi . • • Više nego ikada.
K o bi bil znal!
K o bi mi ne bilo treba, ne bi. K o bi jaz dajal, bi ne . . . Več k o kadarkoli.
18. Abecedni popis zamjenica, prislova, priedloga i drugih najobič-
nijih a najnepoznatijih
ali ili.
ampak več, nego. (Ni tako, ampak tako. Nije tako, več ovako.) bo(de) bude; bit če. boren ubog. brž odmah. brž čas valjda. bržkone (»brže nego ne«)
valjda. C(e)lo dapače. Čas vrieme.
rieči:
časi, včasih kadkada. Če ako; če dalje Sto dalje. čeprav, čeravno četudi 1
ako, premda. črez njivo preko njive; dasi, dasi ravno, da si
tudi i ako, premda. davi jutros.
d(e)jati (dem) utiniti; reči. dejati (denem) metnuti. dekle (deklič) djevojka. denem (dejati) metnem.
dežela zemlja.
djal (djati = dejati) rele.
drevi veleras.
dvom dvojba.
e(de)n jedan.
fant (seoski) momak.
gorek topao, vruč.
grem idem.
in(o) i
hrepeneti leznuti. i in sicer i to, naime. jokati plakati.
kadar kada.
kajpada(»kajpada«)<fo£a£o kajti jer; ta.
kak, kakšen (kakršen)
kakav. kar (rel.) Sto. kateri koji. kdaj kada. kdo(r) tko. ker jer. kes kajanje.
kjer % d je; kjersibodi^a^-
^rod bilo. kljub uzprkos. ko kad-a) (gl. br. 17.) kod kud; koder koli kud
bilo.
-koli -god, bilo: kadarkoli
kadgod, kad bilo; kar' koli Stogod, Sto bilo. komaj jedva. kozarec čaSa. kri krv. le samo.
ljubezen ljubav.
mano mnom.
marši' gdje- (marsikdo
gdjetko). menda (»menim da«) valjda menim mnijem. menoj mnom. mesto grad. miza ^ol. naj neka.
najsi (..neka si") makar. nalašč navlaS, navlastito. namreč na ime, i to. naravnost (iz)ravno. narobe naopako. navzlic usprkos. ne ne-, nt.
ne le — ampak, ne le — temveč, ne le — marveč
ne samo, ne?c 1. nemara valjda. nevihta »tuja. nihče, nikdo nitko.
nikikor nipoSto.
nikar ne piši nemo j pisati.
nikdar, nikoli nikada.
nobe(de)n nijedan.
nočem ne iu.
ob cesti uz cestu.
obljubiti obečati.
obup olaj.
oče, oča otac.
okr6g grada oko(lo) grada
okraj grada oko grada.
otrok diete.
pomlad proljeie.
pomniti sječaii se.
prašati gl. vpraSati.
praviti kazati, red.
precžj do sta.
pržcej odmah.
priča svjedok.
proč dalje, na stranu.
ravnokar netom.
raz konje s konja.
razen tebe osim tebe (sr.
razma). reč stvar. res u istinu. resnica istina. reven biedan, siromaSan. rojak zemljak. r(u)deč crven. sabo sobom. saj 'a.
sedaj (zdaj) sada. sem ovamo. sicer « ostalom, inače. skoz(i) kroz. skrivaj knomce. slišim čujem. SOvrag nepnjatelj. spet opet
storiti f„stvoriti") uliniti. strup otrov. svit svjetlo.
Še /"S. (Še vel. Još više.) šel šla iSao, iSla. šteti bronti. tabo (teboj) tobom.
takoj odmah. tedaj (tada) dakle. temveč (Jim viSc") gl.
ne le. tisti taj. tja čak tamo. toda a. torej zato. tu (k a j) tu, ovdje. tudi i, takodjer. up nada. vas selo. včeraj jučer. več VISe.
vedeti (vem) znati (znam) vendar, vendarle ipak. verjamem (verjeti) vje-rujem.
vnet oduSevljen, uzplamien.
vkljub=kljub. vprašati pitati. vpričo u oči. VSaj barem. vsekdar svedj, uviek. vselej vazda. vštric sučelice. vzlic (navzlic) usprkos. vznak nauznak. zabiti zaboraviti. zakaj („za Sto"J jer; ta. zal liep.
zaradi tega zato, toga radi (za)res u istinu zategadelj, zategavoljo
(za)torej zato, toga radi. zdaj sada. zdi se čini se. Zgodaj rano. zmaga pobjrda. zmer(aj, zmerom) uviek. zmota bludnja. zopet opet zoper proti. zraven hiše uz kuču. zunaj vam. zvest vjeran. it več.
SLOVENSKO PJESNIČTVO.
Davno več bijaše'prošlo klasičncjdoba Gunduliča i~Palmotiča, Kad je jedva počela umjetna pjesma slovenska; zadnje svjetlo slave dalmatinske, Kačič-Miošič, gasnulo je, kad se narodiotL(l 758.) prvi umjetni pjesnik slovenski, Valentin Vodnik.
A nije bila Slovenija jedina zemlja na našem jugu, koja je toliko vremena bila bez umjetnosti. Provincijalna Hrvatska, Slavonija i Bosna bile su joj u tome slične.
Liepa nam je književnost procvala samo tamo uz more. Na du-bravama dubrovničkim igrala se je naša Vila, tamo se je Dubravka vjenčala s liepim pastirom, veseleči se suncu slobode. Ni Franci ni Mongoli ni Turci ne smetahu joj idilskoga zakloništa.
Onaj liepi pastir Dubravkin nije bio pravi pastir, več gradjanin, koji je tražio utjehe u prirodi, kaošto se to dogadja vazda, kad se razvije kultura.
Livade smo imali i mi ovdje u gornjim stranama, ali naši pastiri bijahu pravi pastiri, ne sinovi gospodara, več najmljenici — sve samo nadničari, težaci, sve samo siromasi. Bilo je doduše i gradova u zemlji slovenskoj, ali su za čobanina bili kao mrtvi. Došao bi Slovenac ta-kvomu gradu do vrata, od kuda su se vidjeli unutra u gradu čudoviti kipovi, krasne slike, velike knjige, no u svojem jeziku nije primio odgovora; onda bi se preplašio grada ... Svojega je sina poslao gdjekoji Slovenac u svijet, ali ga nije bilo više natrag; ostao je u tudjini, ili je, povrativ se, izčeznuo u onom zakletom gradu, koji je bio za otca n i j e m ...
Učene glave predijašnjih viekova gledahu samo gore, a tamo je bilo sve tudje ; zato se nije mogla roditi umjetna pjesma slovenska. Tuzi srca da vaše izraz samo čedna svirala seoska.
Trebalo je glasnoga klika „i la nature", trebalo je osloboditeljskih misli Franklinovih, koje su koloniste učinile gospodarima, koje su uzgojile narod, trebalo je istinite revolucije, koja odkri samoniklu silu Napoleonovu te u njoj dade primjer uspjeha neprivilegovanih, a poduzetnih ljudi („Duh stopa v Slovence Napoleonov"), trebalo je romantičnoga humanizma, koji je našao, a i tražio Slavene na zemlji. U onim vremenima ustao je prvi pjesnik slovenski te kliknuo, da p r i-r o d a sve pruža Slovencu, samo neka ne bude pospan. Ponosito, sa-mosvjestno nastupa njegov „Z a d o v o 1 j n i K r a n j a c" — prva naša „malo čitanja vredna" umjetna pjesma, koju je Vodnik objelodanio prvi put g. 1781, a drugi put baš'prije 100 go-dina, 1806.
Bilo je to u doba, kad je Reljkovič u „Satiru" crtao Slavoniju, „kroz česte rate i bojeve porušenu", a zajedno kazao, kako treba da nadodje „popravljanje posli istiranog Turčina", doba, kad se je u pro-vincijalnoj Hrvatskoj biskup Vrhovac starao, da podigne narodni govor do kulturnoga jezika.
Vanjske prilike, koje bi mogle utjecati na književnost, onda su se u hrvatskim i slovenskim zemljama više manje izjednačile, dapače za Napoleona došlo je privremeno i do političkoga udruženja. Zato se može daljnji razvoj slovenskoga pjesničtva motriti uzporedno sa hrvatskim; ta jedno se i drugo odsele razvijalo pod istim pobudama i uzrocima, tako da odgovara jedno drugome:
hrvatsko doba	slovensko doba
jožefinskogabiskupa Vrhovca, Val. Vodnika (1795-—1830.}; ilirizma	Prešerna i „Novica" (I830.—1843-, 1848.);
„Nevena" (absolutizma)	Slov. Glasnika (1858.—1868.);
„Vienca" (Šenoa, Markovič),	„Zvona" (Stritar). (1870 si.).
A zapravo se do godine 1848. ne može ni reči, da bi bila več svr-šena kulturna i jezična ktistalizacija naših zemalja oko Zagreba, odnosno Ljubljane. Jezik se zvao „slovinski" i u knjigama kranjskim i štajerskim, a napose bijahu istočno-štajeiski Slovenci do pod konac 18. stolječa sasvim u okviru hivatsko-kajkavske književnosti; ova potonja rodila je u Štajerskoj pjesnika Modrinjaka, koji je pje-vao u kajkavskom govoru u doba, kad je Vodnik pjevao u Kranjskoj. Vodnikov rad, oslonjen na Ljubljanu kao političko središte, mnogo je obsežni ji i, obzirom na kasniji razvoj, specijalno slovenski; zato moramo njega smatrati početnikom naše književnosti.
Na osnovi narodnih pjesama i u narodnom jeziku osnuje Vodnik jednostavnu anakreontsku lirsku pjesmu, kojoj se za boravka Fran-ceza u našim zemljama pridruži i politička himna. Sam, upravo sam, stojao je Vodnik na slovenskom Parnasu, a kao gimnazijski učitelj zborom i tvorom mogao je toliko utjecati na mladež, da je jače pri-onula uz svoj jezik, a imala je odsele i više prilike, jer je austrijska v'ada po odlazku Francuza kao za utakmicu u Ljubljani na liceju ustrojila stolicu slovenskoga jezika. Osim toga se piidizao filološkim nastajanjem češki narod (Dobrovsky-Kopitar), a i glas o srbskim narodnim pjesmama raznio se po svietu. Ipak bi za »svete alijance" jedva bilo došlo do pozitivnijih rezultata, da nije došao u Ljubljanu učeni zemljak Prešernov, Matija Čop, filolog, koji je dobro poznavao i Hrvate i Poljake, jer je piije službovao na Rijeci i u Lavovu. (Isp. Gaja i Kollara!). Iz „poljskoga, srbskoga i češkoga" svieta doveo je vilu i u naše gajeve, gdje su darovi Prešernovi čekali uzkrsnuča; time smo dobili Prešernovu poeziju, kojoj nije više bila svrha kakav „utile".
Za plemenito sjeme samo „sladke" poezije nije tlo bilo pri-premljeno. Naroda nije bilo, koji bi razumievao i zato trebao poeziju kao izliv čovječje duše. Pustinja je bila, a onoga, tko bi u njoj vapio, naskoro bi nestalo. Prešern je rano zanijemio. (Potočnik, Ledinski, Svetličič).
Spoznaja konkretnih prilika u narodu i cenzuri rodila je koli s t n e ,,Kmetijske in rokodelske Novice" baš u godini, kad je bilo zabranjeno ilirsko ime (1843-). Gajevim opreznim metodom u uvo-djenju novoga pravopisa i duha služio se je i urednik »Novica", Janez Bleiweis, te je pod okriljem „Seljačkih i zanatlijskih Novica" njegovao i politiku i narodnost. Uopče se je Bleiweis razvio urednikom u krugu ljubljanskih ilirskih pristaša, a ilirizam nije dielio politike od poezije; zato nije čudo, što je u svojim „No-vicama" uzgojio našu davoriju, napose pjesnika Koseskoga i pjes-ničtvo godine 1848. (Slomšek, Toman, Razlag.)
U ovako burno doba nije bilo mjesta za poeziju, koja ne traži vanjske svrhe, i zbilja — Prešeren umre god. 1849.
Lipa i hrast, u čijoj se zajedničkoj sjeni igrahu Prešeren i Anastazij Grun, razdieliše grane. Narodna energija, porodjena u vatri godine 1848., poradi absolutizma nije mogla da se bavi direktno politikom; zato se tim više javi na kulturnom poprištu, u školi i liepoj knji-
ževnosti. Središtem ovoga kulturnoga rada posta profesor A. Ja-nežič u Celovcu (u Koruškoj), koji utemelji 1858. prvi beletristički list „Slovenski Glasnik"; u to m krugu imamo početke naše pripoviesti i romana, a i našega realizma. Uz znamenitoga prirodopisca Erjavca razvije se pjesnik Jenko te uvodi medju predmete naše poezije p r i-r o d u, a dok je on motri tek u slici i prilici duševnoga života, ustaje niz manjih pjesnika, koji pjevaju o luni, zvjezdicama i ružicama a — bez duše.
Prošlost/se ne može~zatrti, več je realna činjenica u svakom razvoju. Prešeren i Koseski, predstavnici dviju struja, borahu se u to doba za obstanak; rodjenje u dogadjajima god. 1848., politički pritisak i po-litičke nade držahu socijalno-političku davoriju, koja slavi svoju slavu u političkim skupštinama (»taborima"), a pojedinci (Levstik) brane prava i poeziju subjektivnih čuvstava. Oboje spaja u sebi Simon Jenko, prava lirska duša, a zajedno pjesnik marseljeze slovenske »Naprej zastava Slave !" (Vilhar, Cegnar, Valjavec, Levstik.)
Bilo je to doba vrienja bez diobe elemenata i bez prave organizacije. Zato su pjesnici političari, a političari pjesnici. Zato postade me-djašni grad slovenske zemlje, Celovac, spoljašnim središtem književnosti, baš kao što je u isto doba Rieka uz Zagreb igrala ulogu u hr-vatskoj književnosti („Neven").
Medjutim što se je jačerazvijao ustavni život i tražio produbljenje političke naobrazbe kod političara, to se je lakše osamosvojio čisto kulturno-književni rad. Kritika, jezična i estetska, diže se u Stritarovu „Zvonu" ; razpravlja se prvi put pitanje o svrsi i bivstvu umjetnosti; Prešeren se slavi u govorima. i razpravama kao jedini predstavnik čiste umjetnosti iz predjašnjih vremena. Stritar nema samo estetskoga sistema, več u svojem pesimizmu i filozofski sistem. Pravilni oblik (jezični sistem), umjetnički ukus (estetski sistem), pesimizam (filozofski sistem) — to znači ovo doba. U tom Stritarovu sistemu uzraslo je više pravih pjesnika, koji su svi znali svoje misli izraziti u gladkim, pravilnim stihovima (Gregorčič, Cimperman, Funtek, Gestrin, Freuens-feld itd.). Znali su kazati, kakav je sviet, znali su kazati i to, što čute, no ovo dvoje nije bilo spojeno. Pjesnikovala je za njih rekbi aprobirana pjesnička frazeologija, bez snage prvotne zornosti.
Iz ovoga mehanizma, koji se je naravski razvio iz potrebnoga za ono doba sistemizovanja Stritarova, oslobodila se je naša pjesnička umjetnost u najnovije doba (iza 1895-).
Sdružila je dušu kao glavni svoj predmet i svrhu sa prirodotn kao sredstvom i slikom te nam na ovaj način stvorila onu bogatu meta-foriku i simbolistiku, koja je značajna za sadašnju poeziju. A ono udruženje sa prirodom večinom se nije sbilo u smislu kojega umstve-noga sistema spoznaje, več nekako u smislu ljubavi. Sviet izčezne u subjektu i rodi se iz subjekta ; zato neprestane halucinacije. Svemu je mjerilo čovjek, — zato nema grieha ni kajanja ; ima tek čuvstvo i subjekat.
Volja i oduševljenje izčeznuše ; junaci hodaju i dolaze tako slučajno i nesviestno na svoje mjesto.
Nastalo je u no vi je doba bezbroj pjesmica o „milote punoj noč",
0	„bajnim, tihim večerima", o „sanjavim zviezdama", o „tamnim sjenama sa bliedim obrazima", o „tamnim rukama". Ovu meko-putnost lirike, udruženu sa jakošču grieha, uveo je Cankar te se tirne — nasuprot umstvenomu sistemu Stritarovu—postavio na stanovište one romantike, koja je prije lOOgodina čuvstvima ovijala sviet a i — griešila. „0 nečistost, mati sentimentalnosti !" kaže Cankar („Knez" knj. XII. 90), a dade se reči i obratno : „0 sentimentalnost, mati nečistosti !"
U ostalom sve je čisto ; zato se gleda na sve naivnošču umjetnika te je na pr. djevica „vitka kot v ogradi belouška" (Kette, 64). , j,
Izticanju čuvstava posljedica je uviek čeznuče za prirodom u svakom značenju ove rieči. Zato naši noviji pjesnici rado hodaju u pri-rodu. Aleksandrov se je zbilja latio seljačkoga rada, stupao po brazdama medju žitom, sjedio medju sejacima u krčmi, pio i pušio. Po uzoru Antuna Aškerca, koji se je u epici poveo za narodnom pjesmom, znali su i nekoji liričari dobro pogoditi ton narodne pjesme te tirne stvoriti „narodnu umjetnu" poeziju.
Ako je prije bio tudj i oblik i sadržaj, sad je domači bar oblik i gradja : stari naši ormari, svjetlucanje seoskih naših kuča, začadjene svetačke slike... sasvim u duhu na novo nastajučih folklorističkih študija.
Pjesničku generaciju, koja je išla u narod po poeziju, nasliedila je u najzadnje vrieme druga generacija, koja želi na narod djelovati učiti ga, koja dakle ima volje za socijalno djelovanje. To je reakcija te može roditi i literarnom strujom, manje subjektivnom, koja če htjeti više hipnotizovati nego biti hipnotizovana. Tako se mienja „utile"
1	„dulce".
*
Na „utile", na vanjsku svrhu nije misliti kod Prešerna, Jenka, Gregorčiča — to subaš zato prvijiaši liričari — pa kod no vi je literarne struje.
U drugih je pisaca vladala tendencija za koristnim; „z a n a r o d" je Vodnik složio svoje „Dramilo mojim rojakom"; teoretički je ovo stanovište zagovarao Kopitar, kad je zabacio Prešernove pjesme, veleči, da ih seljak ne če razumjeti. Nekoji pjesnici, pjevajuči za „narod", moralno, ili za praktički život prodikovali su seljaku-prostaku (Vodnik, Slomšek, Potočnik, Ledinski, Vilhar), a drugi učečoj se mladeži; nekoji bijahu kod toga obični učitelji, drugi su se osječali svečenicima, koji su primili od Boga ovo zvanje (Stritar). Ovamo spadaju i poli-tičke deklamacije. Narodno-politička pjesma živjela je baš 100 godina, od Vodnikove „ Ilirije oživljene" preko Koseskoga s ve do epigona Stritarovih. Kad se izjaloviše nade u vanjske pobjede oružjem i politikom, uteče se Stritar mesijanskoj misli o zvanju slavenstva, koje mora da zavlada svietom, jer je njegova bitnost tobože — čovječtvo, a to baš u doba, kad si je njemstvo oružjem izvojevalo jedinstvo te su se njemački valovi talasali sve više. Ova očevidna opreka medju riečima o slavenstvu i razvojem realnih prilika morala je diskretovati narodno-političnu pjesmu, i to tim lakše, što se je sve dalje širila so-cijalistička misao o potrebi gospodarskih reforma. Bilo je dakako i »Črtomira", koji su, prije puni rodoljubnih riječi, u zagrljaju kakve Bogomile zaboravili na svoju „dragu" domovinu. A konačni uzrok, da je kod nas utihnula narodno-politična pjesma, ima se dakako tra-žiti u razvoju evropske književnosti uopče. Kod velikih naroda umuknu narodno-politička pjesma, jer su postigM svoje političke ciljeve te im je obstanak obezbiedjen ; mi smo ju zabacili per analogiam, ne po-mislivši, da smo mi još nespašeni. Prije smo tražili samo vani ne-prijatelje, a sad ih tražimo samo u sebi. U istinu treba i jedno i drugo.
Vodnika nije vodilo samo načelo „za narod", več i načelo „iz naroda!" Vodnik je sakupljao narodno blago (pjesme, jezik) te ga i nasljedovao u svojim vlastitim proizvodima po dikciji i obliku. Isto tako se je Prešeren bavio narodnom pjesmom i znao kao kasnije Jenko pogoditi njezinu priprostost. Uslied ilirizma i slavenskoga pokreta g. 1848. razširi se ovaj narodni temelj te je na pjesnike, kao što su bili Cegnar, Levstik, djelovalo i narodno pjesništvo srbsko. Ovaj normalni i naravski razvoj prekinu Stritar sa svojom tvrdjom u m j e t-n o š č u ; ovu tvrdoču u velike je ublažio Stritarov učenik Gregorčič,
kojemu teče rieč kao potočič med ju livadama. U najnovije doba uspio je u narodnom tonu prvi sadašnji liričar Oton Zupančič.
Kao što se na jednoj strani mora reči, da ni Prešernovo truba-durstvo ni Stritarov pesimizam i humaniteta nisu narodno naše mišljenje, tako je na drugoj strani istina, da je Stritar jedini pjesnik, koji je našoj knjiži dao poseban i čitav filozofski sistem ; u Prešernovim pjesmama nema dosta filozofije, jer mu se svaki duševni proces odmah prelije u čuvstvo („Nada" 1901). Izmedju mladih je^Kette najdublje u svojim sonetima uronio u misli o vasioni. Ovaj nedostatak ideja (sr. o tome Zdiechovvskoga „Odrodzenie Chorwacyi" str. 213—214) sječa onoga Cankarovoga savjetnika, koji nije kupovao umjetnih slika, jer' je — narod ubog, pa ne može kupovati slika.
Vodniku je bilo geslo: „Iz naroda za narod!" Druga polovica ovoga gesla danas je malone zabačena, prva vriedi, no sigurno ne u smislu Vodnikova „Kranjca", koji u pjesmi zadovoljno — jede zelje. U zadovoljstva je uopče konservatizam. Nezadovoljstvo je izvor čeznuča i tirne početak napredka. „Zadovoljnoga Kranjca" sadašnja pjesma večinom ne če smatrati svojim mottom, več patnika Prešerna, koji „se boji i nada", ili si, nesretnik, želi bar natrag bojazan i nadu.
Šire hrvatsko občinstvo pozna nas Slovence najviše po našim veselim i tužnim popievkama, narodnim ili ponarodnjelim lirskim pjesmicama. I to nije slučajno. Naše je narodno pjesničtvo malone izključivo lirika — narodna epika su tako rekuč tek ostatci ostataka — a i umjetno je pjesničtvo kvantitativno i kvalitativno uspjelo zapravo samo na polju lirike. Ima doduše epskih pjesmotvora, na pr. Prešernov „Krst pri Savici", od Zemlje »Sedem sinov", od Ledinskoga „Vil-kovo", od Umka „Abuna Soliman" i „Slovanska blagovestnika sveta Ciril in Metod", nadalje od Frankolskoga »Veronika Deseniška", od Valjavca idilični epos „Zorin in Strelina", romantični epos „Zora in Solnca", od A. Hribara idiličan epos „2upanova Micika" ; ipak su to večinom tek pokušaji, manje uspjeli, ili nagiblju na stianu idile i lirike. Baš se kod „Krsta pri Savici" vidi, kako je taj u početku epski spjev napokon sasvim preuzela lirika. To je značajno za našega najodlič-nijega pjesnika, za njegovu absolutno lirsku bitnost. Nije bio Prešeren čovjek velikih akcija ni deklamator, ali je bio čovjek bogatih čuv-stava i mekih osječaja, pjesnik unutrašnjih patnja, dakle sasvim u opreci na pr. sa Schillerom, kao što nam je to nacrtao Šenoa u „Karan-filu sa pjesnikova groba". Ova velika čuvstvenost smatra se rado sla-
Dr. F. Ilešlč: Slov. Antologija. — XVII --II
venskim senzualizmom ; ovom zajedničkom slavenskom vlastitošču imala bi se na pr. tumačiti romantička anakreontska žica u epskim (»homerskim") pjesmama kod Kollara, Vraza i Prešerna; mi smo Sla-veni pateči junaci, junaci u patnjama poput Hasan-Aginice.
Ma i bila to izprva občeslavenska črta, kod Slovenaca se je razvila i ojačila još iz posebnih uzroka. Tisučgodišnja odvisnost, tisučgodišnje robstvo uzelo je našemu značaju aktivnost i tirne epiku ; ostadoše nam tek snuždena čuvstva, gorka žalost, plač i znoj ; iz toga se radja meka pjesma, koja zvuči kao iz tamnice, nježna lirika. (Isp. Gestri-novu pjesmu »Kdo ve ?")
Ovo mišljenje, kojim je prožet naš život, sasvim je protivno od-lučnomu značaju Antuna Aškerca. Protivnik lirizma, koji, buduči bez svrhe, samo uspavljuje i hipnotizuje, Aškerc traži od pjesnika, da bude kovač, koji kuje za svoj narod duševno oružje. A zato je baš on naš prvi i najodličniji epičar (uz Krilana pjesnik balada i romanca,
večih epskih pjesmotvora „Zlatorog", „Primož Trubar", „Junaki").
*
Slovenac nije mogao zapjevati o svojoj užoj domovini kao o „stare slave djedovini", več svuda nalazimo tek tužbu o neslavnoj našoj prošlosti. Vodnik iztiče, kako je „Ilir" duge viekovemorao u tamnicu germansku ; Prešernu su naše pokrajine bile dom „srditih vihara", od kako je umro Samo, od kako brije vjetar nad njegovim od unuka zaboravljenim grobom... »minuli sreče su i slave časi". A kako se doima Jenka »Slovenska zgodovina" (povjest) ? Po Jenku je domovina naša
„vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana".
Gregorčiču je domovina »vdova tožna zapuščena", a Freuensfeld-Radinski dolazi do uvjerenja, da
»naroda nesrečnega nesrečen bil je sin".
Velikih tradicija mi Slovenci nemarno; tradicija naša' je tvrdoča života ; a u svojoj nesamostalnosti ne bilježimo ni velikih historijskih prievara,kaoštonapr. Hrvati i Poljaci. Samosviest i odpoinusnagu dalo nam je u novo doba demokratsko načelo gradjenja odozdola ; u tom je obziru djelovala na pr. pjesma Koseskoga »Kdo je mar?" (1846), gdje se slavi slovenski seljak, pa i sve ono sad več stereotipno nagla-
šivanje tobožnje osobite nadarenosti slovenske mladeži. — (Izp. Gan-glovo »Plemstvo").
Vanjske svoje poviesti nismo mi Slovenci imali, a koliko smo je imali, bila nam je zajednička s Hrvatima. Otome svjedoči ved naša narodna epika, kojoj su najglavniji junaci »kralj Matjaž" (ugarski kralj Matija Corvinus, poznat i u hrvatskoj narodnoj predaji) i Kraljevič Marko. Zato govori Vodnikova historijska pjesma »Ilirija oživljena" o »Slovencu" i »mojem rodu", koji prebiva od Kupe do Kotora ; zato su naše budnice nastale uslied ilirizma, a naša narodna himna počimlje riečima: »Naprej zastava Slave!" Težko je zamisliti veče povjestno epsko djelo, koje ne bi kazivalo na jedinu istinitu osnovu višega našega kulturnoga života, na zajednicu s Hrvatima. Obradju-jemo li doseljenje naroda u naše zemlje, ratove sa Francima, opjevamo li sv. Cirila i Metoda, turške ratove, seljačku bunu, protestantsko doba, Napoleonova vremena, — svuda nam »medju znamenitim djelima naših otaca" izbija viest,
„kak6 pri S i s k u Kolpe so pijani omlgali pred Kranjci Otomani".
(Prešeren)
Ta »peli so nekdaj naši očaki ino Turke pobijali, peli so ino pod S i s e k tekli, Hasan pašo v Savo potopit..." (Vodnik).
Što imamo, to rado dajemo, svoju liriku ; nama treba hrvatske epike. Udruženje slovenske lirike i hrvatske epike, osječaja i čina, to je naše medjusobno usavršivanje i naša budučnost.
S ovom mišlju i željom ide ovo Cvieče u sviet.


ABECEDNI POPIS PJESNIKA.
Aleksandrov — Jos. Murn . 107
Aškerc Antun.........136
Cankar van.......... 97
Cegnar Fran.......... 43
Cimperman Josip....... 64
(Derganc Fr. dr. (gl. Radič) (119) (Doksov, gl. Jesenko Drag.) 87 (Erjavec) gl. Zvonimir .... 132
Finžgar Fr. S.........117
Freuensfeld Jos. — Radinski 84
Funtek Anton......... 80
Gangl Engelbert........ 89
Gestrin Fian ......... 82
Golar Cvetko.........128
Gomilšak Jakob........ 55
Gradnik Al...........127
Gregorčič Simon ....... 65
Griša (Koritnik)........133
Jenko Simon.......... 48
Jerij Vida...........123
Jesenko Drag. — Doksov . . 87
Kette Dragutin........ 99
(Koritnik) gl. Griša.....(133)
Kosdski (Ivan Vesel)..... 38
Kvačmanov gl. (Valjavec) . . (45) Kiilan — Pagliaruzzi Jos. . . 75
Ledinski Rodoljub (Zakelj Ant.) 36
Levstik Fran.......... 46
Levstik Vladimir .......132
(Maisler Rudolf — Vojanov) (116)
Marica Stinadova......88
Medved Anton......... 92
(Merhar Al.) gl. Sardenko (134)
Meško Fr. Ks.........118
Mole Vojeslav (Spitignjev) . . 132 (Murn Jos., gl. Aleksandrov) (107) (Nataša, gl. Poljanec Ljudmila) ............120
Opčka Mihael di.......86
(Pagliaruzzi Jos., gl. Krilan) (75) Poljanec Ljudmila — Nataša 120
Pot6čnik Blaž......... 34
Preščren Fr........... 17
Prunkova Ljudmila (Utva) . 124 Pugelj M. (gl. Romanov R.) (131) Radič Kazimir, (gl. Derganc) (119) (Radinski, gl. Frenensfeld) . (84)
Razlag Radoslav..............41
Resman Ivan N................85
Romanov Roman (M. Pugelj) 131
Sardčnko Sil vin (Merhar Al.)	134
Sla vin Cvetko (Jos. Vandot) .	131
Slomšek Anton Martin ....	35
Spindler Vekoslav.......125
Spitignjev (gl. Mole Vojeslav) (132)
Stritar Josip.......... 56
(Strnddova) Marica......(88)
Svetličič Fran......... 36
Toman Lovro......... 40
(Trinko Ivan, gl. Zamejski) (86) (Utva, gl- Prunkova Ljudmila) (124)
Valčnčič Fran.........126
Valjavec M. Kračmanov . . 45 (Vandčt Jos.) gl. Slavin Cvetko (l 31) (Vesčl Ivan) gl. Koseski . . . (38)
Vida (gl. Jeraj Vida) . . . (123)
Vilhar Miroslav........ 41
Vinič Vinko (Jak. Voljč) . -130
Vladimir (Levstik) ......132
Vodnik Valentin........ 11
Vojanov — Maister Rud. . . 116 Voljč Jak. (gl. Vinič V.) . . (130) Zamčjski (Trinko Ivan) ... 86
Zuplnčič Oton.........109
Zvonimir (Erjavec)......132
(Zakelj Antun, gl. Ledinski) (36)

SADRŽAJ.
DR. FRAN ILEŠIČ:	8trana
SLOVENSKI JEZIK............................................III
SLOVENSKO PJESNIČTVO..................XI
CVIEČE SLOVENSKOGA PJESNIČTVA:
NARODNA PJESMA..........................................i
UMJETNA PJESMA . .........................................u
Doba biskuda Vrhovca i Napoleonove Ilirije. — Vodnikovo doba
1795. do 1830...................................II
Ilirsko doba. — Prešernovo doba 1830.—1843. i »Novice« iza 1843.	17
Doba absolutizma. »Neven«. — »Slovenski Glasnik« 1858. 1868.	41
»Vienac«. — Stritarovo doba 1870,—1895. »Zvon«..............56
Najnovije doba iza 1895. . ...................................96

CVIEČE
SLOVENSKOGA FJESNlCTVA.

NARODNA PJESMA.
JL
Uz zajedničkoga jugoslavenskoga junaka Kraljeviča Marka opjeva slovenska narodna pjesma osobito i kralja Matjaža.
Kralj Matjaž in Alenčica.
Se kralj Matj&ž oždnil je, z Alenčico zardčil se, prelčpo mlado deklico, kraljico ljubo ogersko.
Zad6sti malo z njo živi, zadosti malo, le tri dni. Zgoli mu ptica prvi dan: „Na vojsko brž, na mejo vstan',
na kraj obllsti dunajske, dol na pokrdj'ne ogerske!" Matjlž odgovori takč: „Ne morem zdaj še na vojskč;
so hlapci moji še hromi, k6njiči moji vsi bosi; še niso sablje brušene in narejdne puške ne."
Ko ptica drugi dan žgoli, Matjaž kot prej ji govori; ko prišla žgolet tretji dan, za vojsko je že naravnan.
Pokliče kralj Alenčico, preljubo k seb' kraljičico, tak6 ji pravi, govori: „Brž moram iti, se mudi,
na kraj oblasti dunajske, dol na pokraj'ne ogerske. Bi kdaj ti dolgočas'vala, ot6žnost te napadala,
preštevaj zlate rumene, grad6ve varvaj zidane; na vrt naj te ne vodijo, da Turki te ne uhitijo."
Zajaše konj'ča brzega, zadirja z grada belega na kraj oblasti dunajske, dol na pokraj'ne ogerske.
Vojaki šator stavijo, Matjažu ga napravijo; ko pride, mu zaukajo, da Turki onkraj slišijo.
Dr. F. Ilešlč: Slov. Antologija.

1
Ob vojski zmerom krog leti, gol6 pa sabljo v rok' drži; ko mahnil je, je prostost dal, devčt je padlo vselej glav.
Po nebu spet je ptičica prepevala mu pevčica. Matj&ž jo vidi, ostrmi; mu trikrat šator obleti,
na zlatem jab'ku obsedi, zažvrgoli, zagostoli: „Na konj'ča, konj'ča, kralj Matjaž! Predolgo v čislu tuje 'maš;
dežčle meriš druge vse, al v skrbi nisi sam svojč! Glej, tvoja ni še merjena, kraljica ti je uplenjena!
Turčini so prijahali, Alenčico ti uhitili!" „Je taka — reče kralj Matjdž — zavirat meni kaj imaš?
Ne skušaj, ptica, se z man6, jaz imam puško risano!" Če skušam, ptica, se s tab6, živ6t mi vzemi in glav6!"
Kralj plane na konjičeka, na vejico kot ptičica, predrobno d6mu zadriči, tak kot po neb' oblak beži,
do svoj'ga grada zidan'ga, do svoj'ga doma belega. Hiti napr6t' mu družina, najsprčdi grede mojškrica.
Vsi tarnajo, vzdihavajo, solzice toč'jo, vekajo, kraljič pa pravi, govori: ,,Ne bojte se, družina vi!
Dan's tretji dan got6vo bom kraljico dal vam spet na dom. Vi hlapci, predno grem odt6d, metliško me naprav'te spod';
obrijte mi okr6g lasč, kot takemu menihu gre!" Kot Tur'k oblčči zgor' se da, ogrne haljo do peta,
pripiše svetlo sabljico, pa sabljo vozo rudečo; pod haljo skrije šmarni križ, kot grom se nos' in blisk in piš.
Si zbere konj'ča iskrega, njega zasede brzega; zaškrtne podkev, zapraši, da pes'k in ogenj se kadi.
Skoz mejo dirja ogersko v Turčijo doli gl6boko. Na sred' Turčije gl6boke stoje tri lipe zdlene.
Pod prvo konj'če stavijo, na raj se brlik' oblačijo; pod drugo raj prodajajo, pod tretjo krogle rajajo.
Kraljič pri mizi rumeni tak6 jim pravi, govori: „Gosp6dje, ne zamerite, po čem vi raje prodate?"
Se turški paša zveseli, prijazno pravi, govori: „Po zlatu jih rumdnemu, jih je po zlatu belemu.
Junak pa, kteri nam je kos, naj se brez plače tud' obn6s!," Kralj seže v aržet svileni po zlat ruddče-rumeni.
Po mizi mu ga zatoči, da po njej trikrat obleti, pred pašem turškim obleži. Mu paša reče, govori:
„Ta zlat je kova znanega, Matjaža kralja samega." Pa reče, pravi kralj Matjaž: „Povčm ti jo, ne bode laž:
Sem ob živ6t Matjaža djal, mu zlate čisto vse pobral." In grede si devčjke 'zbrat in reče godcem zaigrat.
Si mlado 'zvoli Alenčico, Alenčito, kraljičico; ročice si podajata in urno krog zarajata.
Popraša jo: „A1 nie poznaš? Al nisem, kot je bil Matjaž?" Pogledala ga je ostrč: „Matjažu vzel si ti glavč!
Obriti tat, meniški tat, kak6 te hočem jaz poznat!" On Turkom dalje govori: „Kaj pravim vam, gosp6dje vi!
Al smem dev6jki tud' napit, pijlče v kup'co natočit?" „Napil pa ti zat6 ji boš, ker, kakor vid'mo, svet si mož,
Matjaža si ob glavo djal, in zlate si mu vse pobral." Da v kup'co zlati prstan svoj, pak ona: „Druže dični moj!
Sem nadjala se nujno te; pestč, glej, trapi sitni me, za mano vsi se slinijo, zdaj brade naj s' obrišejo!"
i
Kraljič pa jame govoržč: „Nič težje ni mi v srcu več! Ko se na konj'ča zaletim, glej, da s seb6j te jaz dobim.
Ta čas bom urno te pobril, od spred' na belca brz'ga djal; ko sekal bom na desno stran, se drži ti na levo stran."
Matjaž poprlša še: „Možjč, al vzeti smem slovd od nje?" „To tudi ti lahk6 storiš, ker vid'mo, da svet6 živiš."
Prijel za bele jo rokd, na konj'ča djal jo je pred se. Po polju k Savi z njo driči kot ptičica s perotimi.
On sabljo golo v rok' drži, od spodaj kača gor' sedi, od zgoraj ogenj gre iz nje, Matjaž jo ročno sukat' ve.
Zdaj Turki se spogledajo, za njima v curku uderejo, še paša brado maže si, zasmeje se, spregovori:
„Sem bil nekdaj pri njem ujčt, hit'te mu, mojci, glavo vzet, Alenčico pa meni dat, ki jo presrčno imam rad."
V ob6jo kralj pa seka stran, v ob6jo s' druža umika stran. Po bliskovo mu sablja gre; za srpom snopje stavka se,
za koso trava v red leti, za njim po vrsti Tur'k leži, pa belče v dir, da prideta gor do kovača umazanca.
Matjaž mu reče: „Kaj ti dam? Da turški knjež si, poznam; brž konja zbosi, preobuj, nar6be podkve mu prikuj."
Turčin nar6be prekoval, in kralj z levico zlat dajal. Z desnico glavo proč mu d j al-, do Save konjče zapektal.
Se udere vanjo, rezgeta, ve dobro, kaj na hrbtu 'ma, da nosi draga sebi dva, Matjaža, kralja slavnega,
in rešeno nevestico, Alenčico, kraljičico. Črez reko splava široko na blaž'no zemljo ogersko.
Kralj Matjaž, znamenit junak slovenske narodne pjesme i priče, poznat i u hrvatskoj narodnoj pjesmi, je ugarski kralj Matija Korvin (1458—1490). Uz drugo pripovieda naš narod o njem, da sa svojom silnom vojskom spava negdje od gorom te da čese probuditi na dan, kad budu vremena za narod najopas-nija, Isp. na koncu ove antologije Aškerčevu romancu „Kralj Matjaž".
Deklica djevojka; le samo; poleti (Ivrgoleti) cvrkutati, pjevati (o pticama); vojska rat; %daj (sedaj) sada; še još; ko kadno; ko(t) kao; se mudi se žuri; kdaj kada; otofnost snuždenost, sjeta; -preštevati (šteti) prebrajati; zlat novac; varovati čuvati; naj neka; ^adirja jaše kasom; (za)ukati poviknuti; slišijo čuju; Zmerom neprestano; prostost sloboda; spet opet; (o)strmeti zapanjiti se; ftajgo-stoleti čurliknuti; v čislu imeti cieniti; tuje tudje; debela zemlja; je taka ako je ako; z mano sa mnom; vejica hvojica, grančica; (za)dričim pokliznuti (brzo otiči); mojškrica (dial.) švelja; tarnati jadikovati; meniški monaški; spodaj dolje; Zgoraj gore; voza „uz(ic)a," pojas; r(u)del crven; šmarni (šent Marija) Marijin; piš (pihati) vjetar, bura; podkev podkova; raj (krogle rajati) kolo (ples); brhek pristao brz; pravim kažem; gospodje gospoda; kateri koji; kos biti smoči, dorastao; ar%et džep; miza stol; ob život dejati usmrtiti; (po)prašati (prositi) (po)pitati; ob glavo dejati odrubiti glavu; nujen nuždan; pestiti mučiti, dosadjivati; trap glupan; siten dosadan; jame uzme, počne; dejati (denem) metnuti; slovo vzeti oprostiti se; tudi takodjer; storim (stvorim) učinim; ker jer; ročen spretan; vem (vedeti) znam; udreti (za kom) jurnuti; ujeti (ujamem) uhvatiti; moj(-ec) moj čovjek; narobe (na rub) naopako; (%ajpeketati zatoptati; črez, preko.
L a v d o n.
,„,Ne prišel zajcev sem lovit, al prišel sem tebe častit: s svinčenimi kroglami te škropil in s črnim prahom bom kadil.""
Cesarske puške pokajo, se turške gospe jokajo; cesarski bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo.
Glej, tak mogočni Lavdon je premagal vse sovražnike! In dokler Beligrad stoji, naj slava Lavdonu slovi!
rdeč crven; kri krv; ošaben ohol; svinčen (svinec olovo) olovan; pokati pucati; jokati (jaukati) plakati; vlečem vučem; premagati (pobiediti; sovražnik (vrag) ne-prijatelj.
„0j, sijaj, sijaj, solnce"!
Oj sijaj, sijaj, solnce,	Ko opoldne gori grem,
Oj stojaj, stojaj, Beligrad, za gradom teče rdeča kri, za gradom teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri.
Tam Lavdon vojvoda stoji, krvavi meč v rokah drži; on hoče imeti Beligrad in turško vojsko pokončat.
Ošabni Turk se mu smeji in Lavdonu tak govori: „Si prišel mene ti častit, al prišel zajcev si lovit?"
oj solnce rumeno! „Kako bom pa sijalo, ker sem silno žalostno!
Ko zjutraj gori grem, me dekle kolnejo: bi rade še ležale, pa vstati morajo.
ker jer; ko kad(no); kolnejo kunu; dekla služavka; še j oš; senca sjena.
me hlapci kolnejo: bi radi v senč' ležali, pa delat morajo.
Ko zvečer zadi grem, pastirci jokajo: bi radi domu gnali, pa živince nimajo".
Iz keliha so zrastle rože tri.
Stoji, stoji lipa, lipa zelena; pod njoj stoji miza, miza kamena. Na mizo prekrita bela ruhica.
Na ruhi pa stoji lepi zlati kelh. Z njega pa so zrastle tri rumene rože: prva mi je roža vse žitno polje;
druga mi je roža	sveto rešno tel6,
vse vinske gore;	ki (bo)de nas peljalo
tretja mi je roža	gor v sveto neb6.
kelih kalež; mija stol; rjuha plahta;	rešnje telo (istinsko [pravoJ tielo) hostija
„Po polju grejo device tri".
Po polju pa grejo device tri, po polju pa grejo device tri — oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Najprva je trgala nageljček — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Druga je trgala majaron — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
grem idem; nagelj klinčič, karanfil.
Tretja je trgala rožmarin — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Prva je rodila Jožefa — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Druga je rodila Johaneza — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
Tretja je rodila Kristusa — Oj Bog nam pomagaj, Marija ti!
V veseli družbi.
1.
En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijaflje povabil, še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži.
Že čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
Konjički škrebljajo in voz'jo težk6, ker vince peljajo, ki je močno sladkč!
Prelepo, rumeno kak čisto zlat6 — le pijmo pošteno • prežlahtno blag6!
e(de)n jedan; hribček (hridina) brdašce; trta trs; (po)vabiti (po)zvati; komaj jedva; hram kuča kod vinograda (kliet); čirii (vinogradni) cvrčak; več više; trgatev („trgatba") jematva, berba; peljati voziti; spet ,jopet) opet; jahten plemenit; ie ako.
Sladko vince piti, to me veseli in Boga častiti svoje žive dni.
Če pa pride noč, (bo)mo prižgali luč, sladko vince pili celo noč.
Ptičica svarilka.
Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna senčica, pa v senci miza kamnata, na štiri ogle rezana.
OkoF mize so pa stolci, prelepi stolci rezani; na stolcih fantje mi sedč, med fanti mlade deklice.
„Devičice, noričice, če fantom vse verjamete! Vam beli grad obetajo, pa črne koče nimajo.
Vesčli pesmi vam pojo, vam vince točijo sladk6, ve z njimi se pomenkvate in samski stan obrekvate."
Vesele pesmi si poj6, pijčjo vinčece sladkč, prijazno se pomenkvajo in samski stan obrekvajo.
Že priletela ptičica, oj drobna ptičca pisana. Že sedla je na vejico zapela tako pesmico:
„„Le pazi, pazi, ptičica, oj drobna ptica pisana, če fantje tebe ujamejo, ti zlato perje vzamejo!""
„Če meni perje vzamejo, življenja mi ne vzamejo. Jaz novo perje spet dobim in spet v zelen log zletim.
Tam bom po vejah letala, dekletom tako pevala: Jaz sem ostala pisan ptič, oj ti pa nisi več deklič!"
svarilka (svariti) opominjačica; senca sjena; mi^a stol; ogel ugao; fantje (fanti) motnci; deklica djevojčica; pomenkovati razgovarati se; samski stan stalež neoženjenosti, neudatosti; obrekovati klevetati; \e več; pisan šaren; vej(ic)a (hvo-j[ic]a), gran(čic)a; noričica lud(ic)a; če ako; verjamem (verjeti) vjerujem; ujamen (ujeti) uhvatiti; spet (zopet) opet; dekle (dekleta) djevojka; več više.
,,Sem mislil snoči v vas iti".
Sem mislil snoči v vas iti,	Prosila ljub'ca je Boga,
pa j' b'la meglica v jezeri — da b' šla meglica z jezera — megla, megla v jezeri.	megla, megla iz jezera.
Je ljub'ca b'la uslišana, je šla meglica z jezera — megla, megla iz jezera.
snoči sinoč; vas selo.
Ljubezni slana.
Davi je pa slanca padla	Ravno sredi moj'ga srca
na zelene travnike,	ena rožica cveti;
je vso trav'co pomorila	če ne boš ji prilivala,
in vse žlahtne rožice.	se got6vo posuši.
Meni pa ni nič za rožice,	„Kaj ji bodem prilivala,
če jih slanca pomori;	nimam vinca ne vodč?
meni je le za dekle moje,	Pa ji bodem prilivala
če me ona zapusti	svoje solzice svetlč."
davi jutros; jahten plemenit; če ako; dekle djevojka; ne ni(ti).
„Fantje se zbirajo s kranjske dežele".
Fantje se zbirajo	Imel sem ljubico,
s kranjske dežele,	pasem jo izgubil,
dekldta se jočejo —	srečen bo tisti fant,
kaj b6jo začele?	' ki jo bo dobil.
„Nič ne jokajte se,	Imel sem ptičico,
saj boste šle z nami:	pa mi je zletela,
mi bomo citrali,	srečna bo vejica,
ve pa pleslle!"	kjer bo obsčla.
Vejica je suha b'la in se je zlomila, ptička je kunštna b'la in je zletdla.
fantje (fanti) momci; debela zemlja; dekle (dekleta) djevojka; jočem se plačem; bojo budu; saj ta; boste budete; ve vi; tisti taj; kje(r) gdje; kunšten (tudja rieč) dosjetljiv, hitar.
Grob bo moj dragi ljubček.
Po morju plava barčica, prelepa barka pisana. Fantiči se pa zbirajo, se v lepo barko usedajo.
Od kraja rine ladjica, je odmedlčla ljubica, sklenila bele je roke, točila grenke je solze.
„Če hočeš moja ljubc'a bit, za mano v Milan moraš prit". „Jaz nečem tvoja ljubc'a bit,, za tabo v Milan nečem prit.""
„Ostani torej pa doma, si zberi druj'ga ljubčeka!" „„Jaz pa doma ostala bom, si druj'ga ljubčka zbrala bom:
Moj ljubček bo zeleni grob, por6čil z njim me bo pokop; moj venček bo pa travica, ki rasla bo iz nedrija.""
pisan šaren; omedleli onesviestiti se; skleniti sklopiti; grenek gorak; le ako; mano mnom; tabo tobom; torej dakle; drufga drugoga; poročiti vjenčati; nedrija njedra,
„Bom šel na planince"-
Bom šel na planince, na strme gorč, bom slišal od daleč zag6rske zvonž.
Zag6rski zvon6vi premilo poj6, nemara preljubo k pogrčbu nes6.
Pa če jo nesčjo, le naj jo nes6, saj dlje je ne bodo, da ne b' šel za njo.
Zvoniti bom pustil, kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze.
Pokopale jo bodo
le moje roke, krog njega sadil bom cvetice lepe.
Med mile cvetice naj mene lože, saj vem, da bo poč'lo na grobu sreč.
nemara valjda; če ako; le naj neka samo; dlje dalje; vem znam; saj tii; poč[i)lo puklo. (Konac je ove pjesme od Mir. Vilhara.)]
Ko ptičica sem pevala.
Ko ptičica sem pevala,	In lesketala očca sta
sem sladke sanje sanjala:	ko zvezdi dve, kot solnca dva. (Oh, zdaj pa nikdar, nikdar več,
veselje preč je, preč!)*	Le pod men6j še biva mir,
Cvetela sem ko rožica, nebeškim žarkom ljubljena.	Srce le tja, le tja želi,
krog mene pa ga ni nikir
Srce le tja, le tja kjer angel moj leži.
Ročice moje miljene, so zale vence spletale.
* Opetuje se iza svake kitice. Zdaj sada; preč (je) prošlo je; larek zraka; al(i) liep, ubav; tja tamo; kjer gdje.JGl. „Spomenicu Mir. Vilhara" XXXII.)
Kakšna je.
Je bela ko mleko,	zaljubljeno gleda,
rdeča ko kri,	na smeh se drži.
Kakšna kakva; r'u)deč crven; kri krv.
Branijo ljubiti.
Dekle, povej, povdj,	Očka •me kregajo,
če me še ljubiš kej?	mam'ca pretepljejo,
,,Jaz pa tako povem:	jaz pa ne maram nič,
da ljubit ne smem.	pojem ko ptič".
povej če, kaži, da li; kej (dial.) kaj (što); očka čačko; kregati karati; pre-tepljem (tepem) tučem.
Kam se ji ni možiti.
Pa ne bom se možila	Jaz bom se možila
na visoke gore,	na ravno poljd,
pa ne bom je nosila	kjer so bistre vodice
na glav'ci vode.	in bele ceste.
moliti se udati se;
Ljubezen je bila in bo.
Ljubezen je bila,	ko mene in tebe
ljubezen še bo,	na svetu ne bo!
ljubezen ljubav; Se još; bo(de) bit če; ko kad.
Narodni pjevač	o poskočnicama.
So pesmi okrogle,	ko b'le b' na štir' vogle
prav lahko za pet:	bi ne mogle po svet'!
okrogle pesmi vesele pjesme.

UMJETNA PJESMA.
JL
Doba biskupa Vrhovca i Napoleonove Jlirije".
rodjen 1758 u Šiški kraj Ljubljane; franjevac, u jozefinsko doba prešao medju svjetovne svečenike; kasnije profesor na gimnaziji ljubljanskoj, za francezke vlade
Pomno je iztraživao narodni jezik i sakupljao narodne pjesme te prvi počeo sam pjevati u duhu narodnom. „Zadovoljni Kranjec" (1781) je baš radi toga prva njegova pjesma, koja je „malo branja (čitanja) vredna".
Da podžeže vojnu oduševljenost, spjevao je 1809- na vladin poziv „Pesmi za brambovce", a kad je našim zemljama zavladao Napoleon te iz njih stvorio kra-ljevstvo ilirsko, složio je Vodnik veličanstvenu himnu „llirija oživljena" (1811.) Iz nje diše rodoljubje, napose misao slovensko-hrvatske zajednice — zato se Vraz sječa Vodnika u ..Djulabijama" — a i oduševljenje za Napoleona. S toga ga je austrijska vlada kasnije umirovila, a on je muževno snosio svoju sudbinu.
Naš Valentin, koji ima u Ljubljani več spomenik, kazao je o svojem djedu značajnu riječ, da je „rad delal ino vino pil".
..Vodnikove pesni". V Ljubljani 1869. — Valentina Vodnika ..Izbrani spisi"
1890.
Vodnikovo doba 1795.—1830. Valentin Vodnik
ravnatelj istoga zavoda, umro 1819-
Zadovoljni Kranjec.
(1781.)
Od straže hrvaške gor solnce mi pride, v vin6grade laške za goro zaide: z beneškega morja
Orjejo konjiči
za hajdo, pšenico, neutrudni dekliči pa belijo tančico;
kaj maram, jaz kruha
jug čelo poti, od Štajerca burja po let' me hladi.
prislužim zad6st', ni sile trebuha po svetu mi nos't.
Imam oblačilo domač'ga padvana, ženica po krilo iz prav'ga mezlana; se sveti na lice, ko pirh, moj škrlat, nje šapelj, iglice, nje modre je zlat.
Rad plešem okr6gle, s petami glas dajem, premetem vse ogle, v dva cepa se majem; nožlca pa Min'ce za mano drobni, pobira stoplnjce, se v kroge vrti.
Na žgancih tropine pa kislega zelja, bob, kaša, vse mine, ko pridem od dela, al bodi pogača, klobasa al sok, al kar se obrača na ražnju okrog.
Za vsako povelje 'mam židano voljo, za brambo dežele al hoditi v šolo, povsodi se maham, ko čvrst korenjak, pa delam, pa baham, pa pijem tobak.
laški (vlaški, Vlah, Lah) talijanski; beneški mletački (Benetke Mletci); po leti ljeti; deklic djevojka; tančica koprena; padvan vrsta latka, baš tako i median-, pirh (pirih, piruh) uzkršnjak, jpisanica; šapelj (capello) 'povezača glave; modre („mieder") steznik; cep razciep, v dva cepa na desno i na lievo; majem se kolebam;
mano za mnom; drobneti na drobno (sitno) iči; stopinja korak; fidan (njem-„seiden") svilen; bramba obrana; šola škola; baham hvastam se; tabak piti pušiti.
Dramllo mojih rojakov.
Slovenec! tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vin6grad, gora, morjd, ruda ,kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave, išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat' ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška prazen bokal.
dramilo (budilo) budilica; rojak zemljak, domorodac; priden marljiv; lega položaj, smještenje; kupčija (kupec) trgovina, trgovački promet; rediti hraniti; prebrisan pametan, dosjetljiv; čeden pristao; postava stas; stvarnica („stvaračica") toliko kao priroda; muditi (se) zatezati, oklievati; beraiki (berač prosjak) prosjački.
Zadovoljni brambovei.
(1809.)
Presvetli cesar vabi nas
na domovine bran! Grmi že mesto, trg in vas k bandčru ven na plan.
Na to bandčr' prisegamo,
nam priča je neb6: da kamor pojde, pojdemo; vesčlje nam je to.
Pred nami gre največ' vojščak
cesarskega rodu, za njim hiti, kdor je junak in ne pozna strahu.
Sovrlžna roka še nikjer
ni boja žugala, le skrb nas je za ljubi mir za brambo združila.
Če našega kaj prevzetniki
od nas bi hot'li imet mi srčni radovoljniki jih č'mo nazaj prodre!!
Mi brambovei ne iščemo kraljestva tuj'ga vlast, za svoje se potezamo in za dežčle čast.
Za božjo reč namdrjen bod' ognjeni strel in meč! Za svetlega cesarja rod na vojsko hoč'mo teč.
Ohranit je to vsak dolžan,
kar je najljubši kom', za mater, očo stojmo v bran, za dete, ženo, dom!
Da je pravična vojska ta,
nam pamet govori, se v tujo sužnost ne preda, kdor se Boga boji.
Zdaj potrdimo bratovšč'no,
naj roko vsaki da, da se prisega naša bo povs6d razlegala.
radovoljni brambovei dobrovoljni domobranci; vabi zove; mesto grad; vas selo; bandero (-era) zastava; priča svjedok; sovražen (sovrag) neprijateljski; U još; nikjer nigdje; žugati prietiti; ljubi (-a, -o) dragi; reč stvar; oča otac.
Ilirija oživljena.
Napoleon reče: Ilirija vstan'! Vstaja, izdiha: kdo kliče na dan?
(1811.)
O vitez dobrotni, kaj ti me budiš! Daš roko mogočno, me gori držiš!
Kaj bodetn ti dala?	Od severja pride
Pogledam okr6g,	na njega vihar,
izl6čit' ne morem	nevredne gosp6de
skor' svojih otr6k.	iz viškega udar'.
Kdo najde Metulo	Zdaj Branci in Gotje
in Terpo, moj grad?	in Nemci slove,
Em6na, Skardčna	Ilir pa v temnice
sta komaj poznat.	pozabljene gre.
Nazaj spet junake	Dve sedem sto solnec
kdo bode mi dal,	zarašča ga mah,
ki jih se spartanski	Napoleon trebit
je vojvoda bal?	ukaže mu prah.
Od nekdaj snežinki	Ilirsko me kliče
so najina last,	Latinec in Grek,
odt6d se je naša	Slovensko me prav'jo
razlegala čast.	domači vsi vprek.
Je Galijan hraber	Dobr6včan, Kot6ran,
na Padu, pred njim	Prim6rec, Gorenj'c,
doraščen je tresel	Pokolpljan po starem
v ozidju se Rim.	se zove Sloven'c.
Ze močen na morju	Od prvega tukaj
Ilirjan je bil,	stanuje moj rod,
k' se ladije tesat	če ve kdo za druz'ga,
je Rimljan učil.	naj reče, odkod?
Počasi pa Rimljan	Z Bilipom in Sandrom
na vojsko ravna,	so imeli trd boj,
se morja navaja,	Latince po mokrem
premaga oba.	strah'val je njih roj.
Šir6ko razgraja	Zveličana bodem,
do sedem sto let,	zaupati smem,
al' sprave sosddnje	godi se eno čudo,
ni hotel imet.	naprej ga povčm.
— H —
Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja prer6jen, ves nov.
Oprto eno roko na Galijo imam, to drugo pa Grkom prijazno podam.
Na Grecije čelu Korinto stoji, Ilirija v srcu Evrope leži.
Korintu so rekli Helensko ok6, Ilirija prstan Evropini bo.
otrok diete, čedo; (oni dva) sta jesu (dual); komaj jedva; spet opet; bal bojao; najina naša (nas dvaju); last vlast; doraUen odrasao; k' (iko) kada; počasi (po časi) polako; navajati (navaditi se, navada) naviknuti; razgrajati razgradjivati; sprava pomirenje, sloga; iz viškega udar' s visoka udari; Branci Franki; pohabiti zaboraviti; praviti reči, kazati; vprek uopče; tukaj, tu ovdje; ve zna; Bili p Filip (Macedonski), Sander Aleksander; zveličan (zveličati, zveličar spasiti, spasitelj) blažen; Zaupati pouzdati se; godi se dogadja se; poganjati (goniti) nicati, klijati; prerojen preporodjen. — Isp. u Aškerca romancu »Napoleonov večer".
Milica
Solze pretakala, šmarnice plela, Mileta čakala, pesmico pela:
„Kaj nek' odlašajo? Saj mi je rekel! Kaj se zanašajo? Čas bo le tekel!
Izbica materna, hram pak oččtov, davno že gornico men' je obetal.
Res da sem jokala, v nebo zdihvala, misel mi pokala, bi se le vdala.
Sanja se m', djalo je nekaj v oblakih: „Dobrega malo je, Bog daj več takih!"
,,Našla si z volje'ga", glas meni poje, ,,nimaš ga boljega, ves je po tvoje!"
Sreča me — rekla sem, kaj sem nek' rekla? — v lice zapdkla sem, pa domu tekla.
Oče mi svefvali, svet'val i mati, tašča m' obefvali.— česa se bati?
Kiti prepletata gosti mi glavo, roki umevata domsko upravo.
Tastu sin6vlja bom, hčerka pa tašči, hiši navado vem naši in vaši.
Mil'ca sem milena dičnega svoj'ga, Mile je milen pa srca ves moj'ga.
Sreča pač draga je čednega lica, več pa mu blaga je srčna resnica!
Kaj nek' odlašajo? Saj mi je rekel! Kaj se zanašajo? Čas bo le tekel.
Skrinja natlačena? -Gorša zavdza? — Sladivka spačena? — Kdo me spodlčza?
Če me ne vzamejo, Mil'ču ne dajo, drugi me ne u j Ime jo, grade naj imajo!
Samši bo Milica jagnjeta pasla, da ji bo kitica siva dorasla,
solze pretakala proti zagrčbu, Milšega čakala gori na nebu.
šmarnica (šent Marija) gjurgjica; kaj neki odlašajo Uo li odgadjaju (odlagaju)?; saj t.i; le ipak; hram po svoj prilici gornji kat ili kuča u vinogradu = gornica; jokati plakati; pokati pucati; djalo (dejati) reklo; bati se bojati se; kita pletenica; sinovlja snaha; čeden pristao; resnica istina; gorši (dial.) ljepši, odličniji; sladivka sladka udvorica; spačiti nakaziti, izkriviti; izpodle^ati izrivati (iz milosti); ujamem uhvatim; naj neka; samši sam(otan); %agreb pogreb.
Moj spominek.
Kdo rojen prihodnjih bo meni verjdl, da v letih ner6dnih okr6gle sem pel?
Ni žvenka, ni cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka o petju ko ptič.
Kar mat' je učila, me mika zapdt, kar starka zložila jo lično posnčt.
Redila me Sava, Ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kopč.
Vršaca Parnasa « zgolj svojega znam, enakega glasa iz gosli ne dam.
Latinske, helenske, tevtonske učim; za pevke slovenske živim in gorim.
Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi poj6.
■prihodnji buduči; verjeti vjerovati; neroden mlitav (neplodovit?); okroglo (okruglo) peti veselo pjevati; {venk (?vcnk) zvuk, baš kao i cvenh i plenk; bati se bojati se; mika me zanima me, godi mi, hoče mi se; posneti (-amen) povesti se za kim; starka starica; Učno lijepo; rediti hraniti; navdati nadahnuti; kopa kup, vrh; ne ni; Vriac gora negdje blizu Triglava; tgolj samo; pevka (obično: pjeva-čica) popievka.
Prešernovo doba 1830.-1843. i „Novice" iza god. 1843.
Glavno poticalište Prešernove muze bio je pjesnički almanah „Kranjska Čbe-lica", što je izlazio u Ljubljani od 1830—1833 (četiri godišnjaka, peti tek g. 1848.).
Prešeren u svoje doba nije našao dovoljno publike; ta osim svečenstva inteli-gencije slovenske malone nije ni bilo. Slovenci su bili seljaci i radnici.
Ovomu slovenskomu narodu (puku) namienjene su bile „Kmetijske in rokodelske Novice" (Seljačke i zanatlijske Novine), što su pod uredništvom dra. Janeza Bleiweisa počele izlaziti g. 1843., dakle baš onu godinu, kad je bilo zabra-njeno ilirsko ime. U ovim novinama, koje su uvele gajicu, bilo je mjesta i drob-tinama znanosti i beletristike.
rodjen 3- dec. 18OO. u selu Vrbi blizu Bleda i Triglava u Gorenj skoj Kranj skoj. Svršivši gimnaziju u Ljubljani, učio je pravo u Beču (do 1828.). Glavni i veči dio svoga života sproveo je u Ljubljani, i to kao odvjetnički koncipijenat, dok nije god. 1847. dobio advokaturu u Kranju; umro je 8. febr. 1849.
Prešeren je največi liričar slovenski i bez sumnje jedan izmedju prvih liričara uopče. Naobražen u literaturama svoga vremena, zanimao se je u smislu romantike za narodnu pjesmu, slagao sonete, gazele, tercine itd. te u svojoj „Juliji" kao trubadur opjevao svoj ideal (»Sonetni venec", preveden i na hrv. jezik od dr. V. Deželiča u „Prosvjeti" 1900).
Ne pripoznavajuči u umjetnosti vanjskih granica, Prešeren je slobodnjak živio i radio u neskladu sa svojedobnom crkveno-političkom cenzurom. U liričnoj
Ilirsko doba.
Franc Prešeren
Dr. F. Ilešič: Slov. Antologija.
— 17 ~
2
nestalnosti razpoloženja ipak je spjevao znameniti lirsko-epski spjev „Krst pri Savici", gdje je u Črtomiru stvorio sliku slovenskoga „junaka" i konvertita. (U prievodu od Nik. Marjanoviča, Beograd 1900.)
Boraveči skoro izključivo u Ljubljani i zato ne poznavajuči potanje ni ostaloga slovenskoga ni hrv. svijeta, nije pristao uz Gaja i Vraza. Njegov se jezik još znatno razlikuje od sadašnjega književnoga jezika.
„Poezije" su njegove više puta izdane i ilustrovane. Najprikladnije je izdanje Aškerčevo 1902.
Pjesme ljubavne.
Očdtov naših imenitna dela, kar jih nekdanjih časov zgodba hrani; kak6 Metulum se Avgustu brani, kaj je do zdaj Ljubljana doživdla,
kak vere bramba je bili dežčla, kako pri Sisku Kolpe so pijani omagali pred Kranjci Otomani, vam bo Homerov naših pesem pela.
Preslabe, peti boje vam slovčče, poj6 Kranjic lepčto moje strune in tvojo čast, neusmiljena devica!
Poj6 ljubezni moje vam nesreče, kakovi revež je, ki ga presune 'z oči nebčških vržena puščica.
up ufanje; slovo dati oprostiti se; na^aj natrag; zgodba dogadjaj, povijest; debela zemlja; omagati (obnemagati) podleči; reve\ (reven, -na -no) siromah, bogac; vržena bačena; presuniti probosti; puščica (puška) striela.
M 0110:
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, Sreč je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
Strunam.
Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj! Srca bolečine skrite trdosrčni oznanuj:
Kak bledi mi moje lice, kak umira luč oči, kak tek6 iz njih solzice, ki ljubčzen jih rodi;
od želja kako zdihuje, po-nji hrepeni srce, kak mu je vesdlje tuje, kak od sreče nič ne ve;
kak s seb6j me vedno vleče, koder hodi, njen obraz, kak obličje nje cvetčče v srcu nosim vsaki čas;
in kak ve, ki bi nje hvalo rade pele za naprej, ak' se ne usmili kmalo, mor'te utihnit vekomaj.
Te in take ve nosite tožbe, strune, tje do nje; ako mor'te, omečite neusmiljeno sreč! —
trdosrčni tvrdosrčnoj (dat.); bolečina bol; po nji za njom; hrepeneti čeznuti za čim; ve zna; vedno (v jedno) uvijek; vleči vuči; kmalu naskoro; vekomaj za vieke; ve vi; tje (tja) tamo; omečite umekšajte.
Pod oknom.
Luna sije,	K oknu pridi!
kladvo bije	Drug ne vidi,
trudne pozne ure že ...	ko nebčške zvezdice;
Pred neznane	se prikaži,
srčne rane	al sovraži
meni spati ne puste.	me srce, povej, al ne
Ti si kriva,	Up mi vzdigni,
ljubezniva	z roko migni,
deklica neusmiljena!	ak' bojiš se govorit. .
Ti me raniš,	Ura bije,
ti mi braniš,	k oknu ni je,
da ne morem spat doma.	kaj sir6ta čem storit!
Obraz mili	V hram poglčjte,
tvoj po sili	mi povčjte,
mi je vedno pred očmi;	zvezde, al res ona spi
zdihujoče	Al posluša,
srce vroče	me le skuša,
vedno k tebi hrepeni.	al za tlruzega gori.
Ako spava,
naj bo zdrava!
Ak me skuša, nič ne de;
po nje 'zgubi,
ako ljubi
druz'ga, poč'lo bo sreč.
pred prije; po sili preko volje; vedno (v jedno) uvijek; hrepeneti čeznuti; sovražiti (sovrag) mrziti; up ufanje; storiti (stvoriti) učiniti; res u istinu, doista; skušati kušati; dem (dejati) učiniti; nič ne de ništa zato; izguba gubitak; počiti puknuti, puči.
Gazela.
Oči sem večkrat prašal, ali smem ljubiti te; odgovora ne zvem. Od daleč gledaš, draga me, prijazno, prevzetno vihaš nos, ko mimo grem. Ak' v tebe so obrnjeni poglčdi, odtdgneš precej svoj obraz očem; al' ak deklčta druga ogledujem, zakriti jeze ni ti moč ljudem. Tak6, al ljubiš me, al me sovražiš, kak bi ti ustregel, siromak, ne vem.
večkrat više puta; (v)pra$ati pitati; qyem doznam; prevzetno drzko, oholo; nos vihati (,,njuhati") puhati, oholiti se; očem očima; sovražiti mrziti; ustreči ugoditi (streči dvoriti, služiti); vem znam.
Mornar
Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, na barko kliče strel! Po zemlji varno hodi, moj up je šel po vodi, mi drug te je prevzel.
Spet so se jadra bela od južnih sap napela, prinesla me nazaj; deklčta moj'ga ženo
sem našel poročeno, — prestal, sam Bog ve, kaj!
Pri Bogu sem obljubil, da pred bom dušo 'zgubil, ko nehal te ljubit. Si z desno v desno segla, pri Bogu mi prisegla, mi vedno zvesta bit.
Le jadra spet napnimo, val6vom se 'zročimo, kak čisto je morje! Kaj njemu upat smemo, mornarji dobro vemo, dekletom kaj, — kdo ve?
Morja šir6ka cesta peljala me je v mesta, kjer lepe deklice; obrazov njih lep6ta, sneg beli njih života zmotila nista me.
Ne straši moč viharja, ne grom val6v mornarja, se smrti ne boji. Spomin v pot6pu mine, ljubezni bolečine vsak dan spet oživi.
Pojmorju barka plava .. . Nezvesta, bodi zdrava! Sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim! —
nezvest nevjeran; čoln čun (čamac); strel hitac; varen siguran, bezbiedan; tip ufanje (up je šel po vodi ode); obljubiti obečati; pred prije; nehati prestati; {ivot tielo; spet (iopet) opet; sapa dah (vjetar); prestati (bolest) pretrpjeti.
Nebčško sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni.
Izgubljena vera.
Lepčta, ljubeznivost vsa je, kakoršna je pred bila.
Rudeča lica zorno še cvetčjo, ko so pred cvetle.
Se usta smejejo ko pred, sladkčst ni manjša z njih besed.
Otd nnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.
Živ6t je tak. roke, nogč so, kakoršne so pred bile.
Al ver'vat v tebe moč mi ni, kakor sem ver'val prejšnje dni.
Le sveta, čista glorija, ki vera da jo, je prešla.
En sam pogled je vzel jo preč, nazaj ne bo je nikdar več.
Ak' bi živčla vekomej, kar si mi b'la, ne boš naprej.
Sreč je moje bilo oltar,
pred božtvo ti, zdaj — lepa stvar.
r(u)deč rumen, crven; še još; pred prije; prs prsiju; kakoršen kakav; fivot tielo; preiti proči; e(de)n jedan; preč proč, ča.
Kam?
Ko brez miru okrog divjam, prijaflji prašajo me, kam?
Prašajte raj' oblak neba, prašljte raji val morja,
Oblik ne ve in val ne, kam; kam nese me obup, ne znam.
Sam6 to znam, sam6 to vem, da pred obličje nje ne smem
kadar mogočni gospodar	in da ni mesta vrh zemljč,
drvi jih sem ter tja vihar.	kjer bi pozabil to gorjč.
(v)prašati (prositi) pitati; raje (rajši) radje; dreviti sem ter tja tjerati simo tamo; obup (ob up) očajanje; pohabiti zaboraviti; gorje bieda, jad.
Ribič.
Mlad ribič cele noči vesli, vis6ko na nebu zvezda miglja, nevarna mu kaže pota morja.
Več let mu žarki zvezde lepč ljubčzen sijčjo v mlado sreč, mu v prsih budijo čiste željč.
Ak' kakšen vihar od daleč preti, ak' kakšen se morski som privali, ak' kako mu brezno naspr6ti reži,
na zvezdo gled'joč uhiti, je otčt; mlad ribič od čistega ognja vnet po morju je varno veslal več let.
Enkrat se valovi morja razdeld, prikažejo 'z njih se deklčta lepč. do pasa morska deklčta nagč.
Se kopljejo, smejejo, tak poj6: „0 srečen ribič, srce zvestč! Kak dolgo še misliš ti gledati v njo?
„Povčj nam, ribič, povdj zares, al čakaš, da pade zvezda z nebčs, al, da bi k nji zletel, čakaš peres?
„Bil6 bi drugemu čakat dolg čas, bil6 bi drugemu čakati mraz, bi drugi se ne ogibal nas.
„Noc6j bi drugi odprl oči, bi videl, kak blizu strelca stoji: lepdta, ki zanjo sreč ti gori".
O, res je, da bi tak6 ne bil6! Vse res, kar deklčta marska pojo; obup mu zaliva srce zvestč.
Fant s celo močjč se v veslo uprč, ni mar skalovja mu, vMrjev ne, nič več se na zvezdo ne ozre.
Naprej brez miru svoj čoln drvi; al tak za pevkami ribič hiti, kdo ve, al sam pred seb6j beži?
Zgubljen je, utopljen je, se bojim .. . Kdor ljubi brez upa, ga svarim, nikir naj ne vesla za njim! —
miglja (zvezda) trepti; nevarna pota opasni putevi; vel više; {arek zraka; kakšen kakav; brezno bezdno; uhiteti uteči; oteti spasiti; vneti razplamtiti, uzpiriti; eden(en)hrat jedan put; zvest vjeran; zan-s zaista, uistinu; res je istina je; peresa „pera", krila; nocoj nodas; odpreti otvoriti; H što; obup (ob up ufanje) očajanje; fant momak; dreviti tjerati; pevka pjevačica; svariti opominjati; nikar (kod imperat.) nipošto; naj neka.
Nezakonska mati.
Kaj pa je tebe treba bil6,	Kaj pa je tebe treba bil6,
dete ljub6, dete lep6,	dete ljub6, dete lep6!
meni mladi deklici,	Al te je treba bil6, al ne,
neporoččni materi?!	vendar presrčno ljubim te.
Oče so kleli, tepli me,	Meni neb6 odprto se zdi,
mati nad mano jokali se;	kadar se v tvoje ozrem oči;
moji se mene sram'vali so,	kadar prijazno nasmeješ se,
tuji za mano kazali so.	kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki je sam bil ljubi moj,	On, ki ptice pod nebom živi,
on, ki je pravi oče tvoj,	naj ti da srečne, vesčle dni!
šel je po svetu, Bog ve, kam...	Al te je treba bil6 al ne,
Tebe in mene ga je sram!	vedno bom srčno ljubila te. —
ole(-eta) otac; neporočena nevjenčana; tepsti biti, tuči; jokati plakati; tuj tudj; se zdi čini se; prestati preturiti, preboljeti; pozabiti zaboraviti; naj neka; vedno (v jedno) uvijek.
Turjaška Rozamunda.
Hrast stoji v Turjaškem dvori, zbor sedi gosp6de žlahtne, vrh vzdiguje svoj v oblake. ker Turjačan spet gostuje V senci pri kamniti mizi	Rozamundine snubače.
Rozamunda, roža deklic, čast dežčle je domače: nje poglčdi, svitle strele z neba jasnega poslane, daleč krog junakov srcem vžigajo skeleče rane.
D6kaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežčle nemške, troje 'z štajerske in kranjske, ino zraven Ostrovrhar, ki so boji mu igrače.
Lep junak srce bil vnel je gospodične z'lo košate, ki ukaže mu, da prosi od očeta jo in žlahte.
Njemu oče nje napravi imenitno gostovanje; Rozamundo mu obljubi, reče mu pripeljat svate v treh nedeljah, da nevesto 'z hiše spremijo domače.
Tje k gospčdi se približa pevec razglašene slave; prošen strune ubere, poje dela vitezov junaška in deklet oči nebeške, srca od njih ognja vžgana.
Ko prem61kne, ga popraša teta Rozamunde zale, da bi jo čez vse pohvalil, reče mu besčde take:
„Ti povej nam, ki obh6diš bližnje ino daljne kraje,
kje bi neki dčkle rastlo, lepše od nevčste naše?"
,,„Bog jo živi gospodično, Bog ji hčere daj enake, tak cvetoče, tak sloveče, Bog ji sine daj junake! Pod cesarjem zdaj najlepši cvet turjaška roža raste. Sestra bašetova v Bosni, solnce vse lepote zdanje po vsem svetu razglašena, ako slave glas ne laže, sama bi utegnila biti lepša od nevčste vaše.""
Ni nevesti všeč, kar reče, maP odgovor ji dopade. Lica spremeni rudeča, nejevolja jo prevzame. Ostrovrharja poglčda, reče mu iz jeze nagle:
„Slišim, da so Bosnijaki v sužnost gnali kristijane. Res, junakom je sram6ta, da jih še obklada jarem! Meč opaši, Ostrovrhar, hlapce zberi in prijaflje, bašetovo izpelteji sestro, ako kaj veljate! Radi bodo dali Turki zanjo naše vam rojake. Brez otr6k moj zakon bodi, brez vesčlja leta stara, ako šla bom pred k poroki, ako pred moža objamem, ko pripelješ Bosnijanko v grad turjaški, da verjamem,
da je take res svitl6be turško solnce, kakor slave!" —
Ženin, z njo obljubljen, svoje zbere Ostrovrhar hlapce, po prijaflje bližnje pošlje in si oster meč opaše; ročno jezdi nad Turčine, spolnit voljo svoje drage. Ne glob6ka reka Kolpa, ne udržč ga turške straže. Meč krvavi v močni desni pred seboj drvi Bošnjake, bašetovi grad razdčne, reši 'z sužnosti rojake, z njimi bašetovo lepo sestro vitez s sabo vzame, rasti in podobe rajske.
Vseh lepot bila je solnce, ki so tisti čas sijale.
Bolj ko lepa Rozamunda lepša Lejla mu dopade; v grad turjaški je ne pelje, na svoj grad domu jo vzame. Cvet junakov, Ostrovrhar, ji srce nedolžno gane. Vero zapusti Mah6ma, turške šege in navade. Ko bila se naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil, potlej njiju je poročil grajski pater.
Rozamunda grede v klošter, čast ljubljanskih nun postane.
senca sjena; mi^a stol; jahten plemenit, otmjen; ker jer; spet (zopet) opet; debela zemlja; skeleč žareči; dokaj mnogo; (v)laiki talitjanski; ino (in) i; praven uz to; ki... mu kojemu; vneti uzpiriti; l(e)lo vrlo; košat (koš) nadut, ohol; plahta rod; obljubiti obreči; strune ubere udesi; (kje) neki gdje li; ianji sadašnji; utegne biti može biti; všeč mi je godi mi; mal' malo; nejevolja negodovanje; sufnost robstvo; rojak zemljak; otrok diete; zakon brak; ver j amen vjerujem; \enin ženik, zaručnik; obljubljen obečan, zaručen; ročen okretan; dreviti tjerati; ra^denem (rai-dejati) razrušiti; rešiti spasiti; sabo sobom; ji joj; šega običaj; resnica istina; njiju njih dvoje; poročiti vjenčati; nuna dumna, opatica.
Pov6dnji mož.
Od nekdaj lepč so Ljubljanke slovčle, al lepše od Urš'ke bil6 ni nobene, nobene očem bil6 bolj zaželjene ob času nje cvetja dekleta ne žene. — Ko najbolj iz zvezd je danica svetla, najlepša iz deklic je Urš'ka bila.
Mnog'tere device, mnog'tere ženice' ok6 je na skrivnem solze prelivalo, ker Urš'ki sreč se je ljubega vdalo;
al ljubih bilo je nji vedno premalo. Kar slišala možkih okr6g je slovčt, skušala jih v mreže razpdte je vjet.
Na Starem so trgu pod lipo zelčno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lep6te 'z Ljubljane so cele v nedčljo popoldan z mladdnči vesele; bila je kraljica njih Urš'ka brhka, plesati ni dolgo nje volja bila.
Jih dokaj jo prosi, al vsak'mu odreče, preščrna se brani in ples odlaštije, si vedno izgovore nove 'zmišljuje. Že solnce zahaja, se mrak približuje, že sedem odbila je ura in čez, ko jela lavnat se je Urš'ka na ples.
AJ ko se ozira, plesalca si 'zbira, zaglčda pri mizi rumčni junaka; nac'ga pod solncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica vsaka . .. •Omrdžit ga Uršika lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči.
To videt, mladenič se Urški približa: „A1 hot'la bi z mano plesati?" ji pravi. . . „Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje lepote zaslišal sem davi... Ze, Uršika zala, pred tabo sem zdaj, že, Uršika zala, pripravljen na raj!"
To reče in se ji globčko prikleni, sladk6 mu nasindja se Uršika zala: „„Nobene stopinj'ce še nisem plesala, da čakala tebe sem, res je, ni šala; zatorej le hitro mi rčko podaj, lej, solnce zahaja, jenjuje že raj!""
Podal ji mladenič prelepi je roko, in urno ta dva sta po podu zletdla, kot da bi lahkč perutnice imžla, bila bi brez trupla okr6g se vrtela; ne vidi se, kdaj da pod noga udar', plesala sta, ko bi ju nosil vihar.
To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roke so zastale; ker niso trobente glasčva več dale, mladenča nogč so trd6 zacep'tale: „Ne maram", zavpije, „za gosli, za bas, strun drugih, ko plešem, zapčje na glas!"
So brž pridrvili se črni obliki, zasliši na nebu se strašno grmdnje, zasliši vetrčv se sovražno vršdnje, zasliši pot6kov deročih šutndnje, prič'jočim po koncu so vstali lasje .. . Oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!
„Ne boj se, ti Urš'ka, le hitro mi stopi, ne boj se", ji reče, „ne boj se grmenja, ne boj se pot6kov ti mojih šumenja, ne boj se vetr6v mi prijaznih vrščnja! Le urno, le urno obrni petd, le urno, le urno, ker pozno je že!
„„Ah, majhno post6jva, preljubi plesalec, da jaz se obdahnem, da noga počije."" „Ni blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije; valčvi šumeči te, Urš'ka, žel d, le urno, urno obrni petd!"
To reče, hitrčje sta se zasukala, in dalje in dalje od poda spustila, na bregu Ljubljan'ce se trikrat zavila,
plesaje v val6ve šumeče planila. Vrtinec so vid'li čolnarji derčč, al Uršike videl nobčden ni več.
noben nijedan; očem očima; mnogoter mnogokoji; vedno uvijek; ujeti (u/amen) uloviti; Stari trg jedan izmedju trgova ljubljanskih uz Ljubljanicu; brhek (brdek) pristao; dokaj mnogo; prešeren obiestan, vragoljast; odlaševati (odlašati) odga-djati; čei (črej) preko; jeti (jamen) početi; miza stol; rumen žut; to videt to videči; praviti (kaj) reči što; kje(r) gdje; davi jutros; %al(-a,-o) ubav; raj kolo (ples); stopinja korak; (ja)torej zato, dakle; (g)lej-, uren brz; kot (ko) kao; (o)strmeti začuditi se, ukočiti se; fta)cepetati (po)toptati; maram volim; br{(e) odmah; pridre-viti se pritjerati se, dojuriti; sovražen (sovrag) neprijateljski; vršeti šumjeti; pričujoči nazični; po koncu okomito, u vis; lasje vlasi, kosa; majhen malen; po-stojva (dual) postojmo nas dvoje; plesaje plešuč; planiti (planuti) banuti; vrtinec vrtlog, vir.
Misli o životu.
Pevcu.
Kdo zna
noč temno razjasnit, ki tare duha! Kdo ve
kragulja odgnati, ki kljuje sreč od zore do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči
izbrisat 'z spomina nekdanje dni, brezup prihčdnjih odvzet spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori!
Kak6
bit hočeš poet, in ti pretežko je v prsih nosit al pekel al nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru!
vem (vedeti) znam; kragulj jastrieb; brezup (bez ufanja) očajanje; prihodnji buduči; ?danji sadašnji; stan stalež; spomniti se sjetiti se.
Vrba.
O Vrba! Srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta! Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kak6 se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev nčtranjih b' igrača.
Zvest6 srce in delavno ročico za doto, ki je nima miijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico.
In mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka.
kje(r) gdje; oče(-eta) otac; uk nauk; goljufiv (goljufati) varav; vedeti (vem) znati; strup otrov; ivest vjeran; dota miraz; varovati čuvati.
Slovč od mladosti.
Dni mojih lepša polovica kmalo, mlad6sti leta, kmalo ste minule! Rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rož'ce so se koj osule. Le redko upa solnce je sijalo, viharjev jeze so pog6sto rjule. Mlad6st, vendar po tvoji temni zarji srce bridko vzdihuje. Bog te obvarji!
Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njeg6v je um6ril: sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svet zanič'vati se je zagov6ril. Ljubdzen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zaz6ril. Modr6st, pravičnost, učen6st, device brez dot žal'vati videl sem samice.
Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastdnj obrača; kak veter nje naspr6ti temu vleče, kogar v zibeli vid'la je berača; da le petica da ime sloveče,
Da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj'fijami, lažami.
Te videt', grje videti napake, je srcu rane vsekalo krvave. Mlad6sti jasnost vendar misli take si kmalu iz srca spodi in glave. Gradbve svitle zida si v oblake, zelčne trate stavi si v puščave; povs6d vesele lučice prižiga ji up golj'fivi, k njim iz stisk ji miga.
Ne zmisli, da dih prve sap'ce bode odnčsel to, kar misli so stvarile; pozabi koj nesrčč prestanih škode in ran, ki so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode, 'zučč nas v starjih letih časov sile. Zat6, mlad6st, po tvoji temni zarji srce vzdih'valo bo mi, Bog te obvarji!
slovo oproštaj, rastanak; kmalu naskoro; ve vi (ž. spni); (ta)koj odmah; up ulatlje; rjuti rikati, hujiti; bridek gorak; obvarovati (-ujem, imp .obvaruj, vari) oču-v;:ti zgodaj rano; sad plod; dokaj mnogo; strup otrov; zvedeti. (zvem) doznati; vest savjest; dejanje čin; zaničevati prezirati; pogovoriti se dogovoriti se, zakleti se; dota miraz; sapa dah, vjetar; sovražen (sovrag) neprijateljski; zastonj uzalud; fibel kolievka; berač prosjak; petica groš; kar (kaj-r) što (relat.); čislati cieniti; goljufija prievara; grd, grji; napaka mana; (s)poditi (pro)tjerati; trata busen; puščava pustinja; povsod svuda; pozabiti zaboraviti; prestati (nesrečo) pretrpjeti; komaj jedva; sodsud, bačva.
Življenje ječa.
Življenje ječa, čas v njej rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.
Prijazna smrt, predolgo se ne mudi! Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
tje, kamor moč preganjalcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže;
tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se uleže, da glasni hrup nadl6g ga ne predrami.
ječa tamnica; čas vrie're; rabelj krvnik, dželat; obup (up) očaj; hlapec sluga; ?oest vjeran; kes kajanje; čuvaj čuvar; muditi se otezati, oklievati; tje (tja) tamo; zgruditi satrti; nnebiti se oteti se čemu; hrup buka, graja; nadloga ne-volja; predramiti probuditi.
O umjetnosti.
G1 o s a.
Le začniva pri Homeri! Prosil reva dni je stare. Mraz Ovid'ja v Pontu tare. Drugih pevcev zgodbe beri! Nam spričuje Alighieri, kako sreča pevce udarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Quixota, kakošna Parnasa pota ... Slep je, kdor se s petjem ukvarja!
„Kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcev je prijčtnih?" Slišim od butic neukrdtnih prašat zdanjih, prednjih časov. Komur mar prijetnih glasov pesem, ki poj6 Matjaže, boje krog hrvaške straže, mar, kar pevec pel Ilir'je, mar „Čeberce" roji štirje, — Kranjec moj mu osle kaže!
Slep je, kdor se s petjem ukvarja! Kranjec moj mu osle kaže. Pevcu vedno sreča laže; on živi, vmerjd brez d'narja.
Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino. Naj gre pevec v daljno Kino, še naprčj se pot mu kaže! Naj si s tinto prste maže, naj ljubezen si obeta, vneti lepega deklčta, — pevcu vedno sreča laže.
Vendar peti on ne jenja! Grab'te d'narje vkup got6ve in kupujte si grad6ve, v njih živite brez trpljenja! Koder se nebo razpčnja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave; s tem posdstvom brez težave on živi, vmrjd brez d'narja.
ukvarjati se baviti se; vedno (v jedno) uviek; začniva (dual.) počnimo nas dva; reva (revef) siromah; zgodba dogodjaj, povjest; berem čitam; spričujem svje-dočim; pisarja (dva) pisca; butica debela glava, krupnoglavac; (v)prašati (prositi) pitati; %danji sadašnji; mar mi je brigam se, volim; štirje četiri; še još; vatel lakat; graščina grad, imanje; naj neka; vneti uzpiriti; denarji novci.
Kopitar.
Nosil učeno glav6 s častjo sem vseh
premagalec;
smrt in ošabnost sta zmagale mene same.
Kopitar, Slovenac rodom, znameniti slavista i prijatelj Vuka Štefanoviča Karadžiča (i;SO—1844.). Ošabnost oholost; omagati pobiediti.
Gazela.
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi. Eden hvali in spet drugi vpije: „Fej te bodi!" Ta veli mi: „Poj sonete!", oni: „Poj balade!", tretji bil bi bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijčten morebiti temu glas gazelic, oni bo pa rekel: „Kaj za Vodnikom ne hodi?" Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne, al terc'jalke porek6, da jih je vdihnil zlodi... Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se njim po glavi blodi.
berem čitam; vpijem vapijem; tfodej vrag.
Orglar.
Popusti posvetno rabo orglarček in gre v puščavo, tam prepevat božjo slavo. Svoje citre vzame s sabo.
Pesmi svoje med stoglasne v gozdu zliva ptičev kore od prihoda zlate zore, dokler solnca luč ne ugasne.
Al veselje v srcu ut6ni s časom mu za petje slavcev in vseh gozda prebivalcev, ker vsak svojo vedno goni.
On ob drugi si pomladi zbere ptiče mladokljune; jim prebira svoje strune in jih raznih pesmi vadi.
Kosa, trdokljunsko dete, od preljub'ga Avguština, vePkoglavega kalina nauči pet pesmi svete.
Zmerom svojo goni slavček, zmerom od ljubezni bije srcu sladke melodije. Toži ga Bogu puščavček:
,,Lej, kalin, debeloglavec, trdokljunast kos je svoje pesmi pustil, lepše poje. Podučit ne da se slavec!"
Al Bog slavca ni posvaril, le posvaril je puščavca: „Pusti peti moj'ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril!
Pel je v sužnosti železni Jeremij žalost glob6ko; pesem svojo je vis6ko Salomon pel od ljubčzni.
Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le te naj poje, dokler da bo v grobu utihnil!" —
posveten svjetski; raba (rabiti) [ovdje] posao, život; puščava pustinja; sabo sobom; go^d šuma; kor kor (chorus), zbor; slavec slavulj; vedno (v jedno) uvijek; pomlad prolječe; vaditi vježbati; kalin ptica zimovka; zmerom neprestano; (g)lej; (po)svariti opomenuti; sufnost (sufenj) robstvo; le samo; naj neka.
U slutnji god. 1848.
Spet trte so rodile, prijlflji, vince nam sladk6, ki nam oživlja žile, sred razjasni in ok6; ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Zdravica.
(1844.)
V sovr&žnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! Prost ko je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom! Naj zdrobč njih rokd
si spone, kjer jim še težd!
Komu najpred vesčlo zdravico, bratje, č'm6 zapet? Bog našo nam dežčlo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinčv sloveče matere!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
obilnost bodo naša last! —
Dr F. Ilešid: Slov. Antologija.
— 33 —
3
Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladčnke, ko naše je krvi deklč! Naj sin6v zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladčnči, zdaj se pije
zdravica vaša, vi naš up!
Ljubčzni domačije
noben naj vam ne usmrti strup!
Ker po nas
bode vas
jo srčno branit klical čas. —
Zivč naj vsi nar6Ji,
ki hrepend dočakat' dan,
da, koder solnce hodi,
prepir iz sveta bo pregnln!
Da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejdk!
Nazadnje še, prijdtlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zat6 se zbrafli, ki dobro v srcu mislimo! Dokaj dni naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
spet (zopet) opet; trta trs; up ufanje; defela zemlja; sovražnik (vrag) ne-prijatelj; očak praotac; sprava smirenje, sloga; otroci djeca; flahten plemenit; noben nijedan; strup otrov; hrepeneti čeznuti za čim; koder kuda(r); rojak zemljak; mejak medjaš; kozarec čaša; zase za sebe; kar (kaj) što, koliko; dokaj mnogo.
Blaž Potočnik
iz Gorenjske Kranjske (r. 1779-), župnik u Št. Vidu nad Ljubljanom, pjesnik „Kranjske Čbelice" i „Novica". Nekoje njegove pjesme postale su narodnim po-
pievkama.
Dolenjska.
„Pridi, Gorenje,	Brati nas rod,
z mrzle planine!"	brati nas Sava;
vabi Dolenje	pride na brod
v gorke doline.	krški s Triglava!
„Mrzel je led,	Bratec, bod' moj,
pridi se gret!	pij ga z men6j!
Solnce gork6	Trta rodi,
tukaj nam sija,	trud pozabimo!
trta ljub6	Vince blešči,
gor se ovija;	Slovencem napijmo,
vince z gori	bratom okr6g:
greje sreč.	živi jih Bog!"
Gorenjec stanovnik Gorenjske Kranjske (Triglav, Bled) nad Ljubljanom, Dolenjec u Dolenjskoj Kranjskoj od Ljubljane do Hrvatske (Krka, Krško); gorek topao, vruč; greti grijati; trta trs; pohabiti zaboraviti.
Anton Martin Slomšek
znameniti slovenski biskup i pedagog. Rodio se na Slomu kod Ponikve u Šta-jerskoj 18OO., a umro kao biskup lavantinski 1862. u Mariboru. I kao biskup čovjek svoga naroda, iskren rodoljub, ljubitelj mladeži, ,,odgojitelj puka".
Veselja dom.
Preljubo vesčlje, oj, kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček srci? Po hribih, dolinah za tabo hitim, te videti hočem, objčti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jed6, na plesu pri godcih, kjer sladko poj6, al pravega vesčlja na rajanju ni, pijance, plesalce vesčlje beži.
Te iščem po polju, kjer rožice cvet6, po logu zelčnem, kjer ptičke poj6; pa ptičke vesčle in rožice vse le imljo vesčlje za mlado sreč.
Poslddnjič veselje še le zasledim, na vaško ledinico pridirjam za njim; glej, tamkaj z otr6ki prijazno igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma.
Oh, blažena leta neddlžnih otr6k! Vi imlte vesdlje brez težkih nadl6g. Oh, kako vas srčno nazaj si želim, al vi ste minula, zast6nj se solzim!
Le eno vesdlje še čaka na me v presrečni deželi, kjer mlado je vse; trpljenje v taisto dežčlo ne zna, le tamkaj je pravo vesdlje doma.
objeti (-amen) ogrliti, obujmiti; mi%a stol; raj(anje) kolo (ples); le s imo; vaški seoski; (prijdirjam trčim; otroci djeca; nadloga nevolja; lastonj uzalud; debela zemlja.
Rodoljub Ledinski.
Pravo mu je ime Antun Zakelj, r. u Ledinama u Kranjskoj 1816., učio gimnaziju u Karlovcu, svečenik, umro 1868. Pjesnik „Novica" u pravcu Prešernovom.
Sonet.
(1856 }
Ljubdzni bog, Lelj, Erot, al kar dano ti je iničn — nep6sajdno dete! Tak dolgo sluša pevec tvoje svete, da mu zasčkaš v srce smrtno rano.
Kak6 zdraviti se, ni njemu znano; ker vidi veniti vse svoje cvete, objžmlje ga bridk6st nev61je klete, se smrt miru mu bliža neprestano.
Al tak spolnjuješ, krivnik, ti obljube za zvesto službo tolikrat mu dane? Za čast, ki jo je tebi spe val vedno?
Pač slep je, kdor se peljati v pogube od tebe da! Ne ve, da take rane in t61ikanj nesrčče nisi vredno.
neposajen (razposajen) nemiran, nestašan; objemljen (objemati) obuimati, obuhvatati; obljuba obečanje; zvest vjeran; vedno (v jedno) uvijek; pač zaista.
Fran Svetličič.
Svečenik (1814—1881.), uz Ledinskoga u ..Novicama" jedan izmedju najboljih pjesnika u smjeru Prešernovom.
Življenje.
(1847.)
Pot6ku kamne omeči mah6vje, ljub6 šumlja in se po trati vije, sosednih dolov manjše vire pije; na polje lahko brani mu vrb6vje.
Šumeči reki stavi jez skal6vje, zast6nj nje val na trdne stene bije; zmed njih se zopet mirna v morje zlije, ker ji vso moč uzelo je slap6vje.
Enaka je po zemlji pot človeka, kjer sreče spremenljiva je zvestoba. Ko se zavč, na nežnih prsih veka.
Odraščenega stiska rev tesn6ba, življenje kratko dosti ran nam vseka, zacčli jih pok6jno spanje groba.
ometi umekša; jez nasip; zastonj uzalud; zvestoba vjernost; zavem se (zavedeti sej osviestiti se; veka ti jaukati, kukati; reva bieda.
Zabavljica.
(1847.)
Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, zdravice vodopivcem so neslane, gazele ženskim vnemajo možgane, srščnov mi ne draži, Bog obvari!
Romanc ne bodo poslušali stari in zabavljice so le malo brane, balada tvoja me kar nič ne gane, in glose — te so malovredni dari.
Kaj zlodja moram peti, pa me uči, da bo prijčtno tvoji umni buči, junaške, elegije al pravljice?
Teh ne! Ampak na tanko mi popiši, kak iz kleti preganjajo se miši — in bom dejal, da modre si glavice.
Zabavljica podsmješnica, zadjevica; -pravim kažem; ne poj nikari nemoj pje-vati nipošto; vne(ma)ii uzpirivati; srien (stršen) ubodljiva rie£, pjesma (epigram); obvarujem očuvam; brati čitati; kar nič ni malo; zlodej zlotvor, vrag; buča tikva; pravljica priča; ampak („a na opak") več; klet podrum; dejati (dem) reči.
Zdihljaji.
(1849.)
Če čuti žalost mlada pastirica, ko vidi, da na rosnih tleh vsa vela, ki včeraj med sestrami je cvetčla, leži po noči zlomljena cvetlica;
in če zalije ji oko solzica, ko ne zaglčda kaplje, kjer mezčla spod senčnega grm6vja in šumela po belem pesku hladna je vodica:
kdo bode branil žalovati, ko vidim, da v košatih hrastov senci — ne vem zakaj — suši se lipa zala;
ko slišim, da tih6ta je postala, kjer pesmi so prepevali Slovenci, da jih je b'la vesčla Slava mati?
če ako; ko kad; vela uvehla; ki koji; včeraj jučer; me^eti drobno curiti; senčni (od senca) sjenat; ?al Oba v.
Ivan Vesel (to je njegovo pravo fme) rodio se 1798- u Kosezama kamničkoga kotara u Kranjskoj, umro kao financijalni savjetnik u Trstu 1884.
On je glavni reprezentant pjesnikovanja u „Novicama" i narodno-političke pjesme oko 1848-
Oduševljen za poeziju Schillerovu, nasljedovao ga je u bombastičnoj retorici, a na žalost nije dosta vladao svojim slovenskim jezikom. Ipak je duh vremena učinio, da je svojom oduievljenoUu i samim predmetom svojih pjesmotvora (Bog, domovina) za dva desetlječa potamnio slavu poezije Prešernove; bio je Koseski onda idealom i kraljem slovenskoga Parnasa.
Prevodio je mnogo na pr. iz Schillera i Puškina. „ Razne dela" 1870.
Koseski.
Kdo je mar? (1846.)
bodi slava, bodi blago, vse doseže sosed moj.
Dlan doma mu ne odreče, gre na tuje, dobro steče,
njemu zlata kaplja znoj Vidi tujče krasne čine, se zavzame iz daljine; mi zapčjmo: Rodovine je slovenski oratar.
Vse doseže, kar mu drago,
Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, en junak za njim pritiska, udri, udri mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine: Kdo je mar? Ta pogumni korenine je slovenski oratar.
Blaga polna trg in cesta, ladja plava v daljna mesta, vel'ki kupec pošlje vse; nam nanese mire, zlata, njemu vsa odprta vrata, zemlja skor' njeg6va je. Kupi polje, plavž, graščine, d'narje meri na štrtine: Kdo je mar? Ta bogati korenine je slovenski oratar.
V zbor uččnih, vedi slava, stopi moder, bistra glava, vse jezike sveta zna. Če zapčje, vse pogldda, na katedru grom besdda, zvezde šteje, pravdo da. Svet posluša modrovine, se začudi koncu tmine: Kdo je mar? Taka glava korenine je slovenski oratar.
Nek' se trudi v sodni hiši, raste krepko višji, višji, pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, zvezda se na prsih sveti, cesar c'lo ga čisla sam.
Kakor solnce iz višine on zašije, krivo 'zgine: Kdo je mar? Ta pravični korenine je slovenski oratar.
Pusti svet opravke svoje, »Sursum corda" v domu poje, mož pob6žen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, mitra diči sveto glavo, papež piše: „Ljubi brat!" Kadar grob nemilo zine, angel čist na svetu mine: Kdo je mar? Ta pobčžni korenine je slovenski oratar.
Bodi v tugi, bodi v šali, zmer ponižno Boga hvali ter ne zabi rojstva nit'; skaz je njemu krasno lice, uma, sprave, sle, pravice zvezdojasen, čist, osvit. Če zavist lizuna zvine, da zamrdne sin krtine: Kdo je mar? Zagrmimo: Čast očine, s'cer slovenski oratar.
Kdo je mar? Tko H je?; blago roba; tujce tudjinče; oratar (orati) ratar; bor borba; en (eden) jedan; pogumen (pogum) hrabar; plavž talionik; graščina grad, dvor; denarji novci; Urtin(jak) četvrtinjak, velika bačva; veda (vedeti) znanost; &-ako; hiša kuča; vnet (vneti, vnamen) oduševljen; clo( celo) dapače; čislati cieniti; pape^ papa; zmer uviek; skaz,	sprava smirenje, sloga; sla požudjenje; lizun
ulizica; zamrdniti (lice, usta) zakriviti, zakreveljiti; sicer u ostalom, drugčije.
Lovro Toman
iz Kamne Gorice u Gorenjskoj Kranjskoj (1827.). odvjetnik i političar, umro 1870 Vatren govornik i pjesnik slobode iz g. 1848.
Za Hrvate, naše brate!
(1848.)
Bratje, urno gor planimo, za or6žje zagrabimo! Mati splošna hoče nas. „Za Hrvate, vrle brate!"
kliče, vpije nam na glas.
Kakor luna zvezd obdana, glej junake okrog bana, ki razsvetlja hudo noč, da Hrvatom, svojim bratom, dušo, kri — življenja moč;
Narod hrabri, bojeslavni — narod silni, starodavni z nami jedne zibelke so Hrvati, naši brati,
z nami jedne matere.
Madžar krivni jih zatrčti, hoče jim svob6do vzeti, oj krivice divjih zlob! Glej, Hrvatom, našim bratom, on pripravlja smrt in grob.
Nikdar tega ne pustiti, vse se zanje mora biti, kar le ima Slave ime, za Hrvate, naše brate,
domu, caru prezveste.
■opijem vapijem; zibel(ka) kolievka; shod, sastanakj rešim spasim.
da svob6da srečo čini, rod slavjanski vkup zjedini, tujcem trdni pravde zid, da Hrvatov, slavnih brotov, vseh Slavjanov raste snid.
In ko tuja nas' armada s silno vojsko kje napada, kdo nas vendar rešil bo? Le Hrvati, naši brati, imajo sreč za to.
Oj, zato tud' mi planimo, za or6žje zagrabimo, kadar mati hoče nas! Za Hrvate, naše brate,
če nas kliče boja čas!
pre^vest prevjeran; hud zao; snid (idem)
Radoslav Razlag
rodjen u Radoslavcima blizu Ljutomera (zemljak St. Vraza) 1826., odvjetnik u Brežicama, oduševljen pristaša ilirske ideje, političar, umro 1880.
Domovini.
Bodi zdrava, domovina,	Tuje šege, tuje ljudstvo
mili moj slovenski kraj!	so prijaflji, brača ni,
Ti prekrasna, ti edina	Slava le, slavensko čuvstvo
meni si zemeljski raj.	srce moje veseli.
Primi celo v, zemlja mila, primi srce moje v dar, da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar!
tuje šege tudji običaji; neporabljen nezaboravljen.
Doba absolutizma, „Nevena".
»Slovenski Glasnik" 1858.-1868.
Narodnost je bila oživjela; absolutizam ju je opet potisnuo s javnoga, po-litičkoga poprišta; zato se je zaklonila u unutrašnji život i kretala u literaturi.
G. 1858. prof. Janežič u Celovcu poče izdavati „Slovenski Glasnik", prvi slovenski beletristični časopis, koji je udario temelj našoj pripovjednoj prozi.
Uspomena godine 1848., upliv preporadjajučega se ustavnoga života i „tabori" nastavljahu rodoljubnu pjesmu.
Miroslav Vilhar
rodjen 1818. u Planini u Nutranjskoj Kranjskoj, po svršenom pravu vlastelin na Krasu. Nekoje od njegovih pjesama postale su narodnim popievkama. „Pesmi" 1860. „Spomenica Mir. Vilharju" 1906.
Na jezeru.
Po jezeru bliz' Triglava čolnič plava
sem ter tje;
v čolnu glasno se prepčva, da odmeva
od gore.
Ribam srca vsem igrajo, da skakljajo
nad vod6;
še val6vi šepetajo in šumljajo
med sabo.
Mile ptice po dolinah in planinah
se bude; ker so čule pesem mojo, vsaka svojo
žvrgole.
Tukaj Slava vence vije, srce bije
nam gork6; čujte, gore in breg6vi, da sin6vi
Slave smo.
čolnič čunič, čamčič; sem ter tje (tja) simo tamo; odmevati odjekivati; fvrgoleti cvrkutati, žuboriti; gorek topao.
Slovenka.
Kaj maram, da nimam srebra ne zlata! Ljubčzen goreča tud' nekaj velja.
Kaj maram, da nimam prekrasnih oblek! Zvest6ba naj mene odeva u vek.
Kaj maram, da nimam na hribu gradu! Po hišici nizki še več je miru.
Kaj maram, da nimam po zimi cvetic! Saj cvete mi zmerom nedolžnost iz lic.
Kaj maram, da nimam obilo blaga! Ne hodim po svetu, sem rada doma.
Kaj maram, da v dar mi ni prstan še zlat! Še laže brez njega grem delat in spat.
Kaj maram, da nimam ne rek, ne morja! Ne bo mi po vodi ljubezen ušla.
Kaj maram, da nimam ne gor ne planin! Sam6 da moj ljubček slovenski je sin.
maram briga me; tudi takodjer; obleka odječa; zvestoba vjernost; hišica kučica; merom vazda; še la\e j oš lakše.
Fran Cegnar
rodjen 1828. blizu Škofje Loke nad Ljubljanom, poštanski činovnik u Trstu, umro 1892. Ljubitelj srbskih narodnih pjesama i prevoditelj Schillera. „Na grobih" pjeva se obično na razstanku od pokojnika na groblju.
Na grobih.
(1849.)
Blagor mu, ki se spočije, v črni prsti v Bogu spi! Lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.
Žezla, palice beraške — kdo med temi izbiral bo? Krone, krila siromaške, komu mar je tam za to?
Tiha zemlja ga ne drami, strasti ne buči vihar; bratoljublje vlada v jami, greje prah Ijubčzni žar.
Bridke tuge, bolečine, duhomorni trop skrbi, žalovanje grenko mine, potok solz se posuši.
Ne slepi rumeno zlato, čast, ime, nasl6v in stan; smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan.
Krije vse odeja ena, reve in škrlatnike; zgrinja travica zelena vsem enake prtiče.
Kar je črna zemlja dala, vzame črna zemlja spet; duša je iz ječe vstala, vzpela se nad zvezdni svet.
Blagor mu, ki se spočije, v črni prsti v Bogu spi! Lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.
spočije počine; prst (ž. roda) zemlja cmica; dramiti buditi; bridek oštar, gorak; trop četa; grenek gorak: stan stalež, zvanje; berač prosjak; mar mi je briga me; odeji pokrivač; reva bieda, biednik; prt(ič) komad platna; spet (zopet) opet; ječa tamnica.
Livada in deklica.
Le se šopiri, cvetna livada! Prišla bom s srpom deklica mlada.
Z oslo kamneno bom ga brusila, zraven pa tako mu govorila:
„Lepo te prosim, srpič jekleni! Ne prizanesi cvetki nobeni!
Vse mi pok6si cvetke dišeče, bele, rumene, plave, rdeče,
da se ne bodo z mano skušale, s svojo lep6to meni bahale!" —
Pridi, prinesi srpič jeklčni, ako zavidaš rožice meni.
„„Ljuba sestrica, deklica mlada! Nič ne boji se tebe livada.
Tebe ni bilo, jaz sem cvetela, tebe ne bode, jaz bom cvetčla.
Da se le pomlad bo ponovila, meni bo novo cvetje rodila.
Ako pa tebe srpič zadčne, tvoje obličje, vekomaj zvene.
Pusti mi cvetje, draga sestrica! Skrbi za rože lastnega lica!
osla brus, tocilj; zraven uz to; jeklo nado, ocjel; pri^anesti poštediti; noben nijedan; plav modar; rdeč rumen; bahati hvastati se; pomlad prolječe; vekomaj za vieke.
Rojakom.
Hej rojaki! Opasujmo uma svetle meče! Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo; povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Iz pšenice, vrli bratje, ljuljko populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo, da se krepi ona od zar6da do zar6da, da na zemlji diči se od vzhoda do zah6da.
Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo, da ne bo nam solnce zatonilo, da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata, hej, rojaki,^kvišku, da nam pride doba zlata!
Populimo trnje, lemež naj ledino reže, dokler temna noč na naše grobe se ne uleže! Vreme se zjasnjuje, ne bučijo več vetr6vi, taja se ledina, vzeli so slovč mraz6vi.
Drami se prebela Vila na zeleni gori, sveti se ji lice in oko v rumeni zori; hej, rojaki, kako poje, poje in prepčva, da se gora trese, da nebeški strop odmčva!
rojak zemljak; puliti plieviti, čupati; vjhod istok; zahod zapad; ?gora/ gore; vedno (v jedno) vazda; kvišku u vis; taja se topi se, kopni; slovit oproštaj; slovo v^eti oprostiti se; odmeva odjekuje.
M. Kračmanov Valjavec
rodjen 1831. u preddvorskoj župi u Gorenjskoj Kranjskoj, gim. profesor u Va-raždinu i Zagrebu, akademik. Kao pjesnik odlikuje se idiličnim i romanfčnim epom. „Poezije" 1897-
Varaždinka.
Kar poznani te, nisem, nisem čula še od tebe je besčde lepe, strele le iz ironije tula, vsak odg6vor samo kače srepe.
S komer drugim sem še govorila, govorila pa sem z marsikterim, sladka vseh je govorica bila, glej ti, glej ti, da ti ne zamčrim.
„Varaždinka, zlato moje drago, ti zamčri ali ne zamčri, malo mar mi to, pri moji veri!
Saj ste le mi te grenk6te srago natočile vi med kupo vina, pa vam torej točim od pelina".
kar odkako; tul(ac); srep okrutan; 5 kom(er) s kom; marsikateri mnogokoji; grenkota (grenek) gorak, gorkost; sraga kaplja; torej dakle.
Fran Levstik
rodjen 1831. kod Velikih Lašča pod Ljubljanom (u Dolenjskoj). Ostavivši bogoslovje, vodio je malone 20 godina težku borbu za život; a u toj borbi si je jačio značaj i umnu svoju snagu. Time kao i po ostrini svojega kritičnoga pera nali-kuje Lessingu. Poznavalac pučkoga govora i Vukovoga jezika, jezikoslovac avto-didakt uzkrisio je rekbi sadašnji slovenski književni jezik. Previše je bio učenjak i kritičar, a da bi mogao sam postati samoraslim pjesnikom; ipak je prvi uvidio nutranju silu Prešernove muze, a šupljost Koseskoga, kojega je štitila konservativna starija literarna i politička generacija.
U borbi za ideje i život pobjedio je napokon Levstik (iza 1872 skriptor u licejskoj knjižnici Ijubljanskoj, do smrti 1877).
„Zbrani spisi", pet svezaka.
Popčtnik.
Dov61j sem, ljuba, živel z vami;
zdaj zopet v roko grča v les! Če imam torbico na rami,
ne briši ti oči zarčs! V te hribe zrem ves dragi teden,
a dalje se mi v svet mudi; ni moškega imčna vreden, kdor videl tujih ni ljudi.
Oblak nebeški ga odčva,
a v posteljo ima zemljo; ko zopet beli dan ogreva, obrača solnce mu nogo; po staži suhi peš koraka,
zibeva ga po mokrem val; stvari novč mu ura vsaka podaje vrhu novih tal.
Kdor ima v pravem koncu glavo,
on ve v Jeruzalem i v Rim; Premaga solnce, dež, težavo, i zadovoljnost hodi z njim; izkuša mnogo si po sveti
ter srečo tehta vse zemlje; navija ga vesčlje peti, a trdi žalost mu srce.
Kjer sever goni jadra bela do ledovitih mej sveta; kjer južna sapa razgorela
telčsu dihati ne da; kjer vesne konec ni cvetoče: popotnik je doma povsčd; nikjčr si ne postavi koče, nikdar se mu ne utrga pot.
On ne sadi, nikdar ne seje, nikdar mu polje ne rodi; pri svoji peči se ne greje, za svojo mizo ne sedi: dobrote mnoge vendar užije;
sadi i seje mu ves svet; od vsake lože vino pije, njeg6v je ves dekliški cvet.
Nemčder je, ked6r pokriva branečega posl6pja stan! Nikčli zemlja ne počiva,
ne vodi, solncu mir ni dan; i potnik suka se brez teže,
povsčd poznan, nikjer doma; a kjčr polčdnjo uro leže, tam smrt mu domovanje da.
grčav čvorast; -popotnik putnik; dovolj dosta; les drvo (palica); če ako; zares zaistinu; hrib hrid(ina); premagati nadvladati; de% dažd; tekava težkoča; mudi (ss mi) žuri; vem znam; tehtam mjerim (težinu), važem; navajam (od navada); mej, medja; sapa dah; vesna (rus.-čes.-polj. rieč) prolječe; peš pješke; zibeva (zibati) ljulja; {vrh novih) tal (vrh novih) tala (t. j. zemalja); miza stol; dekliški djevojački; k(e)do(r) tko; braneče poslopje štiteča sgrada; sukati se vrtjeti, okretati se.
Utvi.
Dve utvi sta prileteli	Premišljam iz okna dve utvi,
v jezčro pod skalni grad;	a v meni utripi je srce,
tam plavate družno po vodi, zamaknjeno v dneve nekdanje veslata v kristalni hlad.	na lice usiplje solzč.
utva utva, patka; skala stiena, hrid; utriplje kuca, igra; zamaknjen „zama-knut", povučen, udubljen.
Deklica i ptič.
Deklč je zajemalo v vedro vodč, v kovano vedro vodice hladnč; poglčda se v vodo, uzrč si obraz, začudi se svojemu licu ta čas: „Lep6te, ki jo na obrazu imam, za tri grad6ve bele ne dam!"
Po vejici skakal je ptiček vesčl ter deklici mladi peti začčl: „„A kadar bi jeden pravi priščl, vso tvojo lep6to zast6nj bi imčl!"
„Kar poješ mi, ptiček, to sama je laž; a ujeti ne morem te, perje imaš."
„„Da moji peruti imčla bi ti, denčs preletela bi hribe, doli; a kjer bi se tebi po volji dobil, i najsi ub6žec največji bi bil, pod tremi grad6vi mu streho podaš, katčre na svojem obrazu imaš."" To rekel je ptiček ter letel iz vej, iz vej pod nebo, pod nčbom naprdj.
Dekle za njim gleda i reče mu to: „A kaj, ko bilo vse res bi takč? Ptič leta nad nami ter vidi ljudi, ve dobro, kak6 se po svetu godi".
Dekle, deklica djevojka; %aje(ma)ti zaimati, grabiti; ki jo što ju; vej(ic)a livoj(ic)a, gran(čic)a; kadar kada; zastonj uzalud; ujeti uloviti; najsi neka si (bude), pa bio; hrib stiena, lirid; streha krov; res je istina, ko kad; ve zna; se godi do-gadja se.
Črnogorcem.
Vam, Črnogorci, krepka moč je dana, vi ste, ko sredi morja trda skala; v železni jarem udov ni vkovala vam roka kletega Mahomedana!
Junaška kri, ki je nekdaj Slovana za slavo i svobčdo v boje gnala, le vam i Rusom v žilah je ostala; zat6 vam tuja sila je neznlna.
Poljaci viteški so razkrojdni; zlomila češki meč je Gora Bela; ni Srbija še smrti se otdla
Iz vas kali poždne zarod novi; mladika ste, iz ktere prerojdni cveli nam bodo južni spet rodovi.
ko kad; skala stiena, hrid; kri krv; Slovan Slovjen, Slaven; Se j oš; kal klica.
Simon Jenko.
Uz Prežema i Gregoriča naš najbolji liričar XIX. stolječa. Rodio se 1835. na Sorškom polju nad Ljubljanom. Svršivši pravo u Beču, bio je odvjetnički koncipijenat u Kranju, gdje je i umro god. 1869, navršiv jedva 34 godine.
Liričar heineovske naravi, spajao je smieh s istinom, dušu s prirodom. Odlučniji od Prešerna, stvorio nam je (1860) himnu marseillezu ,, Nap rž j zastžva Slave", koja je nastala pod konac njemačkoga absolutizma te se čini kao junački odih na osvitu novoga doba. „ Pesmi", 2 svezka, 1896 i 1900.
Zapoj mi, ptičica, glasn6, zapoj mi pesem žalostno, ki bo mi v srce segala, občutkom se prilčgala.
Po travnikih sprehajam se, prelepe trgam rožice; oj, rožice dišč lepo, a za me duha nimajo.
Ljudje krog mene se vrste, se smejejo in vesele; moj duh teman je in molči, nik6mur nič ne govori.
Star sedamnajst še komaj let, zaničeval že ves sem svet. Jn vem, da v srečo to mi ni, pa mi srce tak6 veli.
sprehajam sprohadjam (hodam, šetam); ki bo koja bude (če); občutki očuti, čuvstva; dišim mirišem; duh miriš; še komaj (još jedva) tek; zaničevati (nič ništa) za ništa držati.
Po slovesu.
Teman oblak izza gorč	To ni oblik izza gore,
privlekel se je nad poljč; nad p61jem v sredi je obstal, neb6 je čez in čez obd&l.
to tudi ni ravnč poljč; to misel le je žalostna na sredi srca mojega.
slovo rastanak; krog (krug) oko(lo); ce\ preko, skrozj obdati obkoliti; tudi takodjer.
Glasno si pevala, strune ubirala, nisi pač mislila, da sem te čul.
Pjesme ljubavi. Pred durmi.
Kljuko prijemala, skor' jo pritisnila, pa se ni upala roka moja.
Blizu pri durih bil, tvoje sem glase pil, z njimi sreč pojil, ub6go sreč.
Solza je padala, lice namakala, nisi je videla, lite zast6nj.
duri dveri (vrata); (strune) ubiram udeiavam, slažem; pač za cielo, po svoi prilici; kljuka kvaka na bravi; upati se usuditi se; zastonj uzalud.	.
Dr. F. Ilešič: Slov. Antologija.
— 49 -
4
Nepovabljeni svat.
„Ko boš se tnožila,	Nevesta pijače
al boš povabila	in bele pogače
tud' mene al ne?	ponudi mu v dar.
Čeprav me pozabiš,	„Pogače ne maram,
čeprav me ne vabiš,	za vino ne baram,
pa sam bom prišel."	le sama ga pij!"
In ni ga vabila,	Še prstan si sname:
al ga pozabila,	,,Ta prstan ni zame,
al smela ga ni.	„na, možu ga daj!"
Pa kakor govoril,	In šel je iz hiše,
tako je res storil,	nevdsta pa briše
prišdl je na pir.	rudeče oči.
Na stran se je usedel,	Ljudjd pa so jeli
111 pil in ne jedel	in pili in peli,
raztrgani svat.	vesžli bili.
(po)vabiti (po)zvati; ko kad; moliti se udati se; tudi takodjer; če prav akoprem; po{abim zaboravim; storim (stvorim) učinim; ne maram ne volim; baram (dial.) pitam ; le još; snamem (sneti) snimiti, skinuti; r(u)deč rumen, crven.
Mati.
Dete revno, dete malo, kdaj mi bodeš poplačalo, kar sem za te skrbna mati morala in bom prestati?
Sem pod srcem te nosila, v bolečinah porodila, za te noč in dan skrbčla, za te sem in bom živčla.
Postelj kol'kokrat postlala, zibel tvojo sem zibala, pesem ti zapela sladko, da zaspalo si čez kratko;
čez te se potem nagnila, srčno Boga sem prosila: „Oče, hudega ga brani, „meni, sebi ga ohrani!"
Dete malo in ub6žno, bodi pridno in pobčžno, s tem skrbi mi boš plačalo, dete revno, dete malo!
reven ubožan, jadan; bo(de)m budem; prestati pretrpjeti; postlati prostrieti; pbel kolievka; čet (črej) preko, nad; če% kratko za kratko ; hudo zlo.
Naš maček.
Naš maček je ljub'co imžl, vasovat noč vsako je šel; Priščl je domov ves zaspan ko mežnar odzvonil je dan.
Zbolela je ljub'ca močn6, o joj, če več zdrava ne bo! Naš maček je jokat začčl, nobene več miši ni vjel.
In ko mu res vzame jo smrt, ok61i se plazi potrt, življčnje sovražit začne — v sobčto občsil se je.
To žalost v eksempelj povem neskrbnin vam mladim ljudem Če dolgo živčt vam je mar, zaljubit se nikdar, nikdar!
vasovati (vas selo) iči u selo (k dragoj); ko kad; le ako; noben nijedan jokati plakati; vjeti uloviti; res u istinu ; sovražiti mrziti; mar mi je volim.
Misli o životu uopče. Kor&k v življenje.
Srce trepčče od hrepenenja, v šumni vrtinec sili življenja. Stopil na ladij tudi bi eno, jadral za srečo nerazjasnjeno. Morje lažnivo, kje so bregovi ?
Grozna širjava, grom in vetr6vi — zije slapovje rjove peneče, barke razbija, v brezdna jih meče. Zvezde prijazne, pot mi kazite, srečni vetrovi, čoln mi vodite!
hrepeneti čeznuti; vrtinec vrtlog ; stopit stupio; ladii ladja ; breg obala širjava širina; rjovem (rjuti) ričem, hujim; čoln čun, čamac.
Trojno gorje.
Gor jč, kdor nima doma,	Gorje, kdor se useda
kdor ni nikjer sam svoj gosp6d;	za tujo mizo žive dni;
naj križem svet prer6ma,	vsak grižljaj mu presčda,
saj vendar tujec je povsod.	požirek vsak mu zagreni.
Gorje, kdor zatajiti prisiljen voljo in sreč, bedakom posoditi čas mora, glavo in roke.
gorje zlo; (tre)romati hodočastiti; saj vendar ta ipak; tuj(ec) tudj(inac); povsod posvuda; grizljaj zalogaj; mi^a stol; preseda mu mrzi ga; pofirek (potreti) gutljaj; iagreneti (grenek) grknuti (gorak postati).
V brezupnosti.
Moči, moči mi daj, moj Bog!	Moči, moči mi daj, moj Bog!
Da, ko napade me obup,	Tak krepke kakor zid gora,
ne ukl6nim silam se nadlog,	da, če se ruši svet okr6g,
jim stanovitnost stavim vkljub.	propast me najde še moža!
bre^upnost, obup beznadje, očaj; ko kad; ukloniti se ukloniti se, predati se; nadloga nevolja; vkljub uzprkos; gora gora; če ako; okrog oko(lo).
Priroda. Obr&zi.
Vstala je narava ter se giblje živa; znane čute kaže, kar nebo pokriva.
In sreč umeje čudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetice.
Kamenje budi se in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje.
Pri zeleni mizi moški ino ženske, druščina gospčde bila je slovenske.
3-
Roži mlado lice zarudl kot zarja, fanta njeno listje tiho nagovarja:
„Danes tvoja ljuba bo se poročila, mene pa v rumenih kiticah nosila.
Ko ljubezni palo bode zagrinjalo, moje zadnje perje bo na tleh ležalo."
Z druščino možakov gospodične zale v našem so jeziku gladko vse kramljale.
Ves zav?čt sem gledal, čudu sem se čudil, da iz sanj lažnivih zdajci sem se zbudil.
Ko je solnce vstalo, dajal sem mu hvalo, da na oknu rože mi je obsijalo.
Solnce mi je reklo: „Tebe, rož ni bilo, ko mogočno z neba zemlji sem svetilo.
Ti kot rosa zgineš, jaz pa bom ostalo, grob ti obsevalo, revež, hrani hvalo!"
5.
Z glasnim šumom s kora orgle so dondle; druži se z dondnjem glas sosdske cele:
„Bodi počeščdna, rajska ti Devica, vseh nebes in zemlje, naših src kraljica!"
Tak sosdska poje in na prsi bije; skoz vis6ka okna jasno solnce sije.
Ko zaspal bom v smrti, ne kopijite jame, kjer vrst d se križi; tam ni mesta zame.
7.
Zelen mah obrasta zrušene zid6ve; veter skoz nje diha žalostne glasčve.
Povej, razvalina, v solncu zatemndla, kaj je moč človdška, kaj so njena dela?
In življdnje naše, ki tak hitro teče, al so same sanje? — Sanje — jek mi reče.
6.
Mlad jun&k po polji s težkim srcem hodi, zvestega konjiča na pov6dcu vodi.
„Pasi spet se mirno, travo jej zeldno; trud in boj in rane, vse je izgubljdno!
Zlomljena je sablja, bratje pokopani, kar jih je ostalo, tujcem so podani!"
Na vis6ki Tatri jamo izkopljite, tri drevdsa sveta nanjo zasadite.
Tam moj duh bo gledal na vse štiri strani, dokler bela zora dneva ne oznani.
kar što; občutekJtuvstvo; mano mnom; kot kao; jant momak; poročiti vjenčati; rumen žut; kitica pleteni(či)ca; ko kad; ogrinjalo (subst.) zastor; perje lišče; in(o) („i ono") i; druščina društvo; zal,-a,-o liep; kramljati zanovietati; zdajci namah; doneti zvučiti; soseska susjedstvo, opčina; skoz kroz; zvest vjeran; spet (zopet) opet; jej jedi; tuj(ec) tudj(inac); podan podložan; ko kad; kje(r) gdje; vrste se re 'aju se.
Slavenstvo. Slovenska zgodovina.
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikčgar spoštovane.
V zlatih črkah v zgodovini narodov ber6 se čini; le od našega ni glasa 'z prejšnjega ne zdanj'ga časa
Kdo spominja se nekdanjih v revni zemlji zakopanih? Tiho bori vnuk koraka čez grob borega očaka.
In ko ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije: Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponlšal?
Kako rod za rodom gine, to povest je domovine, vsemu svetu nepoznane, od nik6gar spoštovane.
bridek gorak; prešiniti obuzeti; [črka slovo; spomnim sjetim; zgodovina po-viest; berem čitam; le tek; tfanji (sedanji) sadašnji; reven biedan, siromašan; bori (boren, ubo^en) ubogi; koraka koraca; tez (črez) preko; očak otac; ko kad; (pojprašati (po)pitati.
Adrijansko morje.
Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod;
ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetžla, ko so jadra njih vojskč še nosila njih ime.
Molči, morje, kam si djalo, al si ladje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videti več ni?
Ni jih morje potopilo, ni jih ob peči razbilo; da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč.
ko kada; slovansko slovjensko (slavensko); mesta gradovi; še još; djalo (dtnem) metnulo; al(i) jali, ili; peči stiene, hridine; ni nije; več više.
Ti, ki si ustvaril nas kot listja, trave, pol sveta podaril sinom majke Slave, čuj nas, večni Bog! Tvoji smo sin6vi, dela blagosl6vi, naših slabih rok!
ustvariti stvoriti; kot kao(ti); d'janje čin; pogum hrabrost.
Naprčj, zastava Slave, na boj, junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori!
Z orčžjem in desnico nesčmo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Molitev.
Usmili se sir6t, Oče, z nami bodi, kaži pravi pot, ki do sreče vodi; ti nam daj krep6sti, da, kar sklene um, v djanju naš pogum skaže brez slabčsti!
; rok ruku; kar sklene što zaključi (odluči);
Naprej.
Draga mati je prosila, roke okol' vrata vila, plakala je moja mila: „Tu ostani, ljubi moj!"
Z Bogom, mati, ljub'ca zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub'ca moja čast in slava , hajd'mo, hajd'mo zanje v boj!
kri krv; očetnjava otačbina, domovina; terjati zahtievati.
Gomilšak Jakob.
R. 1843. u Slov. Goricama u Štajerskoj (zemljak St. Vraza), svečenik, umro kao realni kateheta u Trstu 1906. — Ova davorija je več narodna popjevka.
Slovenec sem.
Slovenec sem! Tak6 je mati djala, ko me je dete pestovala; zat6rej dobro vem: Slovenec sem.
Slovenec sem! To jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut mi pravi; s pon6som reči smem: Slovenec sem.
Slovenec sem! Jaz ljubim očetnjavo, Gorim za njeno čast in slavo; kar čutim, to povčm: Slovenec sem!
Slovenec sem! Od zibeli do groba ne gane moja se zvest6ba, da vsekdar reči smem: Slovenec sem!
dejati (dem) reči; ko kad; (zajtorej zato; pbel kolievka; zvestoba vjernost
„Vienac".
Stritarovo doba, 1870.—1895. „Zvori".
God. 1870. pokrenu u Beču prof. Jos. Stritar beletristički list „Zvon" te izda do 1880. šest godišnjaka. God. 1880. odstupi od uredništva, a „Zvon" se preseli u Ljubljanu, gdje izlazi još i sada kao ..Ljubljanski Zvon". Svoj prvotni značaj očuvao je taj list do god. 1S95.
Josip Stritar.
R. 1836. u Velikim Laščama u Dolenjskoj Kranjskoj, gimn. rof. u Beču, sad umirovljen.
Proputovao je zapadne zemlje te je njegova kultura sasvim zapadnjačka; zapadnjačka je njegova pesimistička filozofija („svetožaIje"), baš kao i njegovo teoretično humanitarno slavenstvo.
Bježedi zbiljski svijet, punio je našu književnost izmišljenim tvorinama te propagirao u njoj idealizam; napokon se je zaklonio u moralizujuče predjele književnosti za mladež.
Svojom estetičnom kritikom ustanovio je poeziji i prozi estetično pravilan slog te konačno spasio pjesničko značenje Prešernovo.
Njegove pjesme večinom su, rekao bi, profesorski pravilne te kao poezija ne če imati trajne ciene.
„Zbrani spisi" (1887 i si.) u 7 svezaka.
Oblaček.
Za gore solnce mi zahaja, na zemljo pada rosni hlad; sladak spomin mi v srcu vstaja, ljub6 me hodi pozdravljat.
Oblaček ti, ovčica bela! Po nebu plavaj mi naprčj, poglčdi, kaj mi draga dela, da jo pozdravljam, ji povčj!
Če misli name, bodi zdrava, poljub ji nesi moj gredčč; naj mirno mi in sladko spava, prijazne sanje, lahko noč! —
spomin uspomena; vstaja ustaje;~ povej kaži; te ako; gredoč (grem idem) iduči; naj neka.
Popotna pesem.
Kannstadt poleg Neckarja.
Danes tukaj, jutri tam,	Kakor ptica, ki leti
druge gore, druga mesta!	čez gor6 in čez ravnine,
Če mi všeč ni tu, drugim	kraje gledam in ljudi,
urno me odvčde cesta.	kaj mi mar njih bolečine?
Kdo toldži mi sreč, ko toldžbe milo prosi? Kakor svoje jaz gorje, vsak gorjč naj svoje nosi!
tukaj ovdje; jutri sjutra; če ako; vleč mi je godi mi; uren brz; čez preko; mar mi je briga me; lolafiti tješiti; gorje zlo, jad.
Delavcu.
Da lep si, mož, ne bodem dejil, podoben junaku v povčsti; otrčk bi se te na samčti zbal, mlad pes te oblajal na cesti.
Košite obrvi, temno ok6 srp6 izpod čela ti gleda; po licih strnišče ti raste ostr6, zadira se tvoja besčda.
Zamazan, zašit si, sam6 da ne bos, lasjč ne poznajo glavnika; z rokavom, o groza, brišeš si nos, mož, kje je tvoja omika?
Po tvojem vedčnju, ne bodi greh, pod6ben se zdiš mi slonu; to bil bi poglčd, to bil bi smeh, ko ti bi se gibal v salonu!
In vendar jaz rad ti roko podim in k tebi hotel bi sesti; o belem bi dnevi ne bilo me sram s tebčj hoditi po mesti.
Za mizo pri vinu sediš golor6k, to vino v Šampanji ne rase; in hčerka tvoja, prijazen otr6k, v narččju sedd ti igra se.
Ti, kolikor znaš, ljubezniv si z njo, z njo se pogovarjaš priljudno; lasč ji s čela gladiš z rok6, in zraven smehljaš se čudno!
In s kruhom jo pitaš, večerje je čas, ponujaš ji kislega vina; dekldtce jč in ti gladi obraz, dasi jo zbada ščetina.
Podčbo iz vaju narčdil bi rad, ponišal bi z njo se pred svetom; po mestih bi šel jo razkazovat, nemirnim gosp6skim oččtom! —
Glej, žena tvoja, ki pote gre, da spravi dom6v te „starca"! Ti mirno podiš ji kozarec molčč, ne brani se ona kozirca.
Zdaj greste dom6v, tak6 je prav, vsi trije ste že zaspani; prijatelj, z Bogom, ostani mi zdrav, Bog hčer in žen6 ti ohrani!
dejati (dem) reči; povest pripoviest; otrok diete; (z)bati se (po)bojati se; košat kitast; srp (srep) divlji, mrk; podirati se krieštati; zašit okrpan; glavnik češalj; omika obrazOvanost, uljudba; vedenje vladanje; zdi se čini se; ko kad; mesto grad; miza stol; rase raste; sede sjedeč; fnro«« zajedno; ponujaš „(po) nudjaš", nudiš; dasi premda; vaju vas dvoje; ponašati se ponositi se; šel išao; oče (očeta) otac; grem idem; domov kuči; kozarec čaša, kupica; molče mučeči, šuteči; trije tri.
Nazaj!
Nazaj, nazaj, moj duh, v dežčlo sveto, v dežčlo misli mojih in želji, kjer vedno jasno je neb6 razpdto,
kjer mir in pokoj, sreča je doma. Kraj rojstni moj je, prava domovina dežela ta, to čutim zdaj, edina!
Odkar zapustil tiho njeno krilo, zaščl sem v tuji mi vih&rni svet, srce nikjer se ni upokojilo, sadu nobčn mi ni obrodil cvet; zaman okusil sem življenja slasti, nič želj srca ni moglo mi napasti.
Vse ničevo, vse otlo, puhle pene, le prazna paša srca in oči; če se t r enot je ti smehlji — premčne, nesreče boj se,-ki poleg preži. Nesrčča sama nam je zvesta — sreča na bilki rosa jutranja lesteča! —
Blaga posvetnega me lesk ne mika, naj noč in dan se trudijo za njim; vsi molijo naj zlatega malika, od daleč jaz jih gledam in molčim. Človčku rado blešči se od zlata, da več trpečega ne vidi brata.
Najboljših mož oči sijajna slava obrača, vleče silno za seb6; pon6sno dviga venčana se glava, ko druge vse se klanjajo pred njo; vse to priklanjanje in praznovanje otročje meni vidi se igranje.
V svetišče pribežim prijazne koče, za mano hrup je tržni in prepir; otroka lice zorno mi cvet6če zašije, blagi me objame mir. A ko naj se radujem tihe sreče, v skrbčh in strahu srce mi trepčče.
Ko čujem smeh ned61žnega otrčka in mislim: Bog mu zdravje, srečo daj!,
na steno piše mi nevidna roka: Gorjč ti, srečni! v sreči trepetaj! Ked6r ima, on more izgubiti, — kako se moreš sreče veseliti?--
Kak6 sem sam! Na vsem šir6kem sveti nihčč, da moje bi umči sreč; in jaz zastčnj se silim nje umčti, tuj mi je jezik, ki ga govorč; po tuji zemlji kot pregnanec tavam, bridkčstim vsem v oblasti in težavam!
Ko sam sedim zamišljen v tihi koči, kaj poje, vabi, čuj! tak6 ljub6? O, jaz poznam ta glas! V božični noči zvonovi mili vabijo tak6. Oko se mi rosi, sreč se taja, in domotčžje sladko me obhaja.
Po domu zapušččnem se mi toži, po njem nemirno hrepeni sreč; spominov broj se bolj in bolj mi množi, pod6be jasne dvigajo glavč, se znanim glasom govorijo meni: Dom6v se vrni, brat nam izgubljčni!
In jaz se vračam. K vam, pod6be vzorne, resnice svete ve, moj duh hiti,-k vam, kjer vse sile rade so pokorne lep6ti večni, meni se mudi: v dežčlo, kjer ljubčzen je kraljica, kjer solza bledega ne moči lica.
Ze vidi jo oko, dežčlo sveto, dežčlo misli mojih in želja; kjer vedno jasno je nebo razpčto, kjer mir in pokoj, sreča je doma. Moj duh peruti čile že razvija, tvoj, tvoj sem zopet, sveta poezija!
nazaj natrag; debela zemlja; vedno (v jedno) uvijek; rojstni rodni; zdaj sada; odkar odkako; nikjer nigdje; sad (gen. sadu) plod; noben nijedan; ničev ništav; otel-la-lo utal (utao), šupalj; -puhel prazan; trenotje trenuče (oka), trenutak; pre%i vreba; zvest vjeran; blago roba; blesk sjaj; mika me zanima me, privlači me; naj neka; malik kumir; več više; sebo sobom; ko kad, dok; otročji (otrok) djetinji; hrup buka; objamem(-jeti) obujmiti, ogrliti; gorje zlo, jad, jao (tebi); k(e)do(r) tko; nihče (nikdo) nitko; zastonj uzalud; ki ga što ga; kot kao; tavam lutam; bridkost gorkost; oblast vlast; tekava težkoča; vabi zove; taja se topi se; obhaja me (obhadja) hvata seme; domotofje tuga za domom; hrepenim čeznem; spomin uspomena; se sa; domov kuči; ve vi (ž. rod); resnica istina; mudi se žur se; peruti krila; fe več.
Mojemu narodu.
Nar6di boje bijejo krvave, oblastno zemljo z mečem si delijo; narčdom z jeklom pišejo postave, ki v sužnih sponah žalostno medli jo; krvavi lavor si vijo krog glave, pridčbljen z jokom vdov in podrtijo; brat z bratovo krvjč si piše dela, da slava njih na veke bi živčla!
In ti, moj rod? — Kjer sodijo usčde nar6dov se, tam glas se tvoj ne čuje; trob6jna tvoja kdaj zastava bode vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje? Kdaj ti pon6sno vodil boš nar6de, kdaj pride doba, da Slovan kraljuje? — Oj tiho, če ti zdaj je sreča kriva, Slovana slava čaka nevenljlva!
Po svetu koder se ok6 ozira, razsaja maščevanje, srd, krivica; mog6čni brata slabšega zatira, trpi človčštva večja polovica. Sovraštva svet je poln in poln prepira, v tem6 zavita sveta je resnica: Kdo v bran se stavil bode sili jezni, kdo luč prinčsel bratovske ljubčzni?
Ti rod moj, mili rod! ti hudobije, sovraštva razdejžl boš carstvo kleto. Komu pač v prsih blažje srce bije, komu za bratov srečo bolj je vneto? Ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom bratoljubje sveto; tvoj bode venec zmage nekrvave: Naprej moj rod — „Naprčj zastava Slave!"
jeklo ocao, čelik; postava zakon; su(en (suženj, sužnost) robski; medleti hiriti; krog (okrug), oko(lo); jok (jauk), plač; podrtija ruševina; koder kuda(r); razsajati bješnjeti; maščevanje (od)maždjivanje, osveta; sovraštvo (sovrag) neprijateljstvo mržnja; prepir spor; resnica istina; hudobija zloba; razdejali razor i ti' pač zadelo;* vnet uzplamčen; razprtija razpra, inat; zmaga pobjeda.
Dunajske elegije.
(Odnose se na ustanak u Bosni i Hercegovini 1875. i si.) 1.
Kje ste pesniki vi hrvaški in pesniki srbski? Kaj počnčte, kaj vam strune glasil ne dad6? Pravega namreč glasu, dostojnega zdanjemu času! Vas jih nekaj molči, drugi ljnbčzen poj6. Je li sedaj čas sladkih besed, zaljubljenih pesmi? Zdaj, ko vojska divji, bratje prelivajo kri! Nimate-li sred, trpljčnje vas bratov ne gane? Vprašam, ked6 izmed vas „raje" nam pel je gorje? Srbija ti, domovina nekdaj junaškega petja, ki se čudi mu svet, ki ga posnčma zast6nj! Kje so ti pevci sedaj, ki poj6 narčda trpljenje, slavna dejanja slavč, da ne pozabi jih svet? Dvignite, pevci, se vi, zapčjte nam pesmi ognjene, kakor jih slavni Tirtej v vojski Spartanom je pel! Pesmi nam pojte, ki svet strmeč jih bode poslušal, v vseh jezikih sveta naj se za vami poj6!
2.
Tantum religio potuit suadere malorum!
Lucr.
Brata sta Srb in Hrvat; ljubčzen naj vlada med brati; Srb Hrvata črti, Srba sovrdži Hrvat!
Med sovraštvi sveta najhujše je bratov sovraštvo;
volk ne sovrdži tako bridko, srdito voM!
Brata sta bila si Kajn in Abel, por6ča nam pismo;
prva pretočena kri bratova bila je kri!
Kajn je brata ubil; kaj srd mu je vnelo krvavi?
Služil drugače Bogu, druge je žrtve daril.
Vera, ki vez naj bo ljubezni med zemljo in nebom,
prvi rodila razpor, prvo rodila je kri!
Srba sovražiš, Hrvat! — zakaj? — drugače se križa:
Z desne na levo menda, ali nar6be, ne včm!
Duh iz Oččta sam6, ne izhaja mu tudi iz Sina —
Kdor „filioque" taji, biti ne more mi brat! —
Oj slepčta! Smejal bi se človek nespameti taki,
da bi mu bridke solzč ne zadušile smehu!
Kaj se služi tak6, govorita! oččtu v nebčsih?
Kakega mislita pač, Srb in Hrvat, si Boga?
More li bratov razp6r in srd veseliti očeta?
Bratov sovraštvo, prepir v srce oččtu je meč!
S tabo, Hrvat, govorim, na srce bi rad ti govoril,
ako človčški ti ni v srcu ugasnil še čut!
Brat nesrččen je tvoj! Ves svet ga miluje v nesreči;
usmiljenje srca povs6d, roke odpira ljudčm.
Od ledenega, glej! morja se dvigujejo bratje,
bratu hitč na pomčč, z mesta ne ganeš se ti!
Bližnji si sosed mu ti in brat, ne! ti si mu dvojček,
tebe od njega težk6 tuje razl6či ok6.
Z mečem ne smeš na pom6č mu iti, postava ti brani,
Brani Madjar ti gospod, a govoriti bi smel!
Žalost zapira in sram mi ostre besede, — le t6 še:
Če ne pomžgaš mu že, vsaj ne preganjaj ga zdaj!
Dunaj Beč; namreč naime; zdanji (zdaj, sedaj) sadašnji; ho kad; kri krv; (v)prašam pitam; k(e)do tko; gorje zlo, jad; ki mu kojemu; posnemam podra-žujem; zastonj uzalud; dejanje čin; pozabi zaboravi; strmeti čudom se čuditi; naj neka; črtiti mrziti; sovražiti mrziti; bridek gorak; poročati izvješčivati; vneti (vnamem) uzpiriti; razpor raspra; menda (menim da) valjda; narobe (rob rub) naopak; oče(-eta) otac; tabo tobom; povsod svuda; dvojček blizanac; postava zakon; le samo; če ako; Zapira zatvara, zaustavlja; še još; fe več; vsaj barem: z&aj (sedaj) sada.
Slovanska pesem.
Kaj doni, sladko se glasi, vabi, teši me ljubo? V zlatem mi otrččjem časi mati pela je tak6. Zemljo naj Slovan obhodi, koderkoli pot ga vodi, on po tebi hrepeni, oj, slovdnska pesem ti!
Govorice, šege tuje često sila ga uči; ko žaliije, se raduje, v pesmi svoji govori. Pesem uka mu in joka, zdaj junaka, zdaj otr6ka glas iz tebe mu doni, oj, slovanska pesem ti!
Ko za pravo, dom in slavo v vojsko gre junaški roj, pesem kakor na zabavo vodi ga v krvlvi boj. Ko mu zasijala zmaga, ko je v prah podrl sovraga: glas mu tvoj Boga slavi, oj, slovanska pesem ti!
Kjer se zbirajo Slovani, i na tujem so doma, ko donijo glasi znani od srca jim do srca. Doni, pesem, brate druži, domovini vsak naj služi, kogar tvoja moč budi, oj, slovanska pesem ti!
donim zvučim; ljubo milo; pela pjevala; otročji (otrok) djetinji; hrepenim čeznem; govorica govor, jezik; šega običaj; ukam vrištim; jokam plačem; zda (sedaj) sada; ko kad; vojska rat; pnaga pobjeda; sovrag neprijatelj; kje(r) gdje.
Josip Cimperman.
Učenik Levstikove kritike; formalista. Več u 13. svojoj godini je ohromio, no težki je svoj udes nosio muževno. R. 1847. u Ljubljani, umro 1893- „Pesmi" 1888
Tri goreče želje.
Tri goreče želje	Prvič: da v trpljčnji
v dnu jaz duše nosim:	skala se ne ganem.
Usliši, Bog nebčški,	Drugič: da resnici
česar verno prosim!	vsekdar zvest ostanem.
Tretjič: 11 j e ljubčzen trdno mi ohrani potle prvi srečnik jaz sem med zemljani.
jat ja; iesa(r) čega (što); prvič, drugič, tretjič prvo, drugo, treče; resnica istina; zvest vjeran.
Simon Gregorčič,
najobljubljeniji i najpopularniji pjesnik slovenski. R. 1844. na Vrsnom u Goričkoj, sašao je s visokih planina triglavskoga pogorja uz bistru Suču u Slovensku Goricu, da bude svečenikom i pjesnikom svojega naroda. Radujemo se trim svezkama njegovih pjesama (I. 1882., II. 1888., III. 1904 ) — zadnji ima naslov .Predsmrtnice"; za-jedno po prilici s „Predsmrtnicama" objavio je svoj prievod svetopisamskoga „Joba". Umro 24. stud. 1906. Gl. „Kroatische Revue" 1882.; Petravič, „Studije i portreti"
Ujčtega ptiča tožba.
Oj, zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last; zdaj ozka kletka me zaklčpa, ko vjel sem se v nesrččno past.
Ostrigli, oh, so mi per6ti, da ni mi moči v sinji zrak, čez hrib in dol — gorje sirčti — ne nosijVeč me vzlet krepak.
Ne nosi več me v log košlti, kjer mnog prebiva zvest mi drug, ni moči mi v jesžni z brati s teh velih trat na cvetni jug.
Z ognjčnim jeklom umorili so mi nebčško luč oči, da božjih čud v prir6de krili uživati mi moči ni.
Ok6 sir6ti oslepljeni, ok6 edino je — spomin, a on ni vir toldžbe meni, spomin mi vir je bolečin.
Zdaj senčni gaj se v cvet odčva, oj senčni gaj, moj rojstni raj, glasn6 tam bratov zbor popdva, tu moj izgublja se vzdihljaj.
Z družico drug tam prosto leta, izbral si gosto je drev6, in drobno gnezdo skrbno spleta, da spal bi nežni rod mehkč.
A meni svet je ves ocvčtel, zaprt in slep sem samotar, nikdar ne bodem gnezda pletel, gojil mladičev nikedar.
Mrjč mi v ječi srce ub6go, brezcvetna gine mi mlad6st,... pač mnogo vzeli ste mi, mnogo, ko zlato vzeli ste prostost.
A enega mi vzeli niste, pa mi ne vzamete nikdar: to pesmi so srebrnočiste, to je glasčv nebčški dar.
Samotno v kletki bom popeval, dokler ne poči to srce: vam dušo mzrlo bom ogreval in sebi bom hladil gorje!
širna široka; zaklepati zaključa(va)ti; past lovka, stupica; gorje zlo, jao!; log lug; košat kitast, grmovit; p>est vjeran; vela trata povenula tratina; jeklo ocjel, čelik; spomin uspomena; vir izvor; mano mnom; krog (krug), oko(lo); ječa tamnica; naj neka; {daj sada; prostost sloboda; poči pukne.
Za mano ure solnčne srčče, pred mano groza temnih dni, krog mene stene večne ječe, -pa naj spomin me veseli ?!
ujeti (ujamem) uloviti, uhvatiti;
Dr F. Ile It: Slor. Antologija
- 65 -
5
Misli o životu. Sam.
Gor j 6 mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Imaš-li, brate, mnogo od nebčs, od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče užival sam ne bo nikčli.
gorje (zlo) jao! oko (oiesa); nikoli nikada; odprem otvorim; olajšujem olakšavam; naj neka; še j oš, i.
Daritev.
Daritev bodi ti življčnje celo: oltar najlepši je — sred oltar, ljubčzen sveta v njem — nebčšk je ža>, gospodu žrtva — vsako dobro delo. O, da sreč gojilo bi vsekdar ta sveti žar, naj živo bi gorčlo, ' enako kresu vedno ti plamtdlo, Bogu in domu žgalo vreden dar! Odlččno odpovčj se svoji sreči, gorčče išči drugim jo doseči, živčti vrli mož ne sme za sč. Iz bratov sreče njemu sreča klije, vesčlje ljudsko njemu v oku sije in tuja solza mu meči sreč!
daritev „daritba", darivanje; ljubezen ljubav; vsekdar svagda; ta taj; naj neka; enako jednako ; vedno svedj ; odpovem se odrečem se (čega); ljudski (drugih ljudi) tudji; mečiti mekšati.
Življenje ni praznik.
Cvetččega lica, cvetočih še let zdaj prve korake nemčrjaš med svet, — nastlal i na stezo so pisan ti cvet. Po poljskih cveticah te žive cvetice spremljajo kot ženina mlade družice in svatov prijateljskih radosten trop prazmije tvoj prvi v življčnju st6p.
Odpri sreč, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorjč! Kedor pa srečo uživa sam, naj še solzč preliva sam!
In tebe — pač moti te cvetje na poti — to občno vesdlje se tudi pol6ti! Ne čutiš — naj srca ne vara te čut! — da vhod le v življenje je s cvetjem posut? Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano, le trnje zakriva, da zvene ti rano? Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel resn6bne besdde na praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Od zore do mraka rosan in potan ti lajšaj in slajšaj človčško trpljčnje! Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča, dejanje ti ljubi, a boj se pok6ja ! Dolžan ni sam6, kar velžva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedlj, ker resnčbni so dnovi, a delo in trud ti neb6 blagosl6vi!
še j oš; {daj (sedaj) sada; spremljati pratiti; kot kao; fenin zaručnik; trop četa; bač zadeto;, (po)lotiti primiti; naj neka; fr samo; resnoben (res, resen) ozbiljan; delaven dan djelatni dan, radičak; lajšati lakšati; -slajšati sladiti; saj ta; dejanje čin; stan stalež, zvanje; dolžan dužan; kar što; tedaj dakle.
Kupa življenja.
Pod tabo pekčl in neb6 nad teboj, a zemlja visi med občma, in gori in doli zajčma ti v kupo življčnja kipeči napoj: zdaj boli pekla, zdaj vesčlje neba, pogčsto vse vmes! Glej, to ti je res usčda sveta! — Ked6r je možak, strupdne se kupe ne brani, sladkč se nikdar ne upijani,
no vedno ostane enik, in vedno ohrani si pokoj sladak!
tabo (teboj) tobom; zajemati zaimati, grabiti; napoj napitak; po gosto često; vmes smiešano; usoda usud, udes; k(e)io{r) tko; mofak muž, čovjek; res zaista; strupen otrovan; enak jednak.
V mraku.
Le ut6ni, utčni za gor6, le ugasi, solnce, luč svetl6, oj padi, padi gosti mrak, prinčsi srcu mir slad&k!
Čemu sijalo bi lep6, čemu, oj solnčece zlat6? Povsčd sir6tam sevaš le, nesrččen rod ogrčvaš le!
Kdo gledal bi ta hrib in dol, zaklčt le v revo, jok in bol, hinavstvo, zmot, trpljčnja poln, sir6t in sirotčnja poln?
Dokler mi siješ, solnce ti, hladu, miru mi v srcu ni, mori poglčd, teži spomin me svojih, ljudskih bolečin.
Le skrij se, solnce jasno, skrij, izgini svet izpred oči, da zabi žalostno sreč človeške zmote in gorjč!
povsod posvuda; ogre(va)ti ogrija(va)ti; reva bieda; jok (jauk), plač; hinavstvo licemjerstvo; fmofa zabluda; ljudski tudji; (pohabim zaboravim; gorje zlo, jad.
Na bregu.
Na.bregu stojim in v morje strmim: pod mano srdito valčvje rohni ob kamnito bregbvje; do neba praši se meglčni dim, v obrdz mi brizgajo pene od skalne stene; a stena skalna ostlne stalna,
in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostlnem! Ko v steno valovje, usčde vih&r ob mč se zaganja;
a duh se ponosni ne uklanja: ti streti me moreš, potrdti nikdar, usode sovražne besndči vihar!
strmim ukočeno gledam; pod mano poda mnom; rohnim bjesnim; kljubujem prkosim; ko kad; usoda usud, udes; sovražen neprijateljski.
Človška nik&r!
V	delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil brez broja! Skrivn6stno snuje roka tvoja: nikjer je stalne ni stvari,
a prah nobdn se ne zgubi.
V	delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem vrtdnje, prelivajoče se življdnje, prerojevanje, prenavljanje,
iz bitja v bitje presnavljanje, a smrti nisem uzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmed dragih mu kater duha okove v grob polčži, češ: rodni brat mu je umrl! In — smrti ni!
V	delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem uzrl!... Začdtnik moj, ki si me ustvaril, duha si iskro mi razžaril,
v okldp prsteni jo zaprl, — zakaj? Veš ti! — Ko ilnato boš jdčo stri,
ne bom umrl! No duhu poženo per6ti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot, — kam? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi solnčnojasno lice, obraz ljubdzni in resnice!... To prst pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj, krijčč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš!
Za novo stvar moj prah porabiš, — za kako? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno te prositi smdm: iz praha vzgoji ti cvetico, podari logu pevko ptico, katerokčli ustvari stvar; kedčr bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpdti, med dvomi, zmotami visdti — človeka — ustvariti nikar!
človeka nikar (ne ustvariti)! čovjeka nipošto (ne stvarati); bitij biči; skrivnosten otajstven; nikjer nigdje; noben nijedan; vedno neprestano; prenavljanje obnavljanje; presnavljanje preosnivanje; plakafe plačuč; ko kad; duhteti mirisati; kateri koji; čel veleči; oklep prsteni (prst [ž. r.] zemlja) oklop zemljeni; poleno (pognati) (potjeraju) porastu; peroti krila; ječa tamnica; zmota zabluda; resnica istina; (po)-Zabim zaboravim; porabim upotriebim; katerikoli kojigod; dvom dvojba.
Pjesme domovini. Naša zvezda.
Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je; lepše mu ta zvezda zala, nego vse, svetila je.
Toda, oh, za goro ut6ne, skrije se za temni gaj; vprašam svetle milijone: Vrne li se še kedaj?
A molče zvezdice jasne, odgov6ra ne ved6, dol z neba višave krasne nemo na vprašalca zro.
Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni!
?a/(t) liep; (v)pra$am pitam; vrnem vratim; vedo (vem, vedeti) znadu; višavi višina; fro (zreti) zru (gledaju).
Oj z Bogom, ti planinski svet!
Na nebu zvezde sevajo,	Tu rod je moj, tu moj je kraj,
na vasi fantje pevajo, poj6 glasno, pojo lepo, pri srcu pa jim je hud6.
Kaj bi ne bilo jim hudo, kaj bi ne bilo jim bridko, od doma se poslavljajo, na vojsko se odpravljajo.
Planine solnčne, ve moj raj, jaz tudi ločim se sedaj; a Bog le ve, kaj tu pustim, in Bog le ve, kaj zdaj trpim.
Tu narod biva še krepak, tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okužil ni, ki čas ga omehkužil ni.
tu živel rad bi vekomaj, ni kraja mi krasnčjšega, ni ljudstva mi milčjšega.
Kar sreče sem na svetu užil, sem jo v mladosti cvetu pil, sem pil vrh solnčnih jo višin -planine proste prosti sin.
In zdaj planine, ve moj raj, od vas tja v tuji moram kraj; kak6 mi pa je to težko, le on tam gori ve sam6.
Oj z Bogom, domovinski svet, oj z Bogom, ti planinski cvet, nebeški čuvaj te vladar, ne zabim te nikdar, nikdar!
vas selo; fant momak; bridek gorak; poslavljati se (slovo jemati) opraštati se; le samo; ve (t r.) vi; vojska rat; (o)mehku%iti (o)inekoputiti; vekomaj viekom; prost slobodan; zdaj (sedaj) sada; tja tamo; ve (vedeti) zna; (pohabim zaboravim.
Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirčdni si lepoti, ko ti prozčrnih globočin nevihte temne srd ne moti, — krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je lagak, ko hod deklčt s planine, in jasna si ko gorski zrak, in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine, — krasna si, hči planin. Rad gledam ti v val6ve bodre, valčve te zeleno-modre: temna zelčn planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lep6to to si pila, — krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav, -Bog sprimi tu te sred planjav!. . Kako glasnč, ljubč šumljaš, kako čvrsto, krepko skakljaš, ko sred gora še pot imaš! A ko pridčreš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hrib6v, zibelke tvojega val6vja? Mar veš, da tečeš tik grobov,
Soči.
grobov slovenskega domčvja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, brdka v prir6dni si lep6ti, ko ti prozčrnih globočin nevihte divje srd ne moti! Pa, oh, sirčti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan; prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga — gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo obl6k, krog tebe pa svinččna toča in dež krvav in solz pot6k in blisk in grom, — oh, bitva vroča! Tod sčkla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!
- Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti sreč nar6ča: kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, tačas prodrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se breg6v, srdita čez brančve stopi ter tujce, zemljelačne, utčpi
na dno razpenjenih val6v! Soča, glavna rieka goričkoga Primorja, pritječe izpod Triglava (iz Gregorčičeva slovenskoga zavičaja) mimo Gorice u Furlaniju, koja je nekada bila takodjer slovenska, a sad je talijanska.
brdek pristao; prodoren proziran; ho kad; ko(t) kao; nevihta oluja; dekle idekleta) djevojče; višnjevost modrina; višava višina; se jdiš se činiš; planjava ravnina; še j oš; počasi polagano; hrib hrid(ina); zibel(ka) kolievka; mar veš? zar znaš? domovje domovi; obojni dvostruk; pač zadelo; fugam prietim; prihrumeli dogrmjeti; iej (čreO preko; ki jo koju; struga struja, korito; krog (krug) oko(lo); naroča veli; voda vodi; gorek topao; gorje jad, jaol; svinčen (svinec) olovan; de* kiša; jeklo ocjel, čelik; kaliti mutiti; sovražen (sovrag) neprijateljski; spomnim sjetim; prodrevim protjeram; tuj(ec) tudj(inac); ?emljelačen zemlje gladan.
Domovini.
O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvj6, solzami napojčna, ki bol poznaš le, nič dobrčt, oj mati vdanega ti sina, oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, kar jih obsčva zarja dneva; krepčstna si, vsa vredna ti, da krona venča te kraljčva. A trnjev le tvoj venec je, in rod tvoj rod-muččnec je; sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira! Kdaj to gorjč pač mine ti? Kdaj se ok6 ti ujasni kalno? Kdaj slečeš to oblčko žalno,
sovražen neprijateljski; gorje zlo, jad; odjedu; ker jir; štejem brofim; jvest vjeran.
kdaj solnee zlato sine ti? O, da z močj6 in srečo, slavo, ne s krono trnjevo, nebo ovilo bi ti sveto glavo, — kako bi ljubil te srčno, kak6 bi jaz ti pel glasno! A ker nikd6 ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvestčje te, a ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, ljubčzen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živete!
kolenomutan; slečem obleko svučem
Ljubav. Izgubljeni cvet.
Sin6či je pela	Sinoči cvetoča,
ko slavček ljubo,	rudeča ko kri,
zakaj pa je danes	zakaj pa ji danes
rosn6 nje ok6?	obrazek bledi?
Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi je vstala, bil cvet je obran.
Oh, cvetje je rahlo, čez noč se ospč; a žal je še meni po njem, o dekle!
Tja doli po polju pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj — uka glasn6!
ko kao; r(u)deč rumen, crven; ji joj; davi jutros; £ej (trez) preko; še j oš; dal) po (žao) za; dekle djevojka; tja tamo; (sedaj) sada; ukati podvikivati
Dekletova
Pred tabo klečim, izvčljena Deva, ihtim in drhtim, obj6kana reva. Saj tebi odprto je moje srce, saj tebi je znano vse moje gorjč. Okusila sem u zorni mlad6sti ljubezni sladk6st in, oh, nje bridk6sti. Kot solnčece čist moj srčni je žar; ne bo me ga sram pred tabo nikdar. In vendar zakaj ta čisti plamen podžiga sedaj mi pekel ognjen? Trepčče, oh, revi mi sleherna žila kot listje na drevi, ko bliža se sila, drhtim, oh, drhtim sir6ta ubčga,
molitev.
da v boju zgubim, ki ljubim tak6 ga. Ko padel bi on kak6 bi na sveti sir6ta potem še mogla živeti? To ubogo sreč, to drobno sreč, kak6 bi nosilo brezmčjno gorjč? O čuj, o čuj, Devica presveta, prošnjč in solzč sir6te — deklčta; ko smrt bo kosila, čez bojno ravan, ti čuvaj ljubljenca udarcev, ran. Ti skrhaj nad njim preteče jeklčnke, odvrni od njega morilne svinččnke, ti mene in njega shrani bolčsti, ti ženina vrni ljubeči nevčsti!
izvoljen izabran; ihtim ječam; objokan zaplakan; reva bied(nic)a; saj ta; gorje jad, jao; bridkost gorkost; sedaj sada; sleherni svaki; ko(t) kao; ko ako; čez (črez) preko; jeklenka sablja od ocjeli; morilni uboj it; svinčenka (svinec) tane (olovno).
Sreč človeško
Srce človeško — sveta stvar, ne šali z njim se mi nikar, v njem pekel naš je in naš raj, se srcem našim ne igr&j!
En solnčni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas.
En gorek rek — sreč odpre, en ljub poglčd — sreč se vžge; en hud poglčd — srce mrjč, en trd izrčk — sreč se stre .. .
nikar nipošto; e(de)n jedan; soj (sr. p frfrati lepršati, prhutati; srebati srkati; ke
sveta stvar.
Po cvetkah ti vesčl frfraš in sreblješ med iz sladkih čaš; a ko s cvetu na cvet hitiš — li slutiš, kak spomin pustiš?
Za tabo solz potok lijoč, oči gasnoče, cvet venoč, zgubljen pokčj, kesanja strup, v potrti duši črn obup.
S človčškim srcem ne igraj, naš pekel v njem je in naš raj, se srcem eno žit je streš, se srcem eno bitje streš! i-soj, o-soj); tj tal iz tali; gorek topao; (anje) kajanje; strup otrov; obup očaj.
Eno devo le bom ljubil.
Eno devo le bom ljubil, eni vedno zvest ostal, druge nikdar ne bom snubil, nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrogu zemlje, mila, ljuba je tako, da jo zlati zor objemlje, da smehlja se ji nebo.
Čistost bela jo odčva in zvestoba pas je njen, blago srčece ogrčva ji ljubčzni svet plamčn.
Njo le bom ves čas življenja ljubil iz srca globin: ljuba moja je -=- Slovenja, jaz pa Slave zvest sem sin!
vedno vazda; zvest vjeran; objemlje obuzimlje ji joj; ljubezen ljubav.
Predsmrtnice.
1.
Na življenja cesti sem ljudi srečaval, z mano vsak po svoje tam se je zabaval.
Eden me je hvalil, grajal me je drugi; a poznčj sem spoznal: nihče po zaslugi.
Takrat, kdor me grajal, mi srce je žalil, dvigal mi je dušo on, ki me je hvalil.
Zdaj me nič ne dvigne, nič me več ne žali, rogam zdaj se graji, rogam zdaj se hvali.
2.
Mlad6sti davna leta, ne kličem vas nazaj; minul si mi brez cveta, življdnja mračni maj!
Le redek žarek sinil mi v dušo je tedaj, še temu pa izginil je bliskoma sijaj.
Tako, oh, dnevi tekli mi v temni žali so, vse meni so odrčkli, kar drugim dali so.
V zatčn se solnce niža, hiti, hiti na moč, in meni naglo bliža se mrak, veččr in noč.
Naj! — luči si prepolno za me, oj solnce ti! Oko je moje bolno, preveč se mi blešči.
Bolj ljuba zvezd svetloba, ■ ko solnca mi sijaj; ko skrije noč jih groba, pa skrije mi jih naj.
mano mnom; tabavati.se zabavljati se; grajati karati; nihče (niklo) nitko; le samo; %arek zraka; Se još; bliskoma strjelimice; sijaj sjaj; zaton (tonuče) zapad; moč sila; naj neka; luč svjetlo; bolj ljuba milija; svetloba svjetlost; ko (uz komp.) nego; ko kad; -preveč previše.
Krilan.
Pravo ime Josip Pagliaruzzi; zemljak Simonu Gregorčiču, r. 1859- u Kobaridu, trgovištu goričkoga kotara uz gornju Suču; umro 1885-, svršiv pravničke študije. Osobito nadaren za baladni i romančni ton. — „Poezije", I. u Gorici, n. (ib. Slov. knj. 44—45), III. Zbrani spisi (Slov. knj. 52—54).
Vraneč.
Ko v planu bleščalo je jutro rosno, klečalo ob vodi dekle je mlado,
klečalo je v travi kraj bistre vode in pralo v vodici je rute novč.
Pa semkaj čez polje, lehan ko ptič, pridirja k vodici mi čil konjič.
Spletena lepo mu je griva svetla, med grivo na čelu pa rože ima.
Začudi konjiču dekle se mlad6, pa vpraša dekle mi konjiča lepo:
Kako si gizdav ti, moj vranec vran, nik61i še nisi tako bil kras&n.
Kaj hoče, kaj hoče to, vranec moj — kaj dela zdaj mladi gospčdič tvoj?
„Moj mladi gospod se napravlja doma, da bova med vsemi najlepša midva.
Oj danes obema je dan čestit,
moj mladi gospčd gre z mano snubit."
Povej mi, povej mi, oj vranec moj, katero bo snubil gosp6dič tvoj.
„Oj tebe, oj tebe, dekle ti lep6, za tabo mu gine srce mlad6."
Če res je, kar praviš mi, vranec ti, jaz stregla ti bodem vse žive dni.
Sezidati hočem ti hram svetal, brez dela pri polnih boš jaslih stal.
Najboljše pšenice sipala ti bom, z vodico te hladno napajala bom.
Če res je, kar praviš mi, vranec ti, jaz stregla ti bodem vse žive dni.
In vzela je rute iz bistrih valov, hitčla je brhko črez polje domov.
»Pripelji, pripelji ga, dobro nebo, oh jaz ga ljubim tako srčn6".
ko kad; plan ravnina ; dekle djevojka; ruta rubac, marama; sem(kaj) ovamo; čez (črez) preko; lehan lahak; (v)prašam pitani; Se još; bova (bodeva) budemo nas dvoje; mano mnom; kateri koji; tabo tobom; res(nica) istina; kar što; pravim kažem; stregla (strežem) dvorila, služila; bom budem; brhek pristao, hitar.
Janko.
dobro hišo je sezidal, dobro vrt za hišo zgradil in za vrtom njivo plodno. Dobro bode gospodinji, ki bo tukaj stanovala, ki bo todi se trudila, dobro bo ji, srečna bode. Lepo hišo bo imela in za hišo vrtič majhen in za vrtom njivo plodno, a, kar več je, nego drugo, Janka, mladega sopr6ga, ki najlepši in najboljši cele fare je inladčnič; dobro bo ji, srečna bode.
Mladi
Hišo zida mladi Janko, novo hišo zunaj sela, in za hišo vrt napravlja in za vrtom njivo plodno. A ko pride Mali Šmaren, glej, stoji že hiša nova in za hišo vrtič mali in za vrtom njiva plodna.
Pa prismejejo po cesti tri dekldta se pop61dne, postojč pred hišo novo, gledajo to hišo novo in za hišo vrtič mali in za vrtom njivo plodno.
Pa mi reče prvo ddkle: Slabo Janko je pog6dil, slabo hišo je sezidal, nizko hišo je sezidal, malo oken je napravil, huda tema bode v hiši i po noči i po dnevi. Hudo bode gospodinji, ki bo notri stanovala.
Pa mi reče drugo dekle: Slabo hišo je sezidal, slabo Janko vrt je zgradil in za vrtom ono njivo. Tla so tamkaj prepešččna, nič ne bode tamkaj rastlo, težko bode gospodinji, ki bo todi se trudila.
Pa mi reče tretje dčkle: Ne zmerjajte, dragi moji, ne zmerjajte meni Janka; dobro Janko je pogodil,
Janko v hiši je poslušal, kaj deklčta govorila. Plane Janko ven iz hiše, skoči k deklicam rdečim, pa mi prime tretje dčkle, prime jo za belo roko, pa ji reče Janko mladi: Hvala tebi, dčkle lepo, da si mene pohvalilo, z mano to domovje moje. Ali bi hotdla biti gospodinja v tem domčvju? Glej, prav zate sem je zidal, zate vse lep6 pripravil. Prosil sem Boga med delom, da bi delo ti dopalo in pa delavec vrh dela, da bi ti se ne branila, priti semkaj v to dom6vje in živdti tukaj z mano. Pridi, pridi, dekle ljubo, dčkle ljubo, srce moje! M
hiia kuča; zunaj vani; Mali Šmaren (Marija) Mala Gospojina; dekle djevojka; bode (bude) bit če; gospodinja gospodarica; ki koji,-a-e; notri unutra; tam(kaj) tamo; prepeUen prepješčan; zmerjati karati; tu(kaj) tu, ovdje; majhen malen; več više; fara župa; planiti planuti, banuti, nahrupiti; ven van, napolje; rdeč rumen; prav upravo, baš.
Stara mati.
Pala je tema na Ukrajino, v grobni mir zavila vso ravnino; grobni mir objel je kočo belo, spanec v koči mater osamčlo.
Težek sen mi sanja mati siva: o Ivanu, sinu svojem, sniva, ki je šel iz ljube domačije, da za belega se carja bije.
Vidi mati svojega otrčka: v prsih rana mu zija globčka. a iz rane kri rdeča teče — tiho Ivan materi šepčče:
„Daleč, kjer stojč gord Balkana, v grob so deli vašega Ivana — težko, težko mi po vas je, mati, da ne morem v tihem grobu spati."
Predno v jutru zlati zor nap6či, prebudi iz sna se mati v koči; stoka starka v silni bolečini, joka po Ivanu, svojem sini.
Siva mati kočico ostavi, daleč se od nje na pot napravi; ide po neznanem, širnem sveti — enkrat mora še Ivana zreti!
Daleč, daleč turška je dežčla, siva mati stara že in vela; trudno leze črez ravan peščdno, noge težke, težje srce njeno.
Mes'ce tri mi starka je hodila, vroče potoma Boga molila; a po mes'cih treh prišla v Turčijo, kjer junaki ruski v grobih spijo.
Grob pri grobu se na polju vzdiga, križ pri križu se nad grobi dviga — „„Oh pokaži, Bog, mi v tej-le sili, kje počiva Ivan moj premili!""
H grobu se za grobom starka klanja, kliče dete svoje brez nehanja: „„Ivan, Ivan, ti moj čtrok zlati, odgovčri, jaz sem, tvoja mati!""
Tiho po grobčh junaki spijo, jadni majki ne odgovorijo — starka smrtno zapusti planjavo, dalje v turško zemljo gre krvavo.
Pa z bojišča hodi na bojišče, po grob6vih, tam otrčka išče in, kjer koli grob neznan sameva, svojega Ivana kliče reva:
„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati! Odgov6ri, jaz sem, tvoja mati!"" Brez števila grobov obhodila, a nobena prava ni gomila.
Sredi gore, nizek in sam6ten, skriva se pod hrastom grob tihčten: trudna pod drev6 na grob poklčkne, v tihi grob bolčstno starka jekne;
„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati: odgov6ri, jaz sem, tvoja mati!' Glavo skloni, sapo na se vleče, čuj, iz groba votel glas šepčče:
„Težko, težko mi po vas je, mati, da ne moreni v tihem grobu spati!" Vikne starka, da se v hrib razlega, da po dolu glas odmdva z brega.
Grebe mati zemljo raz gomilo, koplje jamo v grob se zadnjo silo — do sinu je mati izkopala.
Dolgo, dolgo mu v obličje gleda, pa poljubi ga na usta bleda, gorko ga poljubi ter omahne, zraven sina dušo mi izdahne —
tema tama; spanec san; siv sied; otrok diete; kri krv; rdeč rujni, crven; morem mogu; z01 zora; napoči (-„puči") pukne (svane); stokati stenjati; Se još; potoma putem; h grobu mj. k grobu-, nehati prestati; planjava ravnina; kjerkoli gdjegod; reva bied(nic)a; Število broj; nebe(de)n nijedan; votel utal (utao), šupalj (mukao); ra? gomilo s gomile; koplje kopa; praven sina uz (pored) sina.
Anton Funtek.
R. u Ljubljani 1862., profesor na c. kr. učiteljištu ljubljanskom. ,.Izbrane pesmi" („Slov. knj." 38/39 ) 1895-
0 mraku.
Iz stolpa sem mi zvon doni, Ob glasih teh se mi zazdi, ko ulčga mrak se po vasi — da v daljni svoji sem vasi, Le doni, zvon, iz temnih lin, kjer ni mi tuj noben obraz, le zbujaj mi na dom spomin! pozna me vsak, vsakčgar jaz.
Le zvoni mi tak6 glasan	Zato pa, zvon, le zvoni mi,
in milo poj čez tujo plan;	na tuji zemlji doni mi,
dasi mi v srcu polje jad,	ti zvon večdrni, zvon iz lin,
zvonjdnje tvoje slušam rad!	le zbujaj mi na dom spomin!
stolp zvonik; doneti zvučiti; vas selo; doni (imp.) zvuči (doni zvuči); lina prozor na krovu ili tornju; zbujaj uzbudjuj; dasi premda; poljem (plati) kipim, vrijem-~Jza)zdi se (pri)čini se; kjer gdje; nobe{de)n nijedan.
V gorah.
Raz vis6ko gorsko sleme	Na sam6tno stezo seda
gleda dom tesdn;	živi solnčni soj,
vkreber nese težko breme	z drevja, v zraku mu prepžva
mož potln.	ptičev roj.
Često že je hodil čvrsto vrhu teh strmin, ali danes nese — krsto mož trpin!
Krsto nese, da jedinca vanjo položi — siromaku se od svinca breme zdi...
Dokaj sreče res nikoli Bog mu ni delil, a premnogo tudi boli ni užfl.
Zadovoljno v tesni koči bival je doslej, zdaj pa doba zla nap6či hiši tej!
Solzna mati, žena čaka gori kraj sinu, pri mrličku bedna plaka brez mini.
Stoj, to peče kakor plamen ... Močni mož potrt zgrudi se na skalni kamen, v srcu smrt!
Z drevja, v zraku mu prepeva pesmi ptičev roj, nanj, na krsto modro seva solnčni soj...
Vstane, v hrib se novič trudi, meni pa se zdi: takšna steza časih tudi v grob drži! —
raz (sleme) sa (sljemena); vkreber uzbrdo; krsta mrtvački lies; trpin patnik; svinec olovo; ?di se čini se ; dokaj mnogo; res istina; nikoli nikada; zdaj sada; napotiti („napuknuti") svanuti; hiša kuča; kraj sinu uz sina; mrlič(ek) mrtvac; brez miru bez mira; fgmft se sruši se; novič na novo; takšni takav; (v)časih kadkada.
Dušica.
Po zraku mlada dušica plove, Bog sam jo k sebi v nebčsa zove. Dušico spremlja angelček sam, sicer ne bi znalo detece kam. Od zlata bliska vesoljni se svet, na zemlji klije ob cvetu cvet.
„Kam, angelček mili, greva sedaj?" — „„Dušica, k Bogu spremljam te v raj.'" „Ali je v raju tudi lep6?" — „„Lepše je, lepše, dete ljubč!"" —
„Mamica, oče, kje sta li ta?" — „„V raju po tebi želita obd "" —
Dr. F. Ilešič: Slov. Antologija.
— 8l —
6
„Ali pa vzame v nebčsa me Bog?" „„Vzame, da prosto boš zemskih nadlčg.' „Ej, to je krasno! Hitiva tedaj!" Angelček spremlja dušico v raj.
Spodaj na hribu pa gleda Smrt; izr&z ji po licu mil je prostrt.
In zadov61jno kima pred se in tiho deje besčde te.
„Brez matere, otca živčlo je tod, v nebčsa je dete poklical Gosp6d. Zdi meni sami takč se lepo, da je umrlo in šlo v neb6.
»Knezova knj." Mat. Slov. ///.
spremlja prati; sicer inače; vesoljni vasioni; greva (grem) gremo (idemo) mi dva; tudi takodjer; ljubo (ljubljeno) milo; oče otac; kje gdje; sta (oni dva) jesu; prost slobodan; nadloga nevolja; hitiva hitimo (žurimo se) [nas dva]; tedaj (tada) dakle; spodaj dolje; deje (dejati) veli; tod tud(a); (po)klicati (po)zvati; jdi se čini se.
Fr. Gestrin.
R. 1865. u Ljubljani, gdje jeiumro 1893., dovršivši filozofske študije. „Izza mladih let" 1893-
Z nesrečnim srcem,..
Z nesrččnim srcem, z mračno dušo ostlvil dom sem mladolet; isk&t ljubavi sem uzčrne naprlvil se med tuji svet.
Kakor desčti brat v tujini nemirno blodil sem okrčg. Oh! gledal mnogo sem radčsti in jok obupen čul sem mnog.
Posčtil jasne sem grad6ve, kjer bajno blaženstvo cvetč; prestopil prag sem nizke koče, kjer v siromaštvu človek mre.
A blaženi v gradovih jasnih ljub&v im&jo le za se, in siromak pod borno streho o njej besedice ne ve.
Občudoval v dvoranah svetlih, v beg6tnem plesu se vrteč, kras6to mnogo sem nebčško in mnog pogled žarn6 goreč.
Prečestokrat pa kras telesa in pogled kakor solnce čist zakriva v prsih trdosrčnih sovraštvo, zlobo in zavist.
Med samostanskimi zid6vi ot6žni mrtveci živd — keddj, ked&j pa zelendle in cvetle veje so suhč? —
Z nesrččnim srcem, z mračno dušo ostlvil dom sem mladolet, z nesrečnim srcem, z mračno dušo povrnil sem domu se spet.
napravil sem se upravio sam (put); deseti brat ide (po nar. vjerov.) po svietu; jok (jauk) plač; obupen očajan; le samo; boren (ubofen) ubog; ve zna; begoien bježeči; sovraštvo (vrag) mržnja; otožen tužan; veja (hvoja), grana; spet (zopet) opet; povsod(i) (po)svuda.
In česar sem po širnem svetu povsčdi le zaman iskal, ta ozki dom mi milostljivo s teb6j, dekle, je daroval.
V očeh ti, deva črnolasa, ljubav najčišča se žari... Oh, zri na me in lek čarčben v nesrččno mojo dušo lij!
Kdo ve?
Na vasi pod lipo košato pravljico pravi ded; mladina posluša ga pazno, mladina zornih let.
„Poglčjte zelčnje po polju, poglčjte cvetje to, in vendar nekdaj tu zelenja ni cvetja ni bilč.
Oril in oral je Slovenec in vlekel plug molčč, hladilo ga žamo je solnce, krepile ga solze.
Iz oka solzč so mu lile, obrdz roslle so, kapaje z upalega lica zemlj6 pojile so.
Ves kraj, tod razgrnjen pred do kamor sega vid, takrat je še s peskom bil jart in s kamenjem pokrit.
Neb6 pa je videlo muke, poslalo blagoslov: se solzo je vsako prelito zaplčdil cvet se nov.
In prišel od daljnega vzhoda mog6čen je gospod, pripčljal iz zemlje je daljne s seboj slovenski rod.
Sezidal na skali je sivi gospod si grad močan, a pesek oral mu krog grada slovčnski je tlač&n.
In česar ni leta in leta por6dil trud potan, to bedne storile so solze, lijoče le en dan.
Poglčjte zelčnje po polju, poglejte cvetje to: solzč siromaka — tlačana klij6 tak6 krasno! —"
Dovršil je starec ter glavo z Iaktj6 si je podprl in po poslušalcih molčečih molčč se je ozrl.
Mladini v planjavo cvetočo uprte so oči.
Nap6sled se zgane mladenič in plaho besedi:
„Spomladi vzcveto nam cvetice, pod jesen se ospč, kedaj pa te solze — cvetice kak sad nam doneso? —"
Nasmehne se starec mu trpko, pogladi si lase, povčsi na prsi si glavo in tiho de: „Kdo ve?"
kdo ve tko zna; vas selo; košat kitnjast; pravljica priča; pravim pripoviedam, pričam; vendar ipak; takrat tada; še j oš ; tlačan kmet; vlekel vukao; molče muče(č); kapaje kapljuč; storile učinile; le samo; e(de)n jedan; planjava ravnina; kak sad kakav plod; de reče.
Josip Freuensfeld Radinski.
Bivši uzoran učitelj u Ljutomeru- R. 1861. u Kapeli blizu Radgone (Vrazov zemljak), umro več 1893. u Pragu. „Zvezde ugašajo" 1905-
Travniki dehtijo ...
Travniki dehtijo, gozdič zeleni, v gozdiču na veji, grlica grli.
Ni to grlica mi, ni noben mi ptič: lepa je mladčnka, dragi moj deklič!
Čaka me na vrtu, poje si na glas, pripogiblje k cvetom svoj premili stas.
In rdi ji lice, in žari oko, glasno ji utripi je srčece mlad6.
dehteti („dahtjeti"j mirisati; go^d(ič) šum(ic)a; veja hvoja (grana); deklič djevojka; rdeti („rudjeti") crveniti se; ji joj; utriplje igra.
Slovenski
Slovenski svet, ti si krasan, ti poln nebeške si milčte! Slovenski svet, ti si krasan, ti poln največje si lep6te, ti biser meni vse zemlje!
svet...
Slovenski svet, ti si krasan, zares nebo te je ljubilo, da te tak6 je obdarilo — Kako bi te ne ljubil jaz!
V bod6čnosti jaz vidim dno ve, ko težke izgubiš okčve; o Bog, to dobo skoraj daj!
jares zaista; bo(de)i (budeš) bit Č«š;
Slovenski svet, krasnčjši boš, kadar vihar ti zdanji mine, ko iznad tebe mrak izgine, povrne se ti sreče dan!
Zdanji sadanji.
Prošnja.
Oj, gorjč! po zemlji naši	Nemo četa se vojskuje,
bridka toga vlada ...	nemo se umika ...
Hrib za hribom, dol za dolom Pošlji, oj neb6 pravično, v bitvi ljuti pada.	pošlji pomočnika!
gorje jad, jao; bridka toga gorka tuga; hrib hrid (brdo).
Spomenik.
Razpal bo hitro spomenik	A ve, otožne pesemce,
na grobu mi stoječ,	ve pričajte v spomin,
in jadu, ki ga nosim zdaj,	da naroda nesrečnega
sledu ne bode več.	nesrččen bil sem sin.
ki ga što ga; zdaj sada; sledu ne bode več traga ne če biti više; ve vi (ž. r.).
Ivan N. Resman.
R. 1848. u Zgornjem Otoku u Kranjskoj, umro 1904. činovnik južne že-ljeznice. Iskren rodoljub. — „Moja deca", Celje 1901.
Okna zaprta . . .
Okna zaprta,	Mož v gostilni
mrtvo ognjišče,	z bratci popiva,
žena po kotih	vince prevzčtno
kruha išče ...	z mize zliva . ..
Lepa točajka mu nazdravlja, ustne rdeče mu nastavlja ...
zaprt zatvoren; popiva pije; prevzetno obiestno; miza stol; rdeč crven.
Zori rumeno žito.
Zori rumdno žito,	Ze žito so požčli,
škrjanček žvrgoli...	že v mlinu se drobi...
nevdsta spleta kito,	Cvet6vi so zvendli,
presrčno se smeji...	nevdsta se solzi.
rumen žut; Skrjanec ševa; t« jur(ve), več; fc*«e/t povenuti; se solji „se
suzi" (plače).
Zamejski.
Pravo^ ime Ivan Trinko, mletački Slovenac, r. 1863., sada profesor bogoslovij a u Vidmu (Udine), oduševljen predstavnik mletačkih Slovenaca. ..Poezije" (Slov. knj. 60/61) 1897-
Narod moj umira.
Narod moj umira,	Tožno nad njim plaka
padel je na poti,	Vila čuvarica;
aj, pobit popčtnik,	smrtni pot otira
zapuščin v sam6ti!	z bledega mu lica.
Vzdiše, zove, čaka v bolečine sili, ne bi li mu došel Samarijec mili...
padel pao; pot (ž. r.) put.
Mihael Opeka.
Dr. Mihael Opeka, sadašnj! urednik „Dom in Sveta", r. 1871. na Vrhniki kod Ljubljane. Svoje pjesme je objelodanjivao u „Lj. Zv.", kasnije u „Dom in Svetu".
Življenja modrost.
Na licu pomladi cvetne znak in v prsih žarek mladčsti: tak6 mi od doma je spel korak, življdnja isklt modr6sti.
Življenja modr6sti! — Čarčbno takrat to slovo je meni zvendlo! V njej sreče bajd zaklad je bogat — in sreče sred je želdlo.
Odščl sem in dokaj obh6dil sveta, a kaj sem izkiisil na poti? Življenja modrbsti svet ne pozna, robujejo modreci —* zmoti!
! 1
j Potčkla sojeta. Mračan obraz in v prsih izkušenj spomine: dom6v sem povrnil se potnik jaz iz mrzle, neznane tujine.
t- I
Pod lipo domačo zdaj čestokrat poslušam kmetske veljake, premišljam ... Čemu li modr6sti iskat med knjige sem šel in modrake?
Življenja modrčsti! — Očdtov poglčj, kdor v njej se popdnjaš do luči: Kot oni sejili, ti orji in sej — Zivdti od dedov se uči!
„Lj. Zvon" 1891. (Gr. Novak.)
pomlad prolječe; iarek zraka; spel spjeSio; takrat tada; zvenelo zvučilo; baje bajage, tobože; zaklad dragocjenost; dokaj mnogo; zmota zabluda; zdaj sada; kmet seljak; veljak tko valja, odličnik, prvak; očetov (oče-očeta otac) otce; kdor tko; luč svjetlo.
Dragotin Jesenko Doksov.
Privatni činovnik u Ljubljani, umro 1904. „Poezije" 1905-
Moderni suženj.
Ti pončsno gledaš z grada, slmoplšni bogatin, jaz pa s svojci mrem od glada, tvojih rad bi vsaj drobtin.
V zlatem ti živiš sijaju, dom moj — temna, nizka klet; ti živiš v pozčmskem raju, meni nič ne nudi svet.
ti si človek, jaz živil, srce mi pretresa tuga, blagodušni principal.
Ti gospčd moj, jaz tvoj sluga,
Veselice — tvoje delo, meni je krepilo znoj, lice tvoje je vesdlo, bled obraz je tožni moj.
Ti kot kamen, trd, os6ren, brez usmiljenja, srca jaz krotak, molččč, pokčren; da sem rob tvoj, to se zna.
V morje se bogastvo steka, tvoja last — trud mojih rok, to boli, skeli človčka ... Ne maščuj se, večni Bog!
Ne maščuj se ... dasi košček kruha služim si sam6; ej, saj dober sem ub6žček, sreča, da je še tako!
Ti gospod, a jaz živina, tvoj, ne samosvoj, sem ves; kdo se zmeni za trpina, ki slabdjši je kot pes?
Psu na stare dni zažčne nekaj trdih se kosti... Kdo redil z družino mene, če telo mi oslabi?
In tedaj z besčdo strogo v mrak požčneš me in mraz, in z žen6 in deco ubogo prosil bom po svetu jaz.
samopašen samoživ; vsaj barem; fival živ(ot)in(j)a;	zlatan; nič ništa;
krepilo okrjepa; last vlastničtvo; skeli peče; maščevati se ,.(od)maždjivati se" osvečivati se; dasi premda; kos kus (košček komadič); saj ta.; še j oš; trpin patnik; zmeniti se s-po-menuti se; kot (uz komp.) nego; rediti hraniti.
Marica Strnadova.
Učiteljica, r. 1872. u Šmarju pri Jelšah u Štajerskoj, sad na gimnaziji u Kišinjevu u Rusiji.
Razvila se je roža
Razvila se je roža,	Zvenčla roža v noči,
ko bil pomlajen svet;	zbledčl je moj obraz —
razvil se meni v duši	strupen je mraz prirode,
ljubčzni mlade cvet.	strupen življčnja mraz.
„£/. Zvon" i8g2. ko kad; ljubezen-zni ljubav; zvenela svenula; strup(en) otrov(an).
V listinah starih to se čita, da Bog naznanil je strastčm, naj vse se udeležč izpita, kak6 li služijo ljudčm.
Vse druge v znanju prekosila sebičnost je — najgrša strast; skopost v računstvu pa dobila odliko je — čast, komur čast! —
Glavico pa ljubav povčsi in prostodušno se uda; pomagati pač vselej ve si, računati pa najmanj zna.
„Lj. Zvon" 1895.
udeležiti se sudjelovati; prekositi nadkriliti; povesiti objesiti, spustiti; udati se predati se; vselej vazda; vem znam.
Rdeče	rože.
Dekle mlado kot jutranja rosa	Tega ni kriv bil
žanje na polju pšeničico ...	srp jeklčn,
Na licu cvet6 ji rdeče rože,	tega je kriv bil
v srcu pa beli limbarji,	ljubček njen.
po njivi za njo pa nageljčki...	Po cesti je mimo njive šel...
Dekle za njim je gledalo,
To pa niso rdeči nageljčki,	v prst se je drobni vrezalo ...
to so kapljice srčne krvi...	„/./. zvon" 1903.
dekle djevojka; rdeč crven; limbar liljan; nagelj(ček) klinčac, karanfil; tega kriv tomu kriv; ni nije; jeklen ocjelan.
Engelbert Gangl.
R. 1873. u Metlici u Dolenjskoj Kranjskoj, učitelj i urednik „Učiteljskoga Tovariša" u Idriji.
Moja sonata.
1.
Jesčn mi vlada v duši nevesčli, upadli so cvetčvi mojih lic . . . Glasovi sladkih strun so odbrnčli, na jug spominov šli so z jato ptic.
Osamljen in pozabljen je moj vrt... Kak6 dehtčl je, vabil me ljubeče! V svetišče je stopila moje smrt, akat se je usul ljubčzni sreče!
2.
Ob gredah hodi smrt... Sreč trepeče in skoprnčti hoče in umreti... kak6 se rosa biserno leskčče! Kaj niso solze vaše to, vi moji cveti?
Ob gredah hodi smrt... In diha, diha . . In slutnje zle v razk6šju si topim, na dušo pa mi lega žalost tiha — bol&n tak6 živim, živim, živim .. .
3-
In težka, strašna misel v meni vstaja, da vzel bi smrti koso ... O, kak6 končžl bi lahko vse, kar me obdija — in tudi sebe bi porazil z njo!
In Bogu v sodbo dušo bi podlril. . . Ne smem... Pred sabo splašen ves bežim, O dobri Bog, pijačo si ustvaril — natččim vina v kupo in drhtim ...
4.
Nat6čim vina v kupo in drhtim in gledam srce svoje preboddno ... In pijem, pijem... Z vinom si hladim glob6ko rano, rano razboljčno.
Cvetoči vrt moj, duša moja zdrava — kak6 v opčjnih snih pred mano vstaja! Ah, trudna je in bolna meni glava, in vest dušim in kes, ki me razdvaja.
„Lj. Zv." z899.
brneti zujiti; pozabljen zaboravljen ; vabiti zvati; dehteti mirisati; greda lieha ; skoprneti skapati; razkošje slast; končati svršiti; obdaja obkoljuje; sabo sobom; pijača piče; ustvariti stvoriti; mano mnom; vest savjest; kes kajanje.
Moje tiho hrepenenje ...
Moje tiho hrependnje	Moje tiho hrepenenje
spet se mi je prebudilo	zopet se mi je vrnilo,
in je pohitžlo v daljo	prišlo je ko dete k majki,
z brzo, neumčvno silo ...	ki svoj pot je izgrešilo ...
„Lj. Zv." 1901.
hrepenenje čežnja; spet (zopet)	opet; neumeven nerazumljiv; izgreUti osjetiti estanak (gubitak) čega, zabluditi.
Potovanje.
Po širni misli moja misel gre — saj nosijo peruti jo lahki — iz mesta v vas in iz doline v goro, ko sleme se zagrinja ji v blestečo zoro.
Razglčda tamkaj se na vse strani in v želji vroči mi zahrepeni, da bi kot solnce se na svet razlila, ga poljubila, zanj se izčutila . . .
„Lj. Zvon" 19*4.
saj ta; peruti krila; mesto grad; vas selo; ji joj; tamikaj) tamo; fahrepetteti zaželjeti; kot kao.
Dom.
1.
Krajina bela z vinskimi breg6vi, ok6lica vsa čarovita ti, Metlika stara s tihimi dom6vi, glasnica zgodovine starih dni:
Na čast naj tebi zakipč glasčvi, naj tudi moje srce govori, nad temno ložo, belimi grob6vi naj jadrno mi duša poleti!
Dežčla ta, pred svetom daleč skrita, svoj narod hrani, svoj ustvarja svet, na trdo dlan rojakov ponosita.
Nik61i nihče v bedo ni zaklčt, komur vodnik je volja neubita, in svet s poštčnim licem hodi zret!
2.
Za mano zora mladih dni, nepovratljiva, v srcu vedno živa, kar tema mi bod6čnosti prikriva, ni upa ni strahu mi ne budi.
Živi le, kdor sedanjosti živi . . . Iz hipa v hip vsa doba se nam zliva,
v nap6ru zdanjem dan prihčdnji sniva — kdor se boji, naj leže in zaspi! —
Življenje resnosti je izobilje, a dom mi je neoskrunljiva last, z nasiljem vračam vsakemu nasilje!
V sanjavosti moččm. ne klije rast, ukrčpov zrelih ne zatre nemilje — vodnica delu je domčvja čast!
„Lj. Zvon" 1905.
Zgodovina povjest; naj neka; jadrn (jedrn) brz; debela zemlja; ustvarja stvara, tvori; rojak zemljak; nikoli nihče nikad nitko; mano mnom; vedno svedj ; kar što; up nada; ni strahu nije straha; kdor tko; resnost ozbiljnost; oskruniti oskvrnitii last vlastničtvo; močem snagama; ukrep odluka.
Antun Medved.
R. 1869. u Kamniku, svečenik, jedan izmedju najdarovitijih novodobnih liričara. ..Poezije" 1906.
Pevčev poklic.
Na brzih krilih drobnih ptic, v vonjivem jutru prerojčn, zainlknjen v raj nedčlžnih lic, strmeč v veččra tihi sen, s trpečim bratom sam trpeč,
za domovino v roki meč, v trpljčnju mož, v ljubčzni zvest, za radost rahel in bolčsi: vsekdar naj pevec duše vnete zemljanom kaže vzore svete.
poklic poziv, zvanje; strmeti stajati i gledati; ft>«/ vjeran; rahel kao raz-pušten, osjetljiv; vsekdar svagda; naj neka; pevec („pievac") pjesnik; vnel uz-plamčen; zemljan čovjek.
Moja ljubav.
Kakor noč na stepah tiha, vroča, kakor dan puščav, sama, kakor dom meniha, moja srčna je ljubav.
Zlobna sila je nobčna ni za hip ne pogasi, mojim dušam posveččna — kakor večna luč gori.
Nje skrivnostno plapolanje razsvetljuje srčni hram, v solnčnate me ziblje sanje, dviga upanje željam.
Skozi srca okno širno, gleda zvezdnato neb6, gleda jasno, gleda mirno, kakor deteta oko.
puSčava pustoš; menih monah, samostanac; nobe(de)n nijedan: skrivnosten tajinstven; plapolati buktjeti; dviga diže; skodli) kroz.
Volosko.
Morje valovito, tožnolepa slika dobe naše burne.
Na obali solnčni raste tiha mirta, znamenje pokčja.
Dviga se ob zidih lovor v vek zeleni, znak nesmrtne slave.
Grob za grobom diči vzvišena cipresa, spomenik vstajenja.
Bodi mi pozdravljen, lepi svet primorski, nekdaj dom Slovanov.
Dom čigav? Slovanov? Ki zdaj nima tukaj ni miru, ni slave?.. .
Veter duje z morja, giblje se cipresa, spomenik vstajenja .. .
dviga diže; vstajenje uskrsnuče; čigav Sigov (dial.), čij; tukaj tu; ni miru nije mira; ki koji.
Poslednji dan.
Nap6čil je poslednji dan,	„Grešil sem mnogo, večni Bog,
grob6v odprlo se neštčto; v dolino jozafatsko sveto prihitel slehern je zemljan.
Trobčnte angelske ukaz tel6 je tudi meni zbudil, pred božji prestol sem se zgrudil, pokril z rokami si obraz:
opustil mnogo del zaslužnih, sveta iskal veselj mehkužnih, zlovoljen nosil križ nadlčg.
A dal mi sreče svet ni ves — zato mi bodi sodba mila! Ko smrt mi je oči zakrila, vzel od sveta sem s sabo — kes!"
Priplaval angel je krila, namč je milo Bog pogledal... Kaj čaka me, sem se zavčdal, in prvič srečen bil takrat.
na-počiti („puknuti"), svanuti; neštet {šteti brojiti) nebrojen; sleherni svaki sljednji; trobenta trublja; tudi takodjer; zgruditi se s rušiti se; mehkužnih veselj mekoputnih veselja; nadloga nevolja; sabo sobom; kes kajanje; zavedati se osvie-titi se, spoznati; prvič prvom, prvi put; takrat tada.
Iz „Bršljana in bodičja".
1.
Ti sam si moj tovdriš, duh misleči, in jaz sem stokrat srečnejši s tebčj, kot bil sem nekoč v druščini hrumeči. Nad mano se prostira senca hoj, vsa prepojena čvrstega oz6na, z nevidno roko boža obraz moj. O kaj je meni tukaj carska krona, in kaj posvetna slava? — Dim lehak, ki v nič še razgubi iznad pokl6na!
Pa ni le vonja to, ne rezni zrak, ni hlad le, ni tema in ne tišina, kar vliva v moje prsi čut sladak; to moč je govorečega spomina: kaj duša strastna vse trpčla je, na svetu zroč tirana in trpina, kak6 po zdravju hrepenčla je, zaprta sama s sabo brez zdravila, čakdla smrti grenke vsa vesčla je . . .
A črna ni zazevala gomila —
ko je obup do vrha prikipčl,
megli ji svetlo zoro je odkrila.
Misleči duh, glej, tebe sem imel,
ko bil sem svetu celemu sir6ta,
ko v družbah sem vzdihaval osamčl,
ko vsakdo hujše je obsčjal pota
mlad6sti moje, nego Bog in jaz,
utrujen potnik — jaz in Bog — dobr6ta . . .
Trpljčnje, kje je verni tvoj obraz,
v katčrem pristnem govoriš narččji ?
Ti govoriš sam6: Minil je čas .. .
če bolečini nas preda najvččji
ob dneh nesrččnih srečnih dni spomin,
2.
Vi gnocala, vi glupci, starci vi, kdaj rešite vpraš&nje: kaj je lepo?
Mi čakamo neštdto vrsto dni, da mreno strgate z oči nam slepo. Zamln! — A v tem lepota gre nam v slast, ko vi znad bukev gledate nas srepo. Ne bojte se, ne gremo precej v past, ki skrbno jo z na6čniki ravnate — prežarko vi nastavljate nam mast! Od zemlje lepe, vseh divčt bogate, skočili naj bi v jarem mrtvih črk? Od solnca milega, od zarje zlate zaprčmo naj se vam v problemov mrk? O, to bi bilo suženjstvo pretrdo, priznll bi to nam sam Stagirčan Grk! Gnojišče kmetu, deci cvetno brdo, mladčniču deklč, a starcu peč — po svoje vse je lepo, nič ni grdo ... Ko junija procvita gosta seč, popdvajo veččrne pesmi ptice, naslčni se mladenič krepkih pleč na koso, tiho vpraša nežno lice: — O Manica, kdaj bodeš moja, kdaj?" in vroč poglčd odg6vor je ženjice. — Ko lije čaroviti svoj sijaj nad temnim logom plavajoča luna, mlad vitez gleda bajni nočni raj v bleštečih valih grajskega tolmuna, sred mu v čudnem hrepenenju mre,
v	desnici tepeta mu zvonka struna--
vi	gnocala, vi glupci, starci, he to lepo je, ni lepo li — recite?! Če ni — pa kaj govdril bi še dlje: mi lepo uživajmo — vi učite!
boditje bodljikavo bilje; tovariš drug; kot (uz. komp.) nego: hrumeti bučiti; mano mnom; senca hoj sjena jelši; čvrst čil; bo\a (kaže „bogec") miluje; tukaj tu; posveten svjetski; nič ništa; poklon naklon; le samo: re?ni oštri; zroč zruč(i); trpin patnik; hrepeneti (po) čeznuti (za); zaprt zatvoren; sabo sobom; grenek gorak; obup očaj; ji joj; hujše (hud) gore; obsojati odsudjivati; pota (pot acc. pl.) putove; pristni pravi; minil minuO; gnocalo nehajnik; vprašanje pitanje; neštet (Šteti bro-jiti) nebrojen: bukve knjiga; srep divlji; precej odmah; past stupica; seč košnja; ■fenjica žetelica; grajski gradski; tolmun dubljina; če ako; dlje dalje.
V gozdu.
Katero je drevo lep6te vzor? Smerčka vitka ali ravni bor, košati kostanj ali stari hrast, ki dviga kot junak se čvrst in hraber, mecčsen svetli ali temni gaber? Drevesu vsakemu posčbe čast! Bog seme v zemljo je polčžil vsem, iz tal prinikli, vzrasli so potem. Različne barve, rasti in peres združujejo se v gozd — ta dar nebes.
Ima še drugi gozd moj mili rod, gozd pesnikov pritličnih in velikih. Na dan priniknejo v boječih stikih, edinijo se v knjigo — dušni plod. O, naj živč in životarijo, držč se stare ali nove struje! Dade nam nekaj, kar ustvarijo, dokler srce jim pesem narekuje. Sodnikom suhim zdi se vse mogoče, iz hrastovih semen hote kostanje.
gojd šuma; kateri koji; košat kitnjast, krošnjast; dviga diže; kot kao; me-cesen ariš; gaber grab(ar); barva boja; peresa (pero list) lišče; ta taj; še još; pritliten („pri tlu") nizak, malen; na dan priniknejo v boječih stikih na dan proniknu u boječim srokovima; dade dadu ; narekuje nalaže; sodnik sudac; ?dt se čini se.
Stritarov se idealizam ukloni realizmu, njegova se doktrina i estetika pre-zire, na ruševinama njegove pravilnosti gradi se nova, živa, simbolistična dikcija; na miesto vanjskih opisa stupa dublja analiza, psihologija. Sve struji lirikom.
I nekoji več navedeni pjesnici kao Medved, Gangl postigli su svoj glas tek u ovo najnovije doba.
Beletristici služe listovi: ..Ljubljanski Zvon", koji je g. 1895. uveo „novu struju", „Dom in Svet" iza god. 1887. i ilustrovani „Slovan" iza god. 1902.
Najnovije doba.
Iza god. 1895.
Ivan Cankar.
Književnik u Beču. Pjevao je u stihovima samo s početka (mehka lirika). »Erotika" 2. izd. GI. „Hrv. Kolo" I.
Iz lepih časov.
1.
Kaj boš zakrivala plašni obrazek svoj, kaj boš obračala pogled od mene?
Čas je bil, ljubica! Tiho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesdla mladčst.
Sanja tam bajke o duhu vijčličnem in nad njo plavajo lunini žarki. . .
Daj, le odkrij obraz Okno zagrniva, da ne boš slišala slavčevih pesmi —
da ne boš videla revice lilije, plašno drhteče tam v vetru polnččnem.
2.
Noč prihaja v mojo tiho sobo, luč umira pred men6j na mizi, v zadnjih iskrah že trepčče plamen; noč prihaja v moje trudno srce.
Izsuščna že so moja lica in izpraznjena je moja duša; vse raztr6sil sem bogastvo svoje, vse do dna izpraznil svojo dušo —
In na stenah vstajajo počasi	Zdaj je tukaj veliki bankrot,
temne ^ence z bledimi obrazi,	Luč umira pred 'men6j na mizi,
name gledajo oči globoke,	name gledajo oči globoke,
bližajo se mrtve mi roke.	bližajo se mrtve mi roke.
duh vijolični dah ljubičin; \arek zraka; te samo; zagrniva zastrimo (nas dvoje); slavec slavulj; rev(ic)a sirot(ic)a; miza stol; po časi (po vremenu) po malo; senca sjena; ;e več; zdaj sada; tukaj tu.
Iz „Dunajskih večerov".
V bogatih kočijah se vozijo baroni, tat je, bankirji, mimo mladih kostanjev, skoz jasni veččr, cb nas siromakov špalirji.
Dr. F. IleSič: Slov. Antologija.	- 97 ~	>
Poznam te obraze, te tihe oči, lokave, mežikujoče; tatu, ki na čelu zapisan jim je, izbrisati ni mogoče.
V glacč-rokavicah se skrivajo tatinski dolgi prsti — da, kradli so in preščstvali in ubijali vse po vrsti.
In kaj je napravil pravični Bog? Nasul jim je bogastva, blagi in časti in odčl jih povrh je z glorijo velič&stva.
Tak6 se vozijo tat je in hud6 mi je siromaku, ves truden in lačen in ves bolan se spotikam ob vsakem koraku.
O kaj sem ti storil, pravični Bog? Ali nisem nad tabo dvomil? Pokaži mi v pismu zapčved svojo, ki bi je ne bil prelčmil!
Preščstval sem in kradel sem in ubijal — preštčj vse tiste, ki so me ljubili; razžalil sem in ubil njih duše čiste.
In svojo dušo, nedčlžno vso, sem bil razžalil, oskrunil, ubil sem jo — o dolg račun, ki sem ti ga naračiinil!
Zdaj prihajam z njim: Plačilo sem! Kakor drugim, takč tudi meni! Zdaj trkam na vrata: Plačilo sem, saldiraj račun poštčni!
tat je tat(ov)i; mefth(ov)ati žmirkati; tatu tata; prešestvovati u preljubu živjeti; po vrsti po redu; še j oš; lačen gladan; tabo tobom; dvomiti dvojiti, sum-njati; ki što (koji); preštej prebroji; tisti taj; oskruniti oskvrniti; plačilo sem plaču simo (ovamo); tudi takodjer; zdaj sada; trkam kucam.
Intermezzo v nebesih.
Visoko tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni in Azraelu angelu otožno govori:
O, daj mi gledati, gospčd, prelepe tiste dni, kot nam jih prorokujeta Tolstoj in Bellamy . . ."
„Oj smrtni angel Azrael, poglčdi na zemljo, poglej pod nama starca tam kakči strmi v nebč,
Razpni peruti, Azrael, poleti na zemljč, pa z roko svojo žametno zatisni mu oko . .."
a
kak6 vzdihuje, moli spet: „Le eno si želim poprčd ko pred obrazom ti na smrtni dan stojim:
In tiho dvoje temnih kril na zemljo dol hiti, vis6ko tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni.
sloni naslonjen stoji; strmi ukočeno gleda; spet (zopet) opet; e(de)n ena, eno jedan ; popred ko prije nego; tisti taj; kot kako; peruti krila; Nametan baršunast.
R. 1S76., umro 1899- u Ljubljani. ..Poezije" 1900. (s uvodom od Aškerca).
Moja maksima. Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovlnje! Liubica, ti bodi mi izv6r sreče — smrt po delu sladko spanje!
Jaz nimam več palm .
Jaz nimam več palm in lotosa več in drugih eksotičnih cvetov; jaz nimam gazelic in španskih romanc, jaz nimam več španskih sonetov.
Imam pa vijolic duhtečih in rož in lilij visčkih tudi; in z njimi bom ljubici svoji krasil prelepe bele grudi. . .
popolnitev („popunitba") usavršivanje; luč svjetlo; resnica istina: več više; duhteti mirisati; tudi takodjer.
Dragotin Kette.
Ljubav.
Laokoont.
Od mehkih rok, od belih rok kot Laokoont ovit, iz ust ji strastno pijem strup ko sladki pikolit.
V oččh ji niso Kerubim in niso Serafim, in Lucifer sam6, a jaz njeg6v sem pobratim.
Kako žari obrazek ji kot v duhu pekla plamen, a jaz v tem. plamenu gorim, na veke pogubljen.
Pač lepa, rajska kača si, mehka in živa ti, in blaženstvo je, ljubica, s teboj prebivati.
Pa bodi kača, ljubica, a jaz Laokoont, Trojanci pa naj rijejo na nas in Helespont!
ji joj; kot kao; strup otrov; duh dah; pač doista; kača zmija; teboj tobom.
Pred krčmo.
Oj, mošnjo, pamet in sred mi vzela bleda Fani; zaprla hišne duri je in me spodila strani.
Klobuka pa le vzela ni natakarica Fančka; na sredi ceste zdaj stojim, a ona znotraj spančka.
Oj svetle zvezde vrh neba, prebčle desetice, ki smuknile ste v lačni- žep prelepe krčmarice:
Ve nedosežne ste mi zdaj ko njene bele grudi; in luna, ki se mi smehljaš — in Fani menda tudi!
mošnja kesa; hišne duri kučne dveri (vrata); spoditi (izpuditi) iztjerati; strani na stranu, proč; le samo; znotraj iznutra ; spančka spavka; smuknuti jurnuti lačen gladan; ve vi (ž. r.); luna mjesec; menda (menim mnijem) valjda ; tudi takodjer
Iz „Črnih noči".
In djal sem ti, da roža si mi rož. A ti? Ah no, da se ti revež smili. Seveda, on se ti ponuja, sili, kaj ne da, ljubica? — Ne boš, ne boš!
O nismo tak častilec belih kož, da bi ko Samson v krilu pri Dalili tam s kodri svojo moško čast zgubili. .. O ne, vi milostna, smo pa le mož!
Pač sem ljubdzen v svojem srcu nosil, a nikdar nisem te ljubčzni prosil, še manj nevrednega pomilovanja.
Pon6sna glava moja se ne klanja, molčijo usta, solza lic ne moči, naj tudi hrepeneče srce poči...
djal (dejati, dem) rekao; revef siromah ; seveda (se ve da se zna) dakako; ■ponuja nudja; kaj ne da zar ne, da jest; boš budeš; kodri kudr(av)i (vlasi); le ipak; pač doduše ; Se još ; pomilovanje žaljenje; naj tudi neka takodjer, ma da i; hrepeneti čeznuti; počiti puknuti.
Misli o životu i svijetu. Skori gost je šel...
Skozi gozd je šel, skozi temen gozd v srcu žalost in bridkčst.
Vprašal je drevč
zelenečih vej:
„lmaš li drugov, povčj!'
Reklo je drevč: „„Imam, imam jih, kot je listov zelenih.
Če se veselim; veselijo se,
z mano žalostijo se!""
In dejal je: „Glej, jaz pa sam s sebčj. .. Bodi ti prijatelj moj!"
Zašumčlo je in se znižalo in se mu približalo . ..
Vzelo k sebi ga, in nič več ni sam ... Zdaj visi na veji tam.
sko^i go^d kroz šumu ; bridkost gorkost; vprašati pitati; veja hvoja, grana; povej kaži; kot kao ; če ako ; mano mnom ; dejal rekao ; nič več ni ništa više nije; zdaj sada.
Iz „Adrije".
1.
O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! Ti si kot deva, ki si venec sname na dan por6čni z dražestnoj rok6j.
Kakor se ženinu ok6 zavzame, ko jo zaglčda nežno pred seboj: 1ak6 si, Adrija, razlila name razk6šij svojih pisani nebr6j.
A več ko svetlih je zvezdic na nebi in več ko ladij jadrnic na tebi, morjč, ti v srcu želj rodilo si.
O srce, kaj si morje mi postilo, da bodeš nove želje pokopalo, ko nekdaj stare potopilo si? . ..
2.
Da!. .. Ljubi, duša, in v krepčst verjami, in z dvomi se nikar nikdar ne muči! In, hrepeneč strastn6 vsekdar po luči, veruj, da tam izvira nad zvezdami.
Tam biva On, vesoljni Bog nad nami. V rokah so mu do vseh skrivnčsti ključi, ki rad jih da. Le trudi se, le uči, le ljubi s srcem, z glavoj in rokami!
In smrti ni!... Jaz vidim le življčnje, ljubčzen večno vidim krog in krog: Saj če te, duh, neskončno hrependnje,
ah, če te je v neb6 poklical Bog: Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje, ko rožica krasi dehteči log.
naj neka; objame (objeti) obujmi; kot kao; sname snimi, skine; poročni vjenčani; ifenin zaručnik: ko kad; razkošje slast; več ko više nego; ladij ladji; jadrnica jedrenjača; \elj želji; ko kao; verjami (verjeti) vjeruj; dvom dvojba; nikar nipošto; hrepeneti (po) čeznuti (za); vesoljni vasioni; skrivnost tajnost; le samo; saj ta; če ako; poklicati pozvati; dehteti mirisati.
Moj Bog!...
II faut que tout homme trouve pour lui — merae une possibilite particulKre de vie superieure dans 1' humble et inevitable rčalite quotidienne
Maeterlinčk
I.
Ko pride noč, sodruga fantazije, in mir objame polje in gorč, se raz podobe moje galerije spominov temni zastori spustč.
In duh se med spomini lahno vije, in moje ranjeno drhti sreč; in pozna ura v tihi noči bije, in vedno še oči v tem6 strmž,
Tak6 pred Bogorodico trepdče, sedaj vstajaje, a sedaj vmiraje, do jutra sebe gonobeči plamen.
O da bi tudi ti, src6 gorčče, ob grobu radnje že bil6 postlje in vzdihnilo že k njej poslednji amen!
II.
A tu ni govora o koncu, ni!... Glob6ko brezno zije pred men6j in liro mojo, ki na dnu leži, zakriva z nepremaganoj temčj.
Le malo strun napdtih je na nji in skoz tem6 duha še mali broj le malo — malokdaj se oglasi z obupa polnoj, žalostnoj tožb6j.
O demon zanikavanja, čemu, čemu mi jemlješ dneva svetlo luč, da tava duh po temi brez miru? . .
Spoznanje kje. je, demon, kje je ključ do sreče? . .. Tvoje peklo bodi raj in tvoja noč me lazsvetljuje naj? . ..
III.
O Bog svetl6be, stvarnik haimonije, tvoj izgubljeni sin je zopet tu! O daj mu izgreščnega miru v bližini svoje svete domačije!
O naj mu žarek milosti zašije v temrosamčlem, osamčlem dnu sred in duše, da po dvojnem zlu zapčje zopet prejšnje melodije!
Glej, menil sem, da mogel bi živčti brez tebe kdaj, brez svojega Boga.. . A naj li rastejo vonjivi cveti
brez solnca sredi jasnega nebi? Zato prešini me o Bog, zančti mi večni žarki ogenj v dnu srca!
IV.
V puščavi si v podobi megloviti bil Izraelcem verni kažipot; v plamčnu te je gledal, o Gosp6d. in v blisku svetlem njih vodnik častiti
A v Palestini nisi hotel priti pred njih oči, in samo iz dobroi so dolgo te spoznavali povs6d, doklčr te niso jenjali ljubiti.
A vse drugače sem te videl jaz, ko zrl sem en trenotek ti v obraz tedaj, ko si, nebčški gospodar,
v očesi njeni blagi, nežni, krotki priščl, ah da, v tem blaženem trenčtki postalo ti je srce žgalen dar.
V.
Tam v svitu nepozabijene mladčsti sem videl te, ah, toli — tolikrat, ko v majnikovo noč si, poln sladkčsti hitčl med kore svetlih mirijad!
Ko zdaj si prišel v strašnih strel hitičsti, ljubeči Bog, svoj narod kaznovat, a zopet izpreglčdal mu slabčsti in v rosnem jutru zbudil novih nad . ..
Ko gnali so nebr6j z gora pastirji, in prišel je nad goie drug nebr6j, tedaj sem posedčval pri klavirji
in razgovarjal seTjubč s tebčij. Kak6 sem ljubil te, o harmonija, o Bog, o Stvarnik, o sveti Mesija!. ..
VI.
A glej, odtrgali, odstranili so me od prsi sladkih, ljubljenih tvojih in strašno pač ukanili so me, rekoč: »Spoznavaj ga odslčj iz knjig!"...
O glupost, ki z njo ranili so me, o njih dokazi, vrag odnčsi jih! In s hipotezoj hranili so me in zamorili v srcu slednji vzdih ...
Brez dogem in brez vaših energij sem vedel bolje nego zdaj nekoč, da On je vir vseh zemeljskih moči,
da v slednjem žarku, plamenu in zvoku, magnetnem toku in rastlinskem soku deluje v mislih On, prvčtna moč.
VII.
O Ti!... O kdo?... Ah neizraženi in neizrazni, naj sreč te čuti ne v sladki, čudokratki te minuti, ne, večno kakor tvoji blaženi!
Ne samo v burji neutolaženi, ne samo tam v asketski trdi kuti, ne samo z ljubicoj v sam6tni uti, ko čevrljamo trije neopaženi.
Ne, vekomaj povs6d! ko dete borno, ki tu-le mirno, a s teb6j zgovorno si bere drobnih cvetov po livadi,
naj vekomaj i jaz s teboj živim!. . . „Čuj, dete! Kam hitiš? Čuj, angel mladi!" No, detece beži, a Bog gre z njim . . .
VIII.
Kaj, ti bežiš? Čemu li? Pred hlimbčj? A svojega Boga se ne bojiš? V naravi lepi se tak varen zdiš, v resnici misli svojih, otrok moj?
O prav imaš! I jaz sledim takoj v resnice svetli, jasni paradiž. .. In daj mi krono ali daj mi križ, o svet, ponudi mir mi ali boj:
Jednako!.. . Luč je samo jedna, jedna in več ko jednega življenja vredna in več ko jedne, več ko jedne smrii.
Prej bil podčben baiki sem potrti, a zdaj le jadra, ladja, mi razvij! Ne boj se mi viharjev in peči!...
ko kad; objame (objeti) obujmi, obuhvati; ra^ podobe sa slika; po^no kasno : vedno U svedj još; strmeti upirati pogled; vstajaje, umiraje ustajuč, umir(aj)uč ; gonobeč uništujuč; tudi takodjer ; {e več; brezno bezdan ; premagan svladan ; le samo; sko$ kroz; obup očaj; %anikavanje nijekanje; čemu zašto; jemljem uzimam;
tavam tumaram; (brez) miru (bez) mira; kje gdje; naj neka; svetloba svjetlost; stvarnik stvorac; zopet opet; izgrešen mimoidjen, izgubljen ; %arek zraka; menim mnijem; prešini obuzmi; puščava pustinja; podoba slika; povsod posvuda; ko kad; en jedan; svit svjetlo; zeljen zaboravljen; ukaniti prevariti; ki z njo s kojom; vedel znao; zdaj sadi; uta (huta) koliba; boren ubožan; hlimba himba; varen siguran; se zdiš se činiš ; resnica istina; otrok diete; peči stiene (pečine).
Aleksandrov.
Pravo ime Jos. Murn. Rodio se u Ljubljani 1879., živio u teškim prilikama, umro u dobi sveučilištnih študija 1901. „Pesmi in romance" 1901. (s uvodom od Iv. Prijatelja).
E p i t a f. Življenje celo sprt, nestalen, miru resnice, sreče je isk&l —; njegčv bil smoter temen, daljen, umčl ga ni, zat6 je pal.
Ne vem, kdo bolj je tožen.
Ne vem, kdo bolj je tožen,	Škrjančku več leteti,
škrjanček ali jaz,	več peti ni mu moč,
ah* njemu kakor meni	ker zemljo mrak objema,
tesn6 je isti čas.	ker nanjo pada noč.
Veselo z vami peti i meni noč ne da, a noč to bolj je huda, to noč je v dnu srca.
sprt (spor) posvadjen ; miru mira ; resnica istina ; smoter nakana, cilj ; vem (vedeti) znam; škrjanec ševa ; več više; objema obuima, obuhvata ; ker jer.
Ko dobrave se mračč.
Ko dobrave se mračč, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive.
Mir, ah, lega na zemljč, meni ni ga moč dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko.
Tihi, polunočni čas, trepetanja zvezd v višavi! Glas vpijočega v puščavi, trs sam6tni to sem jaz.
Pridite, nevihte ve, pridi, burno ti življdnje, pridi, šumno koprnenje, • in prevpijte mi srce!
Jasnih, jasnih solnčnih dni, polnih borb, polnih ječanja! Tiho, tiho dalje sanja noč z bleščččimi očmi.
ko kad ; spo (speti) spješiti; višava višina ; puščava pustinja ; nevihta oluja i ve vi; koprneti ginuti, čeznuti; prevpiti nadvikati.
Hrepenenje,
Pa te zapustim, devica,	„Dobro jutro, sveža zemlja,
pojdem na planjavo,	solnce še za mano —
na prostrano polje	a priščl sem že jaz s plugom,
v Široko daljavo.	s kolci sem in brano!"
Tam pobratim se s planjavo,	In narčžem brazd si
z izpodnčbnim zrakom	čez poljč šir6ko,
pa postčpim tam za plugom	pa začrtajo se brazde
z veselim korakom.	v lice mi globčko ...
A jaz sejem, orjem, žanjem v Bogu dopadljivem leti in prepiram se, poginjam z doktarji in s kmeti!
hrepenenje čeznuče ; planjava ravnina ; daljava daljina ; še j oš ; mano mnom ; fe več; kolca kolica.
Pa ne pojdem prek polj&n.
Pa ne pojdem prek poljan, Jaz bojim se ga močnč, je v poljini črni vran,	črno vranje je ok6,
je v poljani noč in dan.	črna slutnja gre z men6.
Ah, v tujini bodem pal, vran oči mi izkljuval, krakal bo, ne žaloval.
Pelin.
Pa pesem hočemo na čast pelinu to zapeti, poživi Bog njeg6vo rast, in solnce nanj naj sveti!
Kaj nagelj nam in roža sta, marjetica v livldi? Le pčlin pili smo z vrta, ko bili smo še mladi!
In zrasli smo in vse lahkč nam hodi zdaj po sveti — in v čast pelinu pesem to, spet s konca dajmo peti!
nagelj klinčac karanfil; sla su (oni dva) ; marjetica rosuljica, krasuljak ; le samo ; ko iit kad još ; spet opet.
tja tamo ; sklenjen sklopljen ; obvaruj čuvaj, brani ; varstvo čuvarstvo ; premagati svladati; okus ukus; vihrav kao vihar, brz i neuredan.
Iz Bele Krajine na kranjsko-hrvatskoj medji, uči filozofiju u Beču. Uz rano umrla Ketteja i Aleksandrova prvi naš moderni liričar.
„ČaSa opojnosti". 1899:
In nikjčr, nikjčr tolažbe duši ni potrti.
Stud v življčnju, gnus v naslidah — ... A po smrti ? ..
Bo li duh v višine vzplaval, v blaženi, razkošni Eden? Bo li po teminah taval, luči željen, a nevrčden? Bo li pod gomilo spaval sen nevzdramen, pokoj veden?
Ah, ne dajte mi pištčle — jaz sem preveč radovdden.
nikjer nigdje ; tolažba utjeha ; tavati tumarati; nevzdramen neprobudan ; veden svedjeran; radoveden radoznao.
Visčka molitev.
Večni Bog,
pred tebe pokldknem tja in prosim te sklenjenih rok in iz vsega srci: obvaruj me blamaž kristjana udinega, nepotrebnih fraz in vsega dogninega; obvaruj me barbarstva
in vsega neblagega, varuj me varstva prijaflja predragega ... ah, in daj mi moči, premagati blesk oči in sebe premagati zlobni čas, daj okusa mi pravega in usmili se mene vihravega vsem ljubim ljudčm na rovaš!
Oton Župančič.
Na pot.
Oj pesmice, ve ubožice, ki morate zdaj med svet, da trgali bodo vas kritiki!
Veste — kritiki — to so hudi možjč! Oni imajo sive glavč, oni imajo nazore!
Ej, pesmice, ej, ve hčerke trenčtka, utrinki plamena večnega — ked6 vas spozna, ked6 vas prizna i1
A jaz bom honorar pobral in kupil si bodem tobaka, nabasal si bodem pipico in pušil in zlagal pesmice bom druge . ..
Zdaj sada ; veste (vedeti) znate ; mo\je muži (ljudi) ; siv sied ; utrinek prosutak zviezde ; kedo (kdo) tko ; nabasati natrpati; pip(ic)a lul(ic)a. '
„Pisanice" igoo. :
Večer na morju.
Po visčkem nebu	Kakor da se vnel je
plava zlat oblak,	temni ocean:
po širčkem morju	v žamem ognju bliska
plava čoln lehak.	se zapadna stran.
Plavaj, plavaj, čolnič! Solnca jasni grad plameni tam v dalji — jaz bi spal v njem rad!
loln čun ; vneti upaliti.
Ločitev.
Jadra bela so razpčta,	Vzel slov6 sem, sedel v barko,
veter vpraša: „Naj začnčm?" veter pravi: „Zdaj?" „„Čakaj, veter, da slov6 še „„Ej — še brašno sem pozabil vzamem, predno grem!""	valje bom nazaj!""
Stekel k svojcem sem nazaj spet, Poravnal sem si klobuček,
veter pravi: „Kam?"	veter zapihljal,
„„Čakaj, veter, da klobuček	barka plava — oh, da še bi
še si poravnam!""	kak izgčvor znal!
ločitev („lučitba") razstanak ; vprašam pitam ; naj neka; slovo vzeti oprostiti se, sbogom reči ; še još ; predno prije nego ; pravim kažem ; zdaj sada ; pozabiti zaboraviti; valje odmah ; nazaj nazad, natrag; stekel potekao, potrčao; spet (zopet) opet; klobuk šešir.
Zlata ptička.
Zlato ptičko so ujčli trije fantje mladi. Kdo imčl bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi.
Zlata ptička govorila: „Če me izpustite, prvo željo vam izp61nim vsakemu — želite!"
Prvi fantič je gov6ril: „Daj mi tako čašo — vedno pijem, ne popijem!" „„2elel si, imdš jo!""
Drugi fantič je govoril: „Daj mi tako'mošnjo — vedno štejem, ne preštčjem!" Uslišala je prošnjo.
ujeti (ujamem) uloviti ; fant momak ; če jem brojim; jarek jaruga; kvartopiriti kartati
Tretji fantič je govoril: „Daj mi srce tako — hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!"
Kar želčli, so imčli, pa so šli po sveti, vsak po svoje so živčli na tem božjem sveti.
Prvi fant sam6 popival, po jarkčh polčgal, drugi fant je kvartopiril, se s sleparji kregal.
Tretji fant o zori vstajal, hodil je na delo, v mraku je dom6v se vračal, pa zapčl vesčlo.
ako ; vedno svedj ; mošnja kesa ; šte-se; kregati se svadjati se; domov kuči.
„Čez plan" 1904. :
Motto.
Predlj se vetrom — naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjčče! Vendar mornlr, ko je najvišji dan, izmčri daljo in nebeško stran ...
Manom Josipa Murna Aleksandrova.
(Ko je ležal na smrtni postelji.) Grobčvi tulijo ... šumč in tulijo razpčkani kot nenasitna žrela, zevajčča v polnččni mrak . . . Kaj hočete od nas?
Imčli smo ljudi — v poljani cvet, imčli smo jih — vrhu gore hrast, imčli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grob6vi, še od nas?
Grobčvi tulijo ... vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vij6 po zraku in žrtev iščejo z bodččimi očmi.
Ok6 ti plamenčče — kam si se zaglčdalo? Kaj hrepeniš v daljine, v jasnine vedre? Sanjaš nadoblačno razk6šno luč? ... Grob6vi tulijo!
Ti krepka pest — tvoj meč je blisk žarčč — ko seka rane, poje melodijo svetl6 in zmagovito skozi noč — obst6j, obst6j — grobovi tulijo!
Up6rne prsi ve, ki dihate svobčdni zrak, srce kipeče, ki biješ, da te sluša milij6n, trpeči milijon — čuj, sodba ti je pisana: grob6vi tulijo!
Doklčr ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketi na njem se večnosti poljub — grobčvi tulijo ...
naj neka ; iyoče izplače ; razpokam razpucan ; kot kao ; U još ; vrtinec vrtlog, hrepenim čeznem ; ko kad ; f, nago vit pobjednički; skop kroz ; obstoj stani.
Vseh živih dan.
Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje sfce kipi in polje, moja duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran.
Ne čujete? — Tam od mračnih les6v vrši vihar,
poln srditih gromčv,
in izza megli zdaj pa zdaj vzplapoli krvivo rudčč plamen kot meč — to dneva je novega žar.
O, bratje, na pot, življčnju nasprčt! Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namdnjen na zdravega, na krepkega moža.
Ta meč divja čez grob6ve le, požiga razpale domove le, kar je čilega, to obveljl.
O, bratje, bratje — pnščl je čas! O, bratje, bratje — kak6 je v vas? So li vaše njive zorane? Zdaj zvezde ug6dne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so li vaše njive zorine?
Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zamin — doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
poljtm (plati) vreti, talasati se ; f i dane volje („svilene volje") dobre v.; ko(t) kao ; les šuma ; vrteti šumjeti; \daj pa ?daj (sada pa sada) kadšto ; v?plapolati uzbuktjeti; r(u)del crven ; nasprot u susret; ta taj ; le samo i \daj sada ; obvelja ostane (valjano) ; jaduhel usmrdio ; po bliskovo bljeskom, strjelimice ; kdo(r) tko ; zamuditi zakasniti; klic zov.
(mota zabluda ; stdaj sada ; najaj nazad, natrag ; vselej svagda.
To je tak6.
„Pojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot, čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot!"
»
Glej, in seddj sem nazij, ali, majka, znaj: sinko tvoj često je pal, ali vselej je vstal!
,D a n".
Kakor tempelj stoji tvoje sveto telč pred men6j in kot še nikčli, nocčj ti žarijo nedčlžne oči.
Ah, in jaz sem šel v noč, v brezzvezdnato noč, oblačno in mračno tak6, in iskal sem zvezd
Dr. T. IleSC: Slov. Antologiji.
— H3 —
8
in ciljev in cest '	In kadar stoji pred nami Bog,
in pri tebi je bilo svetlč.	le nap61 si- otrčsemo prah
Ah, kakč mi mladeniči hodimo
od nečistih nog
in brez kesanja, pokore po blatnih stezah,	, . , ,
K .....,.,,..■ mu skrunimo svete dvore —
ah, kako mi mladeniči blodimo . ,. .... .
, , „,	glej, taki smo, ljubica, mi.
in tratimo mlade moči
kot še nikoli kao još nikada ; nocoj nočas; kes(anje) kajanje; skruniti skvrniti.
Meni se hoče . . .
Meni se hoče širčkih ravnin	Meni se hoče čarobnih noči
in svobodnega obzčrja,	. in neba, ki se koplje v zarji,
meni se hoče mog6čnih višin,	in goščav, kjer hrupa človeškega ni,
vladajččih zemljč in morja.	in v vrhovih valč se viharji.
In viharjem bi dal svoje črne strasti in v morjč bi pot6pil bolčsti, da mi duša očiščena v solncu živi, polna jasne, pon6sne zavčsti f
goščava guštara; kjer gdje ; hrup buka ; zavest sviest.
Pesem mladine.
(Ob Prešernovi stoletniei.)
•••.....Mi gremo naprčj, mi gremo naprčj,
i- 'vi-	•" mi strelci;
in pred nami plamen gre skoz noč, kot Bog pred Izraelci!

Na nebu je dan, nad gorami je dan, a zarjo zakriva nam jata vran, 5 ona rada bi orle prevarila, • za Solnce jih osleparila — ? Zamltfi: sok61i in orli ved6, da je dan!
. > ;f: Če solnca ni, odkčd to hrepenčnje, kirv srcih burno nam kipi in vre? „< ^Odkod v oččh mladini to žarčnje, ki -;4vom in vse pomisleke zatrč?
Kar neti nam in giblje vse življenje, to naj, kot v jutru pust fantom, zamrč? O, solnce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo!
Mi gremo naprdj, mi gremo naprej, mi strelci,
in pred nami plamen gre skoz noč. kot Bog pred Izraelci!
Mi gremo, kakor gre viMr na vrancu oblaku jahaje, in kadar pade njegov udar, neb6 se in zemlja zamaje.
O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši: Kdor se naučil ni kot papagaj besčd svečanih, svete hrame ruši; kdor noče laži dvoriti lakaj, je kot drev6, bolehaj6če v suši. Glej, smešna krinka, opičji obraz — to bčginja svobčde je pri nas!
A mi gremo napržj, mi gremo naprčj, mi strelci,
in pred nami plamen gre skoz noč, kot Bog pred Izraelci.
Kaj malo nas je? Prcštčjte nas! Borilci eonov min61ih — vi klanjate se jim — a oni? sede na vzvišenih svojih prestolih? Preštčjte nas, preglčjte nas: vsi veliki vaši svetniki, vsi naši so sobojevniki!
Mogočen plamen iz davnine šviga — vekčve preletčl je koprnč, in plamen naš se druži z njim, se dviga, in plamen naš pogumno dalje gre,
ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne ... In v nove zarje ji hlepč oči — tak6 mladina pesnika slavi!
mladina, mladež ; skoz kroz ; kot kao ; vedo znadu ; če ako ; hrepenenje čez-nuče ; ki koji (što); dvom dvojba ; kar što ; naj neka ; ker jer ; j aha je jašeč (ja) maj ali uskolebati, (po)tresti ; kdo(r) tko ; zdaj sada ; noče (ne hočei ne če opica majmun ; šteti brojiti; svetnik svetac ; koprne žudeči, ginuči; dviga diže pogumen srčan.
Tiho prih&ja mrak.
Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga čuti. Srce, zakaj drhtiš? Česa, povej, se bojiš v tej minuti?
Ali teman spomin se je zgostil iz temin brezobraznih? Ali bodočnost — vampir puhnil v veččrni je mir misli ti blaznih?
Ali je jata vetrov šla preko dragih grobov zapušččnih? Ali iz daljnih sam6t prišla je pesem sirčt zasolzčnih?
Tiho prihaja mrak, plah je njegbv korak, plaho bega. Sreč, kaj drhtiš? Česa, povčj, se bojiš? Vsega — vsega . ..
,£/. Zv." 1906.
povej reci ; teman, temina taman, tmina ; ali ili; blaten lud.
Rudolf Maister Vojanov.
Rudolf Maister (s psevdonimom Vojanov) je jedin; pjesnik slovenski iz oficirskoga staleža. Sada službuje u Ljubljani. Ljubav, dobra volja i lahak život znakovi su pjesnika-oficiia. U njem ima sve, što može „fanta" vuči u vojnike. — „Poezije" 1904.
Fantovske.
Nagelj ček.
V soboto v mestu je semčnj, Sto zlatih kronic zanj bom dal nabil bom dva mošnjička,	in grivico mu črno
po beli cesti tjakaj šel	povčzal v kitic tenkih sto
in kupil si konjička.	z vrvico bom srebrno.
In dirjal bom skoz tri vasi, skoz tri vasice bele in ukal bom in vriskal bom in podkve bodo pele.
In marsiktčra bo deklč za mano govorila: „Ta mora biti fantič moj, le jaz ga bom ljubila".
Jaz pa podirjam v našo vas, tam konjič bo zahrkal; pri hiši .beli sred vasi na okno bom potrkal.
Skoz okence se bo deklč sklonilo in zardčlo, utrgalo bo nageljček, za trak mi ga pripčlo.
In jaz bom dirjal v tri vasi, črez tri zelčne griče in z nageljčkom se bahal bom in dražil z njim dekliče.
fant momak ; nagelj(ček) klinčac, karanfil ; mesto grad ; semenj sajam ; moi-njiček kesica ; tja(kaj) tamo ; Sel išao ; dirjati trčati; skoz kroz ; vas selo ; ukati ijujukati; marsikteri gdjekoji; mano mnom ; le samo ; -potrkati pokucati; skloniti nagnuti; zardeti zacrveniti se; grič brežuljak; bahati se ponositi se, bahat (ohol) biti.
Fr. S. Finžgar.
Svečenik, župnik u Želimljama u Dolenskoj ne daleko od Ljubljane; odličan plodovit pisac „Dom in Sveta".
Ob mamici.
Utrujen od borb in bridk6sti pri tebi iskal sem hladila. ob pri; bridkost gorčina.
Z besedo jedino si dala ga dosti: „Ti bori se, jaz bom molila".
„Dom in Svet" i8gg.
Le rogajte
Haha, vi rogate se vzorom! Perčsa vašega konica brezstidna piše in črkari, da blede se mu v puhli glavi, kdor vero še goji krščansko, kdor vero še ima na vzore.
Haha! Stolčtje prosvetljčno! Stoletje para ino bliska, stoletje strojev ino tiska
se vzorom.
jedino snov mu je zadača, vse drugo je otrok igrača.
Od uka bledi bogosl6vci, od misli trudni bogoslčvci, pisatelji in vsi poeti, kar joka, stoka jih po sveti, vsi črnogledi pesimisti — — .vsi ti za blaznico so godni.
Za našo dobo mož je tisti, ki veruje v zlatč rumčno, ki ve, kaj užitno ga šegače, ki to pozna in ve dosdči, kar teče gladko mu po golti, kar mehko se prilega polti.
Če prav jih sto pred njim se vije, ne meni se za ljudsko vpitje,
obr&zov bledih ni mu mar, kdor dobe nove je junak!
Haha! Le rogajte se vzorom in v blato vse mi pohodite! Do sita se krvi napijte, a potle rogajte se tudi valovom ljudskim — kakor morja, in stisnjenim pestčm — kot kamen!
„Dom in Svet" 1899. le samo ; pero — peresa ; konica oštrac ; blede se mi bludi mi se, ludujem ; puhel (napuhnut) prazan ; kdo(r) tko ; še j oš ; ino, in i; snov materija ; otrok (gen. pl.) otroka, djece ; uk nauk ; kar što ; jokam plačem ; stokam stenjem; hlačnica ludnica ; goden „zgodan" (zrio) ; tisti taj ; ve zna ; šegačem Skakljam ; golt gut, grlo ; polt put; teprav premda ; menim se staram se ; ljudsko vpitje tudji vapaj ; ni mu mar ne mari ; tudi takodjer ; kot kao.
Fr. Ks. Meško.
Odličan pisac poezije u prozi. Rodjen 1874. kod sv. Tomaža blizu Ormoža u Štajerskoj (Vrazov zemljak), sada župnik u Mariji na Žili u Koruškoj.
Ze
Ej, življčnje polje tu po gozdni tmini, žitje čudno v listju, v mehki mahovini...
Ze stoletja dolga gozd cvetč in hira — mlada bil tu žene, deblo tam umira.
{e več ; 'poljem (plati) vreti, žene (tjera, niče); bil bilina, biljka
stoletja . . .
Ze stoletja v vejah spevi ptic zvenijo, že stoletja v mahu mravlje dom gradijo ...
Zitje čudno polje tu po gozdni tmini, žitje čudno v vejah, v mehki mahovini.
„Dom in Svet" 1898. kipjeti; gozd šuma; hira hiri, sahne; {ene ; veja hvoja, grana ; ^veneti zvučiti.
Zunaj noč in burja.
Zunaj noč in burja ...	V duši moji tiho
Soba mirna, tiha.	nihanje odmčva.
Le na steni ura	Kakor smrti klic se
tiho niha, niha . . .	glas mi ta dozdčva ...
„Lj. Zvon" 1900.
zunaj (izvana) vani; odmeva odmnieva, odjekuje ; klic (klik), poziv ; dozdeva se čini se.
Luč.
Plamti luč, le plamti,	Luč to ni,-to: Vzor je,
temčto razsvetljuj,	pot pravo mi- kažoč;
stezo pravo meni	sveti, vzor, le sveti
ti kaži, zaznamuj!	mi v žitja temno noč!
.'■.-T.
ka%i (po)kazuj ; le sveti samo svietli (imp.).	„Lj. Zvon" igoo
. : "i'.V'
Kazimir Radič. .
(Med. dr. Fran Derganc,) -.,.;» s
E 1 a.	. >
Za cerkve in namčne dobre Jaz pijem z drago staro vino; razdali drugi so denar,	na otomani smeh, dovtip
da Bog obvaruje jih zlega,	le odgovarja tresku, gromu —
ko s treskom privrši vihar.	drgčt ne straši naju šip.
A jaz za svoj denar napravil	»Predragi, glej, kak6 drevčsa
na strehi sem si strčlovod,	vihar tam lomi- na bregčh!"
obvaruje naj on me treska	„„Gradi grmado srčdnjevečnim
in o nevihti vseh nezgčd!	demonom na modernih tleh"".
Ko bliska se, grmi in treska,	„In strele pokajo, čuj, dragi,
zdaj drugi v strahu koprnč,	o čuj — da jemljejo mi .slujri".
kot deca vekajo prosčče —	„„S top6vi na demone strelja
jaz ne pozndm bojazni te.	svobčde in naprčdka duh.""
„Lj. Zv." 1899-
namen namjera, svrha; denar novac ; obvarujem očuvam ; ko kad ; privrSeti dobučiti ; nevihta oluja ; jdaj sada ; koprneti skapati, ginuti; ko(t) kao ; vekah na glas plakati ; dovtip (češ.) dosjetka ; le samo ; drget tres ; naju nas (dvaju) ; šipa okno ; drevo-drevesa drvo ; grmada lomača ; pokati pucati; jemljem (jemati)
Titan.
-I 'i--
Stojim na gori sam. r.;. v Nad mano, pod men6j besni viharna .noč. Ognjčno se neb6 odpira in grom bobni, kak6r neba bi rušil se občk.	• • • ■
Ne veka čuk in volk ne tuli, ■ ■- ■ • , ti po duplih, jamah se je vse poskrilo- ■ ■,<, *
•m
■ Am
Ta bojazljivi svet!
Ne vidim žive duše,
zaprlo v tesne hrame se je vse;
nad mano, pod men6j besni viharna noč.
Neb6, neb6, za eden hip oččm posčdi mojim blisk ognjčni, le ddenkrat bi strahovito, grozeče se ozrl po svetu rad, le edenkrat poglddal bojazljivcem v oči poniglave in plašne, da strepetdli bi kot črvi!
Nebo, nebo, le za tren6tek grlu pos6di mojemu bobndči grom — le edenkrat zarjiil bi rad, da čuje celi svet: Sovražim te, zalčga človdška, iz sred!...
„Lj. Zv." 1903.
mano, 'nuncij mnom ; odpirati otvarati ; bobni ,,bubnja" ; obok svod ; edenkrat jedanput; veka na glas vapi; ta taj; hram zgrada; očem očima; p oni glav podmukao, licemjeran ; (za)rjuti rikati; sovražim (sovrag) mrzim ; zalega leglo.
Ljudmila Poljanec (Nataša).
Učiteljica pri Kapeli kod Radgone. (Vrazova zemljakinja.) — „Poezije" 1906.
Čardaš.
Jek gosli, cimbal, viole v tih6tno noč se glasi,
Te pesmi divje, prosdče, prelivajo v mlado se kri, in strast v ogorčlih obrazih in ogenj plamti iz oči.
pod lipami plešejo čardaš, pod lipami sredi vasi. ..
In k6drolasi cigani tam strune ubirajo, ti živi, strastni akordi v dno srca prodirajo ...
Glasndje zapojejo strune, urndje se pari vrt d ...
ah, čardaš, čardaš razkčšni, prešdl si jim v kri in v sred!
Nekčč pod lipo zelčno Slovani tu rajali so,
Noč legla je na planjavo, na tiho prekmursko poljč,
in v plesu slovanskem si bratsko pozabljene naše so pesmi,
in tujih pesmi akordi čez prekmursko plavajo plan! — Pred lipami plešejo čardaš, na cimbali bije cigan! —
vas selo; (strune) ubirali slagati, udešavati; kri krv; uren okretan; rajati kolo igrati ; planjava ravnina ; pohabiti zaboraviti ; prekmursko preko Mure u Ugarskoj, gdje još ima Siovenaca.
Ob Adriji (U Opatiji).
Gospodine, pomiluj.
Po parku pod senčnimi palmami k cerkvici steza je tam ... In z mislimi mehko žalnimi stopam v posvččeni hram.
Pob6žna misel vstaja iz duš in plava pred sveti oltar — tam diha med cvetjem in dviga se in trepeče, ko luči žar ...
In svečenik prepčva glasno in poje z njim cerkov in kor — tam zunaj ob skalah morje buči in poje svoj večni zbor .. .
In moli narod, slavi Bogi in hvali za solnčni ga dan — in kruha ga prosi in prosi dobr6t in trka na prsi skesan. —
Tam zunaj življenje ... Cafč Glasier razkčšni ta vis-i-vis — tam pesem iz strun izvablja cig&n, akord drhti in ihti. ..
desnice podajali so .. .
pozabljeno naše imč...
In radost je vsake besčde izraz — ah, radost in šala in smeh. — Ni prošenj udanih na ustnicah teh, le ogenj žari v teh oččh . ..
Ah Kristus! Ti oče ubogih in — kralj, še danes na križu razpčt — pozabljen si tu! — In vedrih lic gre mimo in raja svet.. .
senčen (senca) sjenat; dviga diže ; zunaj vani; skala stiena ; trkam kucam ; skesan (kes, kajanje) skrušen, pokajan ; ta taj ; ihtim ječam; še j oš; rajam kolo igram (plešem).
Intermezzo.
1.
Neb6 ustvarjeno je zvezdam in zvezde zlate za neb6, ustvarjena je ptica logu in log ustvarjen je za njo,
ustvarjena je vrtu roža in roži je ustvarjen vrt... ustvarjeno življenje smrti — ustvarjena življčnju — smrt,
ustvarjena ljubezen srcu — sreč ustvarjeno za njo! -Brez nje pokoja, tihe sreče ne da mu zemlja, ne neb6 .
2.
Mimo naju šli so svetli maji, smehljajoče rože na vrteh. Mimo šla je sladka pesem v gaji, mimo zvezde jasne šle v noččh.
Mim naju so hitčle nade, ljubav šla je mimo plakajdč ... Majev ni, ne rož, ne pesmi mlade, v dalji skriva se brezzvezdna noč!
ustvarjen stvoren ; log lug; ljubezen ljubav; ne ne, ni; naju nas (dvaju);
V življenju
Nek6č ljubila sem noči, noči brez zvezd na nebu, in rože blagrovala sem, nabrane o pogrdbu. —
In na grobčh ljubila sem še svečice prižgane, — kesam se zdaj za grehe vse za znane in neznane .. .
Jaz ljubim zdaj življčnja luč, to solnce zlatožarno, in svetli dan in zvezdno noč in uro vmes viharno. —
V življčnja čaši nam napoj tak6 je raznotčri.. . pol radosti, pol žalosti! — Če bol ti v večji meri,
globoko zajmi tudi tam, kjer vir ti je veselja — In pomni, da življenje ni pobčžna, tiha želja ...
blagrovati blaženim smatrati, blagoslivljati ; še još ; kesam se kajem se ; jdaj sada ; vmes medju tim, pomiešano ; raznoter raznoličan ; če ako; jajmem (zajeti) zahitim, zagrabim ; tudi takodjer ; kjer gdje ; vir izvor ; pomnim pamtim.
Jaz sanjam večnost. . . Krog in krog prostrana pred mano se raztčza v nčdogled . .. Iz hipov vseh in časov vseh je tkana, neviden ji korak, a viden sled.
Kak6 pred njo umira mi poglčd? Nikjčr začčta in nikjčr končana. — In sveta misel mi je v dušo djana, ah, sveta misel — vera brez besčd.
Zivljčnju treba vsakemu izv6ra, izv6ru konca! V njem je kal prikrit: v uglslih žarkih vstaja — novi svit
in za nočj6 rodi se nova zora .. . In blagoslov bogatih duš razlit nad nami je z nevidnega prost6ra!
mano mnom ; sled trag ; nikjer nigdje ; končan svršen ; djan (djati metnuti) stavljen ; kal klica ; svil svjetlo.
vem (vedeti) znam; prelesten (rus.) milotan, čaroban, predrag. „Lj. Zv." 1901.
Manom Prešerna.
Vida.
Vida Jeraj, bivša učiteljica, sad u Beču. Pesem.
In ti bori, ki svečano zvezdam se priklanjajo, in te zvezde v sinjem etru, kdo ve, kaj mi sanjajo? . ..
In prelčstne misli moje, kdo ve, kam mi plovejo — in ta lepa, mehka čuvstva, ah kak6 se zovejo?
Balada.
K jezeru prišli je z Bogom govorit duša zapušččna in pokčja pit.
V parku pozlačenem žuborčl fontan, vetrček budil je lilije iz sanj —
Jezero je vzelo zvezde v naročaj, pelo in zibalo: a j a, aj, aj, aj —
vetrček vjetarac ; pelo pjevalo ; tod tud vprašati pitati.
Kosec.
Travo kosil sem z ostro kosč mislil na dečlo, gledal za njo.
Kaj si izgubilo dete moje, tod, da te v noč privdla je sam6tna pot?
Bičje zašumdlo, povprašalo: kam? — Zvezde se smehljale: Mirno lezi k nam!
Jezero je vzelo dušo v naročaj, pelo in zibdlo: aja, aj, aj, aj —
„Lj. Zv." 1904. pot (ž. r.) put ; bilje sit(a), siče ;
Ako ne mara ona za me, pa pokosim se nadeje vse!
detla (dial.) djevojka; maram marim. volim; nadeja nada. „Lj. Zv." 1905.
Utva.
Ljudmila Prunkova, u Trstu. Izgubljen.
Oči je mene tvojih strah, ko vprte so brezčutno v me; in duh se moj potaplja plah, v neskčnčni mrak hitč. In plazi se in plazi se po sledu tvoje prošlosti — in plaka, ah, in vrača se, naprčj ne upa si...
„Zaman si ga nosilo ti, zaman si ga ljubilo ti, izgubljdn .. . izgubljčn! Prepadov so za njim sledi, črez njč podrte vse brvi, gavr&ni krožijo nad njim ..." A srce prosi... in ihti: „Poišči ga — jaz krvavim ..."
Pa srcu tožno govori:
ko kad ; hite hiteč ; sled trag ; upam si (se) usudjujem se ; prepad propast; podrt porušen; ihtim ječam.
Mirte.
Tam po polju, ravnih njivah ajda je cvetdla, a v narččju mojem mirta snežna je drhtčla.
Izza gor mi zlato solnce se je prismejalo, moje svetlo — sivo krilo z biseri potkalo.
In globčko v srce moje žarki so se skrili — vroči, da v naročju cveti meni so sahnili. . .
ajda heljda ; farek zraka.
Lj. Zv." 1905.
Vjekoslav Spindler.
Od Male Nedelje u Slovenskim goricama u Štajerskoj, Vrazov zemljak, bio je neko vrieme na sveučilištnim naucima u Pragu, sad novinar u Celju. — „Za-pihal je jug. .." Prag, 1904.
Zapihal je jug .. .
Zapihal je jug preko naših ravni, in v mladem razk6šju se dviga narava, iz cvetja opčjni duh vstaja in plava do solnčnih višav.
Zapihal je jug preko naših lesčv, in v mladem zelenju je vse oživčlo, in vse je šuštčlo — in sladko zapdlo je ptičic nebr6j.
Zapihal je jug preko naših goric, in gor pohitčli smo v gorske hram6ve in srkali trt smo ognjene sok6ve pa pevali si:
Ej naše ravnice in gaje zeldne, in naše gorice, s slastj6 napojene — naj Bog jih živi!
pihati puhati ; razkošje objestna obilatost, slast; dviga diže ; vstaja ustaje ; višava višina; les šuma; gorica vinograd; gorski hram zgrada u vinogradu (kliet); trt „trta" (trsova); naj neka.
Fran Valenčič.
Jez hočem gorkih žarkov.
Tu sem, tu, in zvezde niti ene,	Vedrih čel, neskčnčno lepih dajte
kamorkoli gledam, ne uzrčm.	solnčnočistih misli in idej,
Solnca ni in luči, da razmakne	da v ves61jnost duh se dvigne smelo,
noč neznčsno mojim kdaj očem.	ne do tod, dotam — naprčj, naprčj!
Tu sem, tu, in duša išče tebe, solnce jasno, k tebi le hiti... Čujte me: Jaz hočem gorkih žarkov, a bojim se mrzlih teorij.
„Lj. Zvon" 1901.
hočem hoču ; gorek topao ; %arek zraka ; ena jedna ; kamor koli kamogod ; ni nije ; očem očima ; vesoljnost vasiona ; dvigne digne ; tod tuda.
Krst.
O polunoči, ob uri duhčv brez župnika, brez kaplana, brez biblije vsake, brez sur korlna imčli sin6či mi krst smo nov.
Neustrašno zrla je svetu v obraz ta hčerka prejasnega čela: Ustvarjanja hočem in plodnega dela jaz hočem, jaz hočem, jaz, čujte, sem — jaz!
Uganka je rešena, jasen probldm: prekleta utrujenost vsaka. Iz večnosti v večnost ves svet se pretaka, tak6 govori Zarathustra ljudem.
Ne boj se, ne straši, če name preži debdla razjarjena zmija, saj čuva me babica filozofija, in otec mi Nietzsche na strani stoji...
„Lj. Zvon" 1901.
sinoči sinoč ; ustvarjati stvarati ; hočem hoču ; uganka zagonetka; če ako ; prefi vreba ; ta taj.
Kam hitim?
O, kam hitim naprčj brezupno od lepih, sreče polnih dni? Vse nade, cilje nedosežne obup mi v srcu zaduši.
In v rosnem jutru so mi leta, mladčstnih sanj ti rajski čas! A Vesne ni na licih mojih: oči so vdrte, bled obraz.
O svet, o blesk, o čar, razk6šje, bogastva moloh si, id61! Kaj vidim klete ironije, krog glav prejasnih glorijol.
Lažnive na obrazih krinke, izraz sočutja, smeh sladak, a v srcu nosijo maksime: Kdor je poštčn, ta je bedak!
O, kam, do kam, o, kje si, konec? Ne vidim potov, skritih stez: Na levo, desno mene buta, nazaj, naprdj življčnja ples.
Bedak je ta ... O, kam hitim? Izhoda iščem jaz zaman. Moj čolnič tone v jezni vihri. . . O, kje si konec, kje pristan?
„Lj. Zvon" 1902.
brezupno bez nade ; dni danži; obup očaj ; ni nije ; vdrt „udrt", upao; kjer gdje ; butati gurati; na^aj nazad, natrag ; kdor tko ; ta taj ; i^hod izlaz ; lolnic čunič ; pristan luka.
Al. Gradnik.
Svršen pravnik, kod suda u Gorici.
Pod nebom širnim.
Pod nebom širnim srečala	Po nebu širnem sem ter tja
sta se oblačka dva,	podil ju je vihar,
pozdravila, poljubila	osamljena oblačka dva
in spet narazen šla.	več nista našla se nikdar.
sta su (njih dva); spet opet; naraven na razne strane ; semtertja amo tamo ; poditi („puditi") tjerati.
Ti praviš, da
Ti praviš, da me ljubiš, toda čuj, vse tvoje prednice so to trdile, po so me vendarle za nos vodile.. In zdaj jim človek še sonete kuj!
fli pravim kažem ; toda a ; prednica lafem se lažem ;	djevojka ; ko kad
me ljubiš . . .
No, al se lažeš mi, deklč, al ne, ko drugim, pel bom tudi tebi hvalo za vse te ure božje, ko iskalo je sreče moje žalostno sreč.
„£/'. Zv." 1904. predšastnica ; vendar le ipak ; Se još ; ; tudi takodjer.
Cvetko Golar.
Novinar i književnik u Ljubljani Iz bosanskega perivoja.
1.
Mlad junak za selom jezdi in klobuk po strani nosi, za klobukom tri perčsa: Prvo — solnce večnožarko drugo — lunin soj je beli, tretje — rosa jasnočista.
Žarko solnce za sirote, lunin soj je za pop6tne in za njive čista rosa. Njivice so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za dev6jke, a devojke za junake.
2.
V belem mestu dvanajst belih dvorcev, a najlepši Osmanov je dvorec; v njem je Žejna, gizdava Bosanka, lice lepše ji od karanfila. Do Stambula nje slovi lepota, a ne zna car za devčjko Žejno. Ej, da zna car za dev6jko Žejno, bi poklčnil ji zelčno Bosno, s krono carsko ji okitil čelo.
3-
Kje si, dragi, da te ni? Minulo je sedem dni, kar me glavica boli; minulo je tedne tri, kar me že sreč boli.
Kdo naj lečnik meni bo, kdo objame me tesn6, kdo poljubi me gork6?
Venec bel si bom izbrlla, živa v grob se zakopala, iz zemlje bom govorila, dragega na vek ljubila.
4.
Vsa planina bliska se, kot bi solnce jo zažgalo, se iskrilo ji v osrčju.
Moja deva, lahka srna, moja deva, jasna zarja, se sprehaja po planini, in odsčva vsa gorica od obraza njenega. Zame bere šopek rdeč, trga sladki karanfil, trga divji rožmarin.
„Lj. Z v." igo2., 1904.
po strani ne hero ; pero-peresa; mesto grad ; ji joj ; kje gdje ; ni nije ; kar što ; \e več ; kdo tko ; naj neka ; objamem obujmim ; gorko vruče ; osrčje osrdačje (oko srca); kot kao ; Šopek rdeč kitica rumena ;
Rojstvo.
Polnoč je ... Ob pozni tej uri se dete na svet porodi in v čarobnem lesku vsa izba nenadoma se zasvetil.
Črn angel, zagrnjen v tančico, nad postelj se sklanja lahn6, ozira na dete in mater mu srepo se temno ok6.
Vzdrhtita mu ustni skrivnostno: „Iz daljnih, neskončnih strani, odkoder izhaja življčnje, priplul sem na krilih noči.
Vsa bitja na živem tem svetu strahu pred menčj koprnd — jaz smrtni sem angel... oči mi v ledčnem sijaju gorč.
Ne boj se me, dete, le majki zatisnem noc6j jaz ok6, rodila te je v bolečinah in mora umrčti zat6.
Ker dala je tebi življčnje, naj plača zživljčnjem svoj greh — moj posel je smrt in poguba, a žal mi je vaju občh ..."
In angel zamahne s periitmi, po izbi razlije se mrak, le velo, vošččno obličje
obsčva bled mesečni trak.	„Lj. Zv." 1904.
tančica koprena ; lahen lagan ; srep divlji, okrutan ; skrivnosten tajinstven ; pluti plivati; strahu od straha ; koprneti skapati, ginuti; sijaj sjaj ; le samo ; nocoj nočas ; ker jer ; naj neka ; vaju vas (dvojega); peruti krila ; velo uvelo.
Noč je moja tiha deva . ..
Noč je moja tiha deva,	Oj, objčmi in zagrni,
svileni so nje lasjč,	noč, me s temnimi lasmi —
in oči tak črne, črne,	truden sem, naj sanje večne
sanje mi iz njih kipd.	mi zakrijejo oči...
lasje vlasi, kosa ; objeti (objamem) obujmiti; naj neka ; kot kao.
Sejalec.
Svetel znoj sejalcu-kmetu	Znoj na čelu — sveta rosa
v izorane brazde pada,	kamor na žemljico kane,
v zemlji se -rodi, zaklije	kot bi Bog jo blagosl6vil,
zlato klasje, zlata nada.	tam življčnje novo vstane.
Dr. F. IleSid: Slov. Antologija.	— 129 --£
Solnce na zenitu.
Gvete sinja rž, blešči se njiva, v zlati sapi klasje se preliva. Val na val po polju se podi, blisk žari iz smaragdnih oči.
Naj se duša potopi v to morje, z žarki svojimi to plan razorje, bajko naših polj popije naj, misli v nje pogrezne vekomaj.
Solnce na zenitu je vzkipčlo! Jaz grem žet, o, velik je že dan! Jasna luč, življenje ni zaman v prsih, v srcu mojem zagorčlo.
„Slovan" 1905.
rf raž ; sapa dah ; poditi Lpuditi") tjerati; naj neka ; \arek zraka ; plan ravnina ; vekomaj viekom ; \e več.
Vinko Vinič.
(Več pokojni bogoslov Jak. Voljč iz Vrhnike.)
Življenje moje . . .
Mrak pada... O, pogldj na horizont, tja daleč, v neizmžrjeno daljavo. Krvavo solnce pogrezuje se v puščavo. ..
Izza obzorja plamen šviga; — na neb6 kot prsti rok prosččih, sklenjenih, prameni se temno-rdeči pno ...
Ne —! To je duša, ki v strasti prepad pehaš jo; bridko brez pomčči joka, še iz prepada se dvigiije njena roka, proseč v obupu: „Ah, nikar, nikar me ne pehaj v strasti nesk6nčni mrak! Življenje moje je le solnca žar ..."
„Dom in Svet" 1900.
tja tamo ; daljava daljina ; puščava pustinja ; kot kao ; rok ruku ; skleniti sklo-piti; rdeči rumen ; se pno (se „pnu") popinju se, dižu se ; prepad propast; pehati gurati; bridek gorak ; jokati plakati; še još ; dviguje diže ; obup očaj ; nikar ni-pošto ; le samo.
Cvetko Slavin.
(Jos. Vandot.) Zvezde so se križale .
Jaz ne vem, zakaj mi noče iti pesem iz srca — v tihi noči, v mirni koči • slišal sem jo vrh gora:
„Očku sin je velik zrastel, v sinu skrita, mehka moč pa na pot ga je zvabila, ah, na pot od ljubih koč.
V dalji rožni bi poglčdal ptički — sreči rad v oči, pa so križale se zvezde in nič več jih videl ni.. .
Očka stal je tam na pragu in oziral se v neb6, daleč, daleč je v nižine rosno plavalo oko.
Prišle ptičke-lastovičke, prišle so mu v gorski kraj: „Ptičke ljube, lastovičke, kdaj se vrne on nazaj?"
Ptičke drobne, lastovičke so odplavale dom6v, pa so gnezdeče si mehko spletale pod ljubi krov.
Ptičke-lastovičke tretjo k nam prinesle so pomlad, pa čez grob so mirni očku tiho plavale takrat. . ."
Jaz ne vem, zakaj mi noče iti pesem iz srca — kaj se zdi mi, kot bi hodil čez pok6jna, grobna tla. .
„Dom in Svet" 1904. vem (vedeti) znam; noče (n' oče) ne če ; pesem pjesma ; očka čača ; ?vabiti izmamiti ; nič več ni ništa više nije ; na^aj nazad, natrag ; domov kuči ; ljubi mili; pomlad prolječe ; takrat tada ; fift se čini se.
Roman Romanov.
(Milan Pugelj.) M a k s i m a.
Kakor daljne silne luči moji cilji sije jo, divjo moč in nerazrušno v dušo lijejo.
Več ni trepetanja v prsih, v srcu straha ni... Hej, razpčl bom barkam jadra sred noči...
I11 naprej v svetčve nove, čez vihar, tem6, čez valove, čez strahove, čez življenje to ...
Moja duša hoče solnca, da objame jo, z žarki silnimi, svetlimi, da prevzame jo.
„Dom in Svet-' 1906. kakor kao; več više; ni nije ; čei( kroz ; objamem (objeti) obujmim ; %arek zraka.
Vojeslav Mole-Spitignjev.
Melanholija.
Ko tiho z lesov vstaja mrak, se bliža tvoj sanjav korak in krila temna ti šumijo.
In komaj roka ti drhti in komaj struna ti brni, ko mračno poješ melodijo ...
Ko snežnobelo vzpneš roko — zamrl tam dan je za gorč, ves svet je tme brezmejno morje .
„Lj. Z v." igo6.
ko kad ; les šuma ; vstaja ustaje ; komaj jedva ; brneti zujiti; brez miru bez mira ; nikjer nigdje ; krog (krug) oko(lo) ; le samo ; zvenim zvučim ; kot kao ; ihtim ječam.
Vladimir.
(Vladimir Levstik, sad u Parizu).
Vagabund.
In jaz počivam v temnem dnu, bežč val6vi brez miru, nikjčr ne vzpenja se obzčrje .. .
In vame zreš, ti bleda moč, in krog in krog le san, le noč — in v snu zveni ti melodija . . .
In kot se roka ti blesti in kot ti tožen spev ihti, drhti sreč, melanholija . ..
Ve moje bele ceste, ve ceste davnih let, bežeče s polji zlatimi tja v sivo nčdogled!
Ve ceste hrepenčnja, ve ceste mladih nad, kak6 vesčl sem nekdaj šel z vami potovat!
Ej, danes pa sem stopil kraj ceste — potepuh, za polja zlatega šepčt in za vse nade gluh.
Po ravnih, belih cestah se vleče dolgi čas, ob ravni beli cesti se bom občsil jaz.
„Slovan" igo6.
ve (ž. r.) vi ; tja ča tamo ; hrepeneti čeznuti ; potepuh skitalac ; šepet šapat; vlečem vučem ; ob pri, uz ; bom budem.
Zvonimir.
(Erjavec.)
Za cilji.
Zvezda vodnica trepčče, miglja Dajte mi, bratje, vihro na pot, vrh sanjajččih poljan:	dajte mi baklo v rokč,
dajte mi vranca sedlanega,	žalost izžčnite v daljno stran,
da ga zajčzdim čez plan!	moč mi vsadite v sreč!
Hejsa, kot strele udar naj zavihram prek poljan — zvezda vodnica migljala bo, v dalji se bliskal bo dan.
„Dom in Svet" 1906. migljam krieseč blistam, žmirkam ; plan ravnica bratje brača ; kot kao ; bo bude.
G r i š a.
(Koritnik.)
Ah kam .
Ah, kam, ko ni poti nikjčr, kam dalje v brezciljne poljane? Vse mlade nogč zapeljane bo uničil ta temni veččr!.. .
Pa vendar jaz hočem naprčj čez strme, snežene bregdve, pa vendar jaz moram naprčj, da vzdramim polmrtve duhove.
O, meni je žal teh ljudi, svetlčbe željnih oči, in žal mi je mladega jutra, ki smrt mu zdaj v prsih leži.
Kot furija šlo je mim6 in žugalo v prazno temo — in slišal sem sveti ukaz: preganjati temo in mraz!...
„Dom in Svet" 1906. ko kad ; nikjer nigdje ; ta taj ; uničiti uništiti; svetloba svjetlost; ki.. . mu što mu (kojemu); vendar ipak ; hočem hoču ; vzdramim probudim ; fugam prietim.
Sledčvi težkih ur . . .
Sled6vi težkih ur,	Popotnik nisem jaz,
spomini zimskih dni,	ki sneg ga je zapal —
kaj zrete mi v obraz	ne, ne, jaz nisem on,
z ot6žnimi očmi?	ki v noči je ostal. . .
Jaz merim svojo pot, pomladi grem naspr6t, naprčj čez sneg in led, v ljubčzni topli svet.
„Dom in Svet" 1906. sled trag; spomin (u)spomen(a) ; ki.. . ga što ga (kojega); pot (ž. r.) put ; pomlad prolječe.
Silvin Sardenko.
Dr. rom. Alojzij Marhar, mlad svečenik, baš se ljetos povratio sa študija u Rimu. — „V mladem jutru", 1903- „Rim" 1906.
Mati milosti.
Visi... visi pod hribom koča,	Na glavi skrbni mamici
za kočo znamenje stoji,	že beli vstajajo las j d,
a v znamenju žaluje vedno	a črni grehi padajo
Marija Sedemžalosti...	v tujini sinu na sreč.. .
Kaj ne bi bila žalostna?	Čez sedem dolgih let in pol
Pretčklo je že sedem let,	nevidna moč objame ga:
odkar je šel od koče tam	domčv je šel, skesan in gnan
mladčnič blag med blatni svet.	od hrepenenja samega.
Iz koče hodi mamica	Stoji... stoji pod hribom koča.
za sina molit vsak veččr:	za kočo znamenje žari —
drugje ni zanjo več miru,	a v znamenju smehlja se danes
tolažbe zanjo več nikjčr.	Marija Sedemradosti.
Znamenje svetački kip ; hrib hrid(ina), brieg ; vedno svedj; f«več; odkar odkid ; šel išao ; ni več miru nije više mira ; tolažba utjeha; drugje drugdje; nikjer nigdje; vstajajo ustaju (postaju); lasje vlasi, kosa ; objamem (objeti) obuzmem ; domov kuči ; skesan pokaj an ; hrepenenje čežnja ; smehljati se smiešiti se.
Kampanja se	žari.
Kampanja se žari	A jaz bi rad postal
ko svetla žarnica,	oblak srebrnotkan:
najzalše barve v njo	odjadral daleč tja,
izliva stvarnica.	kjer tone božji dan.
Kako je tam lep6, na pragu večnih mej; še dan — umirajoč je lepši nego prej.
jamica žareča luč, žarilica ; naj^alši najljepši; barva (češ.) boja ; stvarnica stvo-riteljica (priroda) ; tja ča tamo ; kjer gdje ; mej medjž ; še još.
Z rožnega trg&.
Na rožni trg je šopkom šla	In kdor je bil dov6Ij sladak,
Emilija	dovolj lokav,
in sredi rož je sevala	dekletce mu je dalo cvet
kot lilija.	in vso ljubav ...
In temu dva in temu tri	Z gredice so zagledale
in komu pet cvet6v,	jo lilije,
na večer pa je žalostna	pa niso je poznale več odšla dom6v. Emilije.
šopek kitica ; kot kao ; kdor tko ; dekletce djevojče ; domov kuči.
Pod zelenim baldahinom.
Pod zelčnim baldahinom palmovim
godba svira — in odmeva v jasni Rim.
Kakor blisk je včasih drzen šumni spev,
včasih lahen kakor pesem nežnih dev.
In gosp6da se v kočijah shajajo,
čari vsi jim iz akordov vstajajo.
Svetle sobe, svilna krila, bujni ples;
prožni pari, srca vroča kakor kres.
Razcvetčle polne rože — rahel dih! —
pa se naglo cvet za cvetom usuje z njih.
A v zelenem baldahinu v beli dan
poje pevec zlotokljuni nčugnan.
Jaz poslušam nedosežni zvonki glas — in razgrinja se pred mano rodna vas:
Bistri viri, senčni gozdi, poljski mak,
zdrava lica, čvrsta pesem, pozni mrak.
Tihe sanje in stopinje, glas tresčč;
rožna greda, brhek nagelj, jasna noč.
Kak te ljubim, srčnovneti kosov glas,
kak te ljubim, draga moja rodna vas!
godba (gudba) glasba ; odmevati odmnievati, razliegati se ; včasih kadkada lahen lak; dev djev(ic)a; rahel dih (prhak) lagan, tih dah; usuti osuti; pevec pjevač neugnan nesvladan, neumoran ; mano mnom ; vas selo ; senčen go^d sjenata šuma stopinja korak ; brhek nagelj liep klinčac (karanfil); vnet uzplamčen.

Antun Aškerc.
Po vrsti i smjeru svoje poezije u našoj je književnosti posebna individua-iteta Antun Aškerc, epičar, entuzijasta ideje (tendence) i volje.
Po svojoj dikciji je učenik Stritarove tradicije, po svojem realizmu kum i pokretač „nove struje", veže dakle u svojoj djelatnosti dva doba.
Rodio se Aškerc u Sv. Marjeti kod Rimskih Toplica u celjskom kotaru u Štajerskoj god. 1856. Svršiv gimnaziju u Celju, a bogosloviju u Mariboru, kape-lanovao je mnogo godina u ra'nim krajevima štajerskim, dok nije prije kakvih osam godina postao gradskim arkivarom ljubljanskim.
,.Balade in romance" prvo izdanje. 1890., drugo 1903., „Epske in lirske poezije" 1896. — „Nove poezije" 1900. —. ..Četrti zbornik poezij " 1904. — Epsko-dramski pjesmotvori: ..Zlatorog" 1904., „Primož Trubar" 1905. i kao nastavak ovoga potonjega zbornik balada i romanca o istom predmetu „Mučeniki" 1906. — »Junaki" 1907.
Moja Muza.
Moja Muza ni mehkužna blddolična gospodična; Črnogorka je, Špartanka, deva zdrava, ognjevita.
Moja Muza se ne joče nad svet6vnim gorjem bridkim, resno kliče le na delo, ki naj spasi nas edino! —
Moja Muza ne posčda v mesečini v p61usanjah, ona ljubi jasne dneve, ljubi vroče solnčne žarke.
mehkužen mekoputan ; larek zraka ; resen ozbiljan ; le samo ; naj neka; kvii
V levi baklo, v desni handžar kvišku dviga moja Muza; razsvetljuje teme klete in s tirani se bojuje.
jočem plačem ; gorje bridko gorki jadi ; ■■u u vis; dviga diže.
Mi vsi
Mi vstajamo! In — vas je strah?
Poklj takč hrumite!
Slo vina se bojite?
Teži vam dušo huda vest?
In vest vam stiska jezno pest?
Bojite se — osvčte
od množice neštčte?
Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotčvo v življčnje svetlo, novo. Nič več ni drag nam spanja mrak,
jamo!
na delo vodi nas korak; noč temna je za nami, svobčde svit nas drami.
Mi vstajamo ... Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živčti! Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodččnost je — mladine.
Mi vstajamo, mi vstajamo! Nas morda res bojite se? Če še tako hrumite,	Napredek in prosvčta
če še tako kričite!	to naša bo osvčta!
Pokaj tako jezite se?
pokaj (po šlo) zašto ; hrumeti bučiti ; huda vest zla savjest; je^en srdit, biesan ; neštet (šteti brojiti) nebrojen ; ni ljubo nije milo ; nič več ništa više ; svit svjetlo ; dramim budim ; nočem ne ču ; če tudi ako i ; uk nauk ; zgodovina povjest; mladina mladež ; če še ako još ma i kako; jezim se srdim se ; morda res možda u istinu.
Mejnik.
Scjm bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volčv.
Zakasnil se, a v pozni, temni noči sam gre domčv.
„Hm, pravijo, da ni baš varno iti tod obsorčj,
pop6tnike da časih rado straši ob cesti tej."
Pa bil je Martin svoje dni vojak vam, na straži stal,
po noči čul tam uro biti vsako — pa bi se bal?!
„be pri Kustoci smrti bal se nisem, zrl ji v oči —
pa tukaj mar ko dete bi trepčtal, če list šušti?!"
Dospč do svoje hoste ... „„Joj! Kam bi del?"" — ,,Kaj? — Kdo si božji — I, kjer si vzel!"
Čuj, iz teme:
kam naj deneš, vprašaš? —
.„,Vzel sem med svojoj bil in tvojoj lastjo mejnik le-ta,
presadil ga skrivaj na last sem tvojo za sežnja dva.
Oh, in sedaj, odkar moj duh odplaval na oni svet,
nazaj ga nosim, kleti kamen težki, pač sto že let!
Hu, to teži, tišči!"" ... Tu se zablisne: pred njim sopdč
pripčgnjen stopa — sosed Vid — na rami mejnik nosčč!
Pa bil je Martin svoje dni vojak vam in ni se bal; —
kak6 nocčj dom6v je prišel s sejma, pa le ni znal.
A čudno prinesč mu vsi novico, ko sine svit:
„Sin6č umrl je nagle smrti sosed, mejaš naš — Vid!"
sejem sajam ; Lah'(Wlah) Talijan ; domov kuči ; pravim kažem, pričam ; varen siguran ; obsorej u taj sat; (v)časih kadkada ; bal bojao ; U još ; ji joj ; tukaj tu ; mar bi zar bi ; če ako ; hosta šuma ; del (deti, denem) metnuo ; vprašam pitam ; kjer gdje ; med medju ; last vlastničtvo; mejnik medjnik, me(d)jaš ; le-ta gle taj ; skrivaj kriomice ; sedaj sada ; odkar od kada ; pač doista ; fe več ; nocoj nočas ; pa le pa ipak ; novica novost; svit svjetlo.
Balada o sv. Martinu.
Uh, kaka zima! Sto volkov!	Kapela svetega Martina,
Nocčj ne pridem živ pod krov. • patrčna ljubega mi vina!
Kakč, ti ščip, z nebčs se smeješ! Le škoda, da kar nič ne greješ.
A kod, Boštjan, si zašel, kod? Nemara to ni prava pot...
Sneg mete ... ostra sapa piše ... In krog in krog nobčne hiše!
Pač! nekaj tukaj-le stoji.. . Kapelica je — se mi zdi.
Da nisem ga takč rad pil, nocčj bi tukaj ne nočil...
A ti, svetnik, mi ne zamdri, če tožim ti... pri moji veri!
Veš, imel kočo svoje dni še lepšo jaz sem nego ti.
Zdaj ni več moja tam na Griči — prodali so mi jo biriči.
In zdaj razcapan je berač in bos ko gos Boštjan, kovač.
Vsak pes oblaja me na cesti... Glej, od mrazu se moram tresti.
A ti se zime ne bojiš, vsak dan oblčko tu deliš.
Še mene s plaščem zdaj ogrni, če treba, Bog ti ga povrni!
Ne sekaj z mečem ga črez pol! Daj celega, saj ves sem gol!
Tako . .. tak6! Kako se sveti! Oh, škoda z njim se je odčti.. .
Od pet do vrata ves je zlat. .. Da ne bi vzel ga kak mi tat!
Ljudjč od pragov nas podijo — svetniki še za nas skrbijo.
Kožuhe molji skopcem žro, a nago naše je tel6 ...
Kako me greje!. .. Naj počijem, v tvoj plašč ovit tu v kot se skrijem.
In ko zasvital se je dan — bil zmrznil je berač Boštjan.
nocoj nočas ; Ičip uštap; le samo ; kar nič baš nišfa ; kocl kud ; nemara po svoj prilici; sapa pile dah puše; krog( krug) oko(lo); nobeden nijedan; pač doista ipak; tukaj le tugle; zdi se čini se; ljub-a,-o drag; svetnik svetac; če ako; pri moji veri tako mi vjere ; vem (vedeti) znam ; Se još; zdaj sada ; ni več nije više ; birič pandur ; razcapan (capa prnja) prnjav ; berač prosjak ; gos (gus) guska ; od mrazu (od mraza) od zime ; obleka odječa ; črez kroz ; saj ta ; pet petž ; zlai zlatan ; kak kaki; ljudje ljudi ; podim tjeram ; skopec skupac ; naj počijem neka počinem ; kot kut; ko kad.
Karnevalska balada.
Divja po mestu karneval... Vse teka, vozi se na bal.
„Kak okna se leskččejo in luč na cesto mečejo!
,,Hej pisani ta dirindaj! Ta maškor ples in ta sijaj!
„Oh, krasnih koliko oči noc6j od radosti gori!
„In k61iko zdaj sitih ust zaliva že s šampanjcem Pust!
„In k61iko trepeče zdaj človčških src od šreče, aj!..
„Ko vsak naščmlja si obraz, okrinkam naj si ga še jaz!
„In takšen, kakršen bo moj, obraz noben ne bo noc6j! . ..
Na sredi parka obstoji -. . Tam bije ura polnoči.. .
In od nek6d se sliši spev, poskččne godbe tih odrndv .. .
In brž popnč se na drev6 .. . zadrgne si okrog vratu. .. In vzame kos vrvi in jo	Obesil se je od gladu.
mesto grad ; mečem bacam ; ta taj ; -pisani dirindaj šareni darmar ; sijaj sjaj ; nocoj nočas ; jdaj sada ; \e več ; pust poklade; ko kad ; našemljati okrinkati; naj neka ; takšen kakršen takav kakav ; noben nijedan ; godba („gudba") glasba ; odmev odmnievanje ; kos vrvi kus vrvce (uzice) ; zadrgnem stegnem ; okrog vratu oko vrata.
Kov&č.
„Poj, kladivo, le poj, le poj! Težaven, tužen stan je moj.
Saj rekel sem že dostikrat: Življčnje takšno vzemi škrat!
Let trideset sem že kovač v sam6ti tej-le star berač ...
Ko vse počiva, vse že spi, ognjišče moje še gori.
Tam zunaj črna, pozna noč, a jaz še kujem tu na moč.
Težk6 se trudim za svoj kruh a baba psuje me: „Lenuh"!
In name noč in dan regija ko satan huda, brez srca!
Znoj poškropi mi grižljaj vsak ... Življčnje takšno vzemi vrag!..."
„„Hoj, odpri brž, kovač, mi, čuj! Tu vranca mojega podkuj!
Pot dolga skoz viharno noč. .. Zbosll se konj mi je gred6č.
O, daleč še imam odt6d! Oj dolga, strahovita pot!
A jahati več nisem kos. Moj iskri konj je skoro bos.
Podkuj mi ga na nogah treh! Jaz sam ti bodem gonil meh!...""
„0, dober večer! Pred moj\prag vsak dan ne pride jezdec tak!
Tak imeniten, fin gospčd vsak dan ne jaše mimo tod!
Takčj podkujem vam, takoj! To lep zaslužek bo noc6j!..."
V žerjavico že piha meh ko burja zunaj po vrhdh.
Ognjišče že žari, žari... Ko v peklu oglje plameni. ..
Čimdalje huje piha meh, da trese koča vsa se v tleh...
„„Kuj, kuj podk6ve, hitro kuj! Konjiča bosega obuj!
Mudi se mi naprčj, na pot!..."" „Vaš konj je podkovin, gospod!.. ."
„„No, zdaj, kovač, pa le z men6j! Po tebe prišel sem noc6j!
Hudič sem!.,. Saj si sam me zval.. . Z men6j, z menčj! Kaj bi se bal!...""
„Rad grem s teb6j, gosp6d hudič! O, pekla ne bojim se nič!
Le skromen stavil bi pogčj: Smem ženko vzeti še s sebčj?
Brez nje bi daleč tam pri vas nemira dolg me mučil čas!"
„„I, ljubši sta mi duši dve ko ena sama! To se ve!
Pokliči brž jo, če že spi!.. ."" „Hej, ženka dobra moja ti,
vrag prišel pote je nocčj, da vzame v pekel te s seboj!..."
,„„Kaj?!""" Kovačica zakriči — pred škratom z burklami stoji
razmršenih rujavih las. Žari košččni ji obraz
Ko čarovnica gleda nanj, vsa besna zakadi se vanj:
„„„Kaj hočeš, ti peklenski vrag? Pobčri se mi brž črez prag!
Če ne, izpraskam ti oči
in vse polčmim ti kosti!..."""
„„Saj grem, saj grem že, o gospa! Ostani brez skrbi doma!
Ko vzel bi v pekel te s seboj, vsi bratje moji pred tebčj
pobčgnili bi od strahu!... Čemu si klical me, čemu,
kovač ?! Saj ga imaš doma svoj živi pekel! Hahaha!
Ne kliči več me! Lahko noč..."" In sam odjahal vrag je proč.
le samo ; težaven težak ; stan stalež, zanimanje ; saj ta ; f« več ; takšen takav ; vzemi (vzeti) uzmi; škrat bies ; berač prosjak ; ko kad ; Se još ; zunaj (izvana) vani; ienuh lienčina ; in i; regijah kreketati; grizljaj zalogaj; pot (ž. r.) put; skoz kroz; nisem kos ne mogu; iskri vatreni; tak takav ; imeniten glasovit, otmjen: tod tuda ; takoj odmah ; nocoj nočas ; piham pušem ; oglje ugalj (ugljen) ; mudi se žuri se ; Zdaj sad ; hudič vrag ; bal (bati se) bojao ; nič ništa ; pogoj uvjet; nemara valjda; i jest, jest, eh da ; ljub -a, -o mio, drag ; sta su (za dvoje); ko (uz komp.) nego ; e(de)n, ena jedan, jedna ; vem (vedeti) znam; če ako; burkla (lončarske) vile; r(u)jav rdjav, ridj, smedj ; ji joj ; črez preko ; bratje brača.
Misli o svijetu. Krišna.
In više, više v zrak nes6 nevidne ga perčti . .. Glej, rajsko mesto Dvarakam blešči se že napr6ti.
To bog je Višnu! Tisoč let potčval je po sveti; kot človek Krišna živel sam, učil ljudi živčti.
Doma . . . Družina vseh bog6v sprejčmlje Krišno v raju, sprejdmlje Indra, car nebčs v čar6bnem ga sijaju.
Obsipajo ga z vprašanji bog6vi vsi nebčški: „Kak6 si, Krišna, živel tam na zemlji po človčški?" —
„Nesmftniki presrččni vi, lahk6 vam bogovdti! Visčko je nad svetom vam lahkč gospodovati!
Kaj veste vi, kaj to je — kri, sok živi, rdeči, vroči! Kak6 človčka greje ta po žilah mu poljčči.
Ne čutite, kaj to je — strast, kaj hrepenčnje, želje; ne stiska žalost vam srca, ne dviže ga vesčlje.
Ne veste, kaj ljubčzen je in kaj življčnja cvet je; ne veste, kaj življčnja raj, kaj njega slast in med je.
Ne veste, kaj je to — napast, kaj borba brez odmčra; — ne veste, kaj je pad in greh, kaj kes in kaj pok6ra.
Ne veste, kaj je nada, strah in kaj obupa srd je; kaj rojstvo je, neznano vam, ne veste ni, kaj smrt je ...
Vse to, bog6vi, skusil sem živčč, trpčč na sveti... Oh, toži mi se po ljudeh, spet hotel bi živčti!"
peroti krila; mesto grad; \e več ; kot kao; vprašanje pitanje; veste (vem, vedeti) znate; kri krv ; rdeč crven ; poljem (plati) vreti ; hrepeneti čeznuti ; iIvinem dižem ; ljubezen ljubav ; kes kajanje ; obup očaj ; rojstvo rodjenje ; to\i mi se po težim za ; spet opet.
Ahasverjev tempelj.
Prer6mal ves sem svet v stolčtjih dolgih in molil v tempeljih sem vseh bog6v, a zadovoljen nisem bil v nobenem; zato postavil sem si tempelj nov.
Vis6ko boči kupola se zlata, oblita z žarki solnčnimi gori; simbčl poguma, borbe in pobčde, na vrhu meč ji zlat se moj iskri.
Stopite z mano skoz velika vrata! Objčl nas sveti mistični je čar; v gozd marmornatih stebrov dragocenih skoz okna sije dneva beli žar.
In na svetišča sredo sem postavil nov žrtvenik iz samega zlati, in nanj posddil danes sem slovčsno vam novega velikega b^gi.
Ti, boštvo novo, nisi večni Brahma, ki v raju nadčlovčškem sam živiš, ki nikdar ne spreminjaš se, ne motiš, ki nikdar ne kesaš se, ne grešiš.
Ne! Kakor jaz si Ahasver nestllen. Skoz veke goni te nevidna moč naprčj po svetu črez puščave divje, skoz črni mrak in skoz viharno noč!
Nemirnež in nezadovčljnež večen, up6rnik smel si ti, moj novi bog! Kar danes zgradiš, jutri že podiraš, in zasmehuješ delo svojih rok.
In kar ti danes krasno je in sveto, z nogami jutri v blato poteptaš; in kar častil si danes za resnico, to zmota ti je jutri, smešna laž.
Naprčj v neznano daljo proti solncu korakaš, zmagoviti Prometčj! Kaj mar ti, če se z žrtvami pokriva pot za tebčj! Ti greš naprčj, naprčj!
Verujem, nadejam se trdno vate, razuma ti svet6vnega izraz, moči vsemirne logos ti najvišji, božanstva najpop61nejši obraz!
Zat6 posvčtil jaz sem danes tebi ta krasni tempelj, delo svojih rok! Ti, ki se v zmotah sam izpopolnjuješ, ti, duh človdški, v njem si novi bog!
romam idem na proštenje, hodočastim ; tempelj hram ; nobe(de)n nijedan ; farek zraka ; pogum srčanost; ji joj ; zlat zlatan ; mano mnom ; skoz kroz ; objeti (o'jjamem) obuzeti ; gozd š uma; steber stup ; slovesen svečan; nikdar nikada; spreminjam se mienjam se ; motim se varam se, bludim ; kesam se kajem se ; čtez kroz; puščava pustinja ; jutri (e sutra več ; podiram rušim ; kar što ; resnica stna ; {mota zabluda. ; zmagovit pobjednički; mar mi briga me ; če ako ; rok ruku ; popoln usavršen.	: :io;> • iV
■.	■/,>! ;: 'mVi
Jezuitov spremljev&lec.
Noč. Luna sveti. Pater Tit domov se vrača jezuit.
Izza ovinka kakor duh pridruži potnik se mu suh.
Koraka s patrom vštric rnolčd. .. „ Kdo spremljevalec moj si, he?
Katoličan al luteran? Obraz tvoj mi je nepoznan."
„„Jaz? Protestant od njega dni! Ne bodite prevdč hudi,
častiti pater, mi zatč! Heretik sem. Je že tak6!
Upor, to moj je element! To priča stari testament
in novi. Samenu Bogu kljuboval že sem brez strahu.
Jaz, kjer le morem, oponiram in iz principa protestiram!
Vsak bitja mojega atom je kritika, nevdra, dvom!""
„In krivoverskih knjig doml imaš sevčda tudi — a?
Kaj ne da, biblij nQ.vih kup ... To duši tvoji hud je strup!"
„„Ne! Moja biblija vsemir je, vsemu je spoznanju vir!
Ves svet je knjiga božjih rok, le v njej se razoddva Bog.
V prirodi Bog sam govori. To knjigo piše sam vse dni.
To biblijo prebiram jaz, študiram, kritiziram jaz!...""
Dr. F. lleSič: Slov. Antologija.
— 145 ~
10
„Ti nisi samo luteran, heretik, ti si cel pogan!
Al v cerkev k maši prideš kaj, vsaj ob nedčljah k maši kdaj?"
„„Hoho! Jaz pred nobčn oltar ne poklekavam vam nikdar!
Svobčden duh ne moli ga nikdar nobenega boga!
Čemu bi molil ga, čemu? Moj duh je sam enak Bogu!""
„Križ božji!" — pater Tit namah prekriža se, zroč v tujca plah.
Ko trenil bi, izginil v nič sopčtnik je njegov — hudič.
spremljevalec pratilac ; domov kuči ; ovinek zavoj ; kakor kao ; vStrie uzpored ; molče muče(či) ; preveč hud pre(više) srdit; \e več ; pričati svjedočiti; kljubovati prkositi; kjer le morem gdje samo mogu ; dvom dvojba ; se ve da se zna dakako; tudi takodjer ; kaj ne da je li da; hud strup zao otrov; vir izvor; le samo ; razodevati očitovati; noben nijedan ; enak jednak ; zroč tujca zruči (gledajuči) tudjinca, hudič vrag ; izginil izčeznuo.
Balade i pjesme iz povjesti i narodnoga života.
Kralj Matjaž.
„Kadar bo kralj Matjaž kraljoval; onda bo kmetij dobro kmetoval".
Narodna.
Na vasi pod lipoj staroj, pravljice prčpeva ded, umikom trem svojim jih pravi, pravljice iz davnih let.
Šumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši, mladeniče v čilih najmlajši uzdihne in dedu veli:
V palačo podzemsko njegčvo, v predivno rad stopil bi jaz, zaklade leskčče se gledal, vojaštva rad videl bi kras.
In njega tam samega videl za mizoj kamnito j bi rad, krog ktere mu brada čestita ovija že sedmi se krat.
„Rad prišel jaz v goro bi sveto, kjer biva kralj veliki naš, kjer spava stolčtja, stoletja, kjer spava naš kralj Matijaž.
In lepo soprogo njegčvo, Alčnčico, videl bi tam .. . oh, rad bi napčtil se v goro, da znam le, kod iti in kam!"
Šumi jim nad glavami lipa, prešladko nje cvetje diši, pa bratov zarrišljenih drugi mi reče in govori:
„Kaj meni za mrtvega kralja, kaj brada njegova mi mar! Kaj meni za mrtve vojake, kaj meni za mrtvi ves čar!
Kaj meni Alčnčica mrtva, ko živo Alenko imam — za sto Matijaževih mrtvih jez svoje Alenke ne dam.
Oh, več ko za mrtvega kralja, za mrtvih vojakov redi, več ko za Alerčico rajno — za zlate je meni kadi!
Za tri mi kadi je njeg6ve, ki hranijo suho zlat6! Ej, tisto zlat6 bi rad imel — kaj z njim bi poččl in kak6?
Tri bele bi kupil grad6ve, dva prva roditeljem dal, a v tretjem — z Alenkoj bi svojoj po željah srca kraljeval. . .
Zaklad Matijažev skrbi me, ki v ječi vzdihuje mi tam — oh, rad bi ga rešit šel v goro, ne znam le, kod iti in kam."
Šumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši, pa bratov zamišljenih tretji ustane in dedu veli:
„Pred kralja bi spečega stopil, nikamor se ne bi ozrl, ni v ženo, ni v zlate zakl&de le v njega poglčd bi uprl.
Poglčdal bi spečega kralja in tabor neštčti njegov, zaklical, da grad bi zaklčti odrr.čval od tisoč jekov :
Hoj, vstani že, vojvoda, vstani! Oj vstani iz dolgega snu, z vojlki prespalimi plani iz bajnega gorskega dnu!
Ti sanjaš tu sanje stolčtne, ob boku ti meč rjavi, tam zunaj, tam zunaj pa narod, tvoj narod krivice trpi!
Čuj, tujci nas stiskajo lačni, smelčjši od dne so do dne . . Tu tvojim junakom pa sablje, v nožnicah, glej, rja že je!
Čuj, vzdrami se, vzdrami iz spanja, kralj, vstani pa bodi naš voj! Prežčni sovražnike svoje rod otmi iz sužnosti svoj!
Spasivši svoj narod iz jarma narčdi med narodi mir .. . V očini svob6dni pirujta s kraljicoj stoletni svoj pir!
Budit poj dem našega kralja, tak6j ti odrinem na pot, iskat Matijaža čem iti; povčdi, kam grem naj in kod!"
vas selo ; -pravljica priča ; pravim pričam; diši miriše; mladenič mladič ; kjer gdje ; zaklad blago ; mi^a stol; krog ktere oko koje ; \e več ; le samo ; mar što me briga; več ko više nego; rajni pokojni; kad kada, ka(d)ca, badan; hranim čuvam;
tisti- a, -o taj, ta, to ; ječa tamnica ; šel išao ; speči spavajuči; nešteti (šteti brojiti) nebrojeni ; odmevati odmnievati ; t? snu, i? dnu iz sna, iz dna ; planiti planuti, nahrupiti; rjaveti rdjati; %unaj vani; lačni tujci gladni tudjinci ; rja rdja ; je jede; v^dramiti probuditi; v oj vodj(a); sovražnik neprijatelj; očina otačbina, domovina; pirujta pirujte (vas dvoje); takoj odmah; odriniti odpraviti se; čem hoču; naj neka.
Kronanje v Zagrebu.
(1573.)
Zvon6vi zagrebški pojo,	Poglčjte smeli mu klobiik!
poj6, da še nikdar tako.	Ni li posavski to hajduk?
Le vkup, le vkup, gospod, tlačan! Oznanjamo slovčsen dan.
„Široko ori se naš glas, v poslčdnjo tja slovensko vas!
V poslednjo tja hrvaško vas naj slišijo seljaki nas!
Razlčgaj se do daljnih dalj : Matija Gubec naš je kralj!"
Ropoče boben gor in dol po ulicah, ko še nik61:
„Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves! Seljakov kralj se krona dnes!
Kjer cerkev Markova stoji, tja gledat kronanje zdaj vsi."
Kjer Marka svetega je hram, pred njim želčzen prestol tam.
Pred stolom Gubec, kmet stoji. . . O srečen, slaven kralj pač ti!
Glej, kronanje iz oken vseh, s pomčlov gledajo in streh.
Por6sno Gubec jim stoji Molči. Ne! On golči — z očmi!
Zimzčlen si za- trak je del, kokotovo perč pripčl . . .
In Gubcu, glej, možjč trijč priklonijo se do zemljč;
priklonijo se do zemljč, v škrlat odčti vsi trije.
Priklanja prvi se, veli: „Naš kralj Matija naj živi!
Bog spolnil ti je željo, knez! Ves narod v tebi združil dnes!
Tu v Zagrebu, preslavni voj! Htel prestol si imčti svoj.
Tu prestol! Glej ga pred sebo : nad ognjem žolt je ko zlatč!
Nanj sede veličanstvo naj! Udano prosimo sedaj .. .
Bojiš se trona?! — Ti ječiš?. . . O vreden, da na njem sediš!"
Priklanja drugi se, veli: „Naš kralj Matija naj živi!
Brez krone kralja nočemo — -mi kronati te hočemo!
Na tronu svetlem že sediš, a zdaj še krono to dobiš.
O rači jo, prejasni knez, iz mojih rok sprejčti dnes!
Žari se ko zlato ti vsa — saj v živem — ognju je bila. .
Trepččeš?! Dosti si krepak, za krono rojen si junak!"
Priklanja tretji se, veli: „Naš kralj Matija naj živi!
O, kak te diči krone kras! Kraljčv pod njoj je tvoj obraz!
O kralj slovenski, kmetov voj, na stolu zlatem pred menčj!
Krepk6 je drži!... Z njim vojuj, podl6žnikom zapoveduj!" —
In vsi zvončvi zapojč in bobnarji zabčbnajo :
»Matija Gubec — živel kralj! Razlegaj se do daljnih dalj!"
Na tronu Gubec kralj sedi, z mrtvaškim glasom govori:
„Kot kralj dnes prvič gledam vas — vi zadnjič slišite moj glas ...
Ves narod kronan si z men6j, s kraljčvoj venčan zdaj častj6j. ..
O naš veliki petek sam!... Kdaj vzkresne stara pravda nam?. .
Od mene sprejmi pa v rok6 ognjčno-svetlo žezlo to!
Za njo duh moj vas spremljaj v bran, in — pomnite današnji dan!"
/7 sbirke „Stara pravda", kronati kruni(sa)ti; še nikdar još nikada ; vkup na okup ; gospod gospodin ; tlaian, robijaš, kmet; slovesen svečan; tja ča, tamo ; vas selo; slišim (slišati) čujem ; boben bubanj; nikol(i) nikada; le samo; dnes danas ; kje(r) gdje ; pač zaista; pomol tavan; streha krov ; golčim govorim ; deti (denem) metnuti; kokot pievac; možje trije tri muža; naj neka; škrlat skerlet; spolnil ispunio; srfosobom; udan odan; sedaj sada ; nočem ne ču ; že več ; še još ; %daj sada; sprejeti primiti; saj ta ; voj vodj(a) ; menoj mnom ; ko(t) kao; prvič prvi put; %adnjič zadnji put; spremljati pratiti ; bran obrana ; pomniti pamtiti.
Napoleonov veččr.
Hej, to je god vesčl nocdj , v Ljubljani pri maršali! Kdo šteje goste, ki pri njem so v dvorcu se sestali! Čast, učen6st, bogati svet, lepčte ženske pestri cvet slavč Napoleona.
(1810.)
Maršal Marmont, to mož je vrl, Francoza slika živa; s šampanjca polnoj kupicoj omizju, čuj, napiva : „Frat,ernitč, čgalitč, čgalitč in libertč — to geslo bodi naše!
Vam, gostje slavni, čašo to na zdravje naj izpijem ! Pon6sen sem in sem vesčl, da med Ilirci žijem. Bog živi našo stolico, prekrasno nje ok61ico, Bog živi vso Ilirsko!"
In „Vive la France!" zaorijo navdušeni glasčvi; zvenčč kozarci, se praznč in — polnijo se novi; s strun marseillaise spev zveni, a z godboj, petjem se vrsti zdravica za zdravicoj.
„Vimčnu cerkve: Vive 1'empereur!" škof Kavčič kupo dviga, „nevčste cerkve ne teži nobčna zla veriga". — „„Še dolgo bivaj pri nas dni, maršalov nam najmilši Ti!"" napiva maire ljubljanski.
Trgčvec Mol: „Francozom čast!
Kupčija cvete naša,
odkar med nami bivate". —
Pek Pestič se oglaša :
„In jaz prodam zdaj hleba več" ...
„„Mesa zdaj mesto treba več,""
meščan Sekač se hvali...
Zvenčč kozarci bolj in bolj, nalivajo se novi; s Francozom brati se Slovčn v čast Korsike sinčvi. To slavnosti bo lep opis, ki jutri pošlješ ga v Pariz, vojvoda Dubrovniški!
A sredi družbe tih menih napitnice posluša; boj notranji mu čitaš z lic, kaj snuje pač mu duša? Mar rad napil bi, samotar, ker mirni kot pusti ti car?. . Čuj, zdaj če govoriti!
„V imčnu svojem lastnem ne vzel čašo sem v desnico, v imenu svojega stanu naj opustim zdravico : v imenu vseh Slovencev tu, v imenu celega rodu Napoleonu slava!
V imenu našega rodu in našega jezika, katčremu stoprav od vas čast došla je velika : izpijem čašo tole vso — Francozi, vam zdravico to od patra Valentina * !"
god slava ; nocoj nočas ; šteti brojiti; pester šaren ; omizje (stolno) društvo ; naj neka; stolica priestolnica ; ovenčati (zveneti) zvučiti; navdušen oduševljen; kozarec čaša ; godba („gudba") glazba; petje pjevanje; vrstim se redam se; škof biskup ; dviga diže ; noben nijedan ; napi vam napijam ; kupčija trgovina ; odkar odkako; zdaj, sedaj sada; vel više; meščan gradjanin; sinovi sinu; menih monah samostanac ; kaj pač što li; mar rad napil H da li bi htio napiti; ker jer ; stan stalež ; kateri koji ; stoprav istom ; ta-le taj gle. — * (Vodnika.)
,Mea Kulpa".
Kaj baha se Hasan paša? On kristjane oponaša: „Mea culpa — mea Kulpa!"
Tam, kjer Sava Kulpo pije, tabor turški polje krije.
Nad šatčri poleg Siska polumesec, glej, se bliska.
Sred ostrčga šator krasen, pod šat6rom pir je glasen.
Hasan paša god praznuje, zmag sijajnih se raduje. Gostom pravi, beseduje :
„Hej, junaki, vince pijte! Korana se mar bojite?
Allah sam je vino ustvdril, nam v vesčlje ga podaril.
Bil menih benediktinski, znal moliti sem latinski.
Zdaj molitve so mi bitve, druge zabil sem molitve.
Danes pomnim le še eno, kratko, ali preiskrdno.
Ko končana dnes bo bitev, staro molil bom molitev: Mea culpa — mea Kulpa!" ...
„„Brž na noge, v boj na Sisek! Džaur bliža se ko blisek."" —
Memi-beg pred pašo plane, to mu reče ... nem obstane.
Ni še noč na Kulpo pala, bitev že se je končala.
Čuj, s Hrvatom sredi Siska brat Slovenec uka, vriska.
Teče Kulpa vsa krvlva — Hasan paša mrtev .plava.
Sred tovdršev naok61i, sred mrličev Hasan moli: „Mea Kulpa — mea culpa!"
Mea Kulpa moja Kupa flat. mea culpa moj grieh); bahati se hvastati se; oponašati porugljivo podraživati; kjer gdje; ostrog tabor; god slava, svečanost; zmaga pobjeda; pravim kažem; mar zar; zdaj sada; \abim zaboravim; menih monah; pomnim sječam se; le še samo još; e(de)n jedan; ko kad; d(a)nes danas; br{ brzo; planiti banuti ; $e več ; ukati podvikivati; tovariš drug ; mrlič mrtvac.
Sopčtnik.
Maglaj.
Gov6ri, le govčri,	Kak smelo turban pestri
tovariš novi moj!	na glavi ti sedi!
Ne veš, kak6 mi prija	Oblčka slikovita
prekrasni govor tvoj.	baš divno ti stoji.
Zdaj noge gracijozno podkrižal si... Iep6! Še čibuk dragi v usta, pa kadiva ... tak6!
Gov6ri, oj govčri premili jezik svoj! Kaj meni Mekka tvoja, kaj meni turban tvoj!
Z obraza že ti Čitam, da moslem ti si vnet;
Tvoj jezik moj je jezik, čuj me, prijatelj ti! Slovanska sva si brata, ej, jedne sva krvi!
Jeruzalem je — Mekka, vzor tvoj je Mohamed.
le samo ; vem (vedeti) znam ; pester šaren ; obleka odielo, odječa ; zdaj sada ; p odkrivati podviti (noge); še još ; kadiva kadimo, pušimo (nas dva); \e več; vnet oduševljen ; sva (je)smo (nas dva).
Šumi, Marica po ravni zeldni, šumi po raju bolgarskem naprčj! Da jo pozdravljam to bratovsko zemljo, glasno povs6di gred6č ji povdj!
Šumi, Marica!... O robstvu li pesem časov minulih ot6žno šumiš? Kar jih kdaj narod tvoj solz je pretakal, reka vseh tistih ti solz mi se zdiš!
Šumi, Marica, poslčj o svobčdi pesem vesčlo, zan6sno le poj! Doba verig se in spon ne povrne, nikdar več sužnik Bolgar ne bo tvoj!
povsodi posvuda ; ji joj ; povej kaži; kar što ; solz suz£; tisti taj ; zdi!f se Činiš se ; le samo ; vel više.
Šumi, Marica ...!
Brat Slovak.
Rutka.
Piš hladen piše s Tatre .. . Leti pod goroj vlak, v kupeju pa vštric mene sediš ti; brat Slovak.
Kaj zreš tak6 otčžno skoz okno v gorski kraj? Nemara kraj domači ostavljaš baš sedaj.
Otr6k s tebčj gre dvoje; na klopi večje spi, a drugo mati mlada v narččaju doji.
Za boga, kaj te moti! Kako boš tam prebil, ko nihče ti madjarski otr6k ne bo učil?
Drži z levicoj dete, z desnicoj robec bel, vzdihaje nekaj briše
z oči z njim čas si cel. . .
Če ktero ti umrje, kaj,, bratec, bo tedaj? Brez ogrščine, upaš, pusti je Peter v raj?
Besčda da besčdo. V Ameriko, drug moj?! Za kruhom iz očine z otr6ki in žen6j?
Brez doma greš po svetu -utrgan z veje list —; prav, prav ti je, prijatelj! Zakaj si — panslavist!
piš piše vjetar puše ; vštric (uz)pored ; nemara valjda ; sedaj sada ; (dvoje) otrok (dvoie) djece; vzdihaje uzdišuči; čas vrieme; očina domovina; ko kad; nihče, (nikdo) nitko ; če k(a)teri ako koji ; tedaj tada ; ogrščina ugarština (madž. jez.); upam nadam se ; je ga (diete) ; veja hvoja, grana.
To je bilo blizu Ispahana. Šel po cesti prašni sem za rana.
Nad menoj škrjanček je vesčl pesem jutranjo vis6ko pel.
Solnčece nad goroj že gorčlo, prav poštčno v hrbet me je grelo.
V se zamišljen, sem korakal sam . . . Čuj! kdo tarna, kliče, vpije tam?
Ha! Razb6jnik kak tam koga davi? Preiskuje žepe mu, ga gnjavi!
„Na pomOč!... Spet... Pospešim korak .. . Gledam, slušam ... Najdem te! Ni vrag!
Tukaj! V cestnem jarku vznak leži mi mož neznan, pa kislo se drži mi!...
Zanimiv slučaj.
„Tu ležim, oh, oh, že ure tri! O pomagaj mi sedaj vsaj ti!
Allaha sem klical in svetnike : Rešite iz stiske me velike!
Vsi so gluhi! Klical sem zamiin . .. Glej, Pavliha, živ sem pokopan!
Klical brate svoje in krajane in sosčde že sem in vaščane,
naj iz jame kdo bi spravil me ter na noge bi postavil me:
Nič!... Ah, nihče se me ne usmili, ne pomiga nihče v hudi sili..."
Revež res si — rečem — bratec moj! Kritičen je položaj ta tvoj!
Kaj pa... Sam si že poskušal vstati ter iz jarka sam se izkopati? . . .
„Sam?!... Kaj praviš? Meniš, da bi šlo? Nisem mislil še dozdaj na to!"
Glej — in vzpel se, vzdignil se od tal je in po koncu že na nogah stal je!
menoj mnom; škrjanec ševa ; kdo tko ; tarnam jadujem ; v(a)pijem vapim; kak kakav ; spet opet; tukaj tu ; vpiak na uznak; vsaj barem ; svetnik svetac ; f« več ; vaSčan (vas selo) seljan ; naj neka ; nič, nihče (nikdo) ništa, nitko ; revef siromah ; res u istinu ; ta taj ; pravim kažem ; menim mnijem ; U još ; zdaj sada.
Velikodušni čin.
Čudno mesto ta-le Bagdad, čudni v njem so prebivllci! Kadarkoli sem prir6mam, vselej praznik kak vrši se.
Kaj li danes spet imljo? Bagdad ves je spet na nogah.
Od vezirja pa do sužnja vse v oblčkah hodi pražnjih ali jaše mezge, slone in velblčde mi po mestu ... Vse svečlno in slavr.čstno ter nedčljsko je nekako, kakor tamkaj v naših krajih
o Veliki noči ali o Božiču, Binkoštih, ko ljudstvo speje k farni cerkvi s čutom svetim in pob6žnim . . . Kaj imajo, kaj imajo? . ..
Kakor reke vse do morja vam tek6 iz krajev raznih : iz vseh ulic speje ljudstvo na veliki trg prostrani pred kalifov konak beli. Z živoj rekoj tudi jaz sem na ta splošni cilj priplaval.
Glava pestra je pri glavi...
„Ti, Pavliha, tudi tukaj?" — nekdo dregne me pod rebra. —
Prišel! — rečem znancu Mirzi — pa, za Boga, kaj imate?!
„Kaj imamo, kaj imamo!" — čudi se mi sosed Mirza — „Sina princa porodila odaliska je najlepša; pa zato je dobre volje naš kalif, naš Harun mladi! In povabil ves je Bagdad pred svoj konak semkaj danes. Sam presrečen, hoče Harun, da je srečno tudi ljudstvo. Pa zatčrej iznenadi danes s činom nas velikim in s posdbnoj, izvenrčdnoj milostjo nas vse obsuje. To obdta v razglasllu naš kalif..."
In ni dok6r.čal
moj prijatelj, dobri Mirza.
Vse utihne ... Na balkonu Harun mladi se prikdže baš nad glavoj mojoj v zraku. Vse je tiho, vse posluša, kakšna milost se razlije iz njeg6vih ust črez ljudstvo. . .
In začčl je govoriti, a v jeziku mi neznanem.
Mislil sem si sam pri sebi: Sužnost bržčas zdaj odpravi, pod katčroj ljudstev mnogo še vzdihuje v tej deždli... Tlako morda odpusti jim . .. Ali pa ... hm, kaj bi bilo? .. Morda danes se izjavi, da je čisto zodov61jen, če za službo mu od danes in za posel, trud vladarski dajejo le polovico vseh doh6dkov dosedanjih ...
„Slava, slava!"... vse zakliče. Zginil Harun je z balkona, skril kalif se spet je ljudstvu, dokončavši svoj nagčvor.
Kaj je rekel, kaj obljubil, s čim osrččil, iznenadil? Kakšno milost vam nakl6nil? — vprašam Mirzo radovdden. —
„Saj sem vedel, o Pavliha!" — reče Mirza ves navdušen —, „da kalif nas iznenadi ter osrdči ves naš Bagdad! Čuj in strmi torej, tujec! Za evnuhe in lakaje, ovaduhe in vohune,
ki še dalje po kočlnih bližali se bodo njemu prepevaje slavospeve : red ustvaril nov je Harun red iz zlata, red najvišji — hrbtenjače prožno s loke'1 in svetinj je zlatih novih dal kovat... To nam je rekel!"
Velikansko! — sem si mislil — To Je duh, ki ni mu para od Stambula do Damaska, od Damaska do Kahire, od Kahire do Kalkute — ta kalif, ta Harun modri!
Ta ve, česa najbolj treba ljudstvu v dobi dandanašnji! Ta poglčbil se do dna je v časa strujo zagončtno; ta prerr.čzgal, preštudiral vse probleme je moderne! Ta razume, ta razume dobe naše rane skrivne, ta uganil je bolčzen kritične te dobe naše; ve pa tudi za zdravilo, ki bolezen to prežčne!.. . Ni mi žal, da ravno danes prišel v Bagdad sem slučajno.
mesto grad; ta-le taj; kadarkoli kadgod; romam hodočastim; vselej svagda; spet (zopet) opet; prafnja obleka svečana odječa ; mezg mazga ; ■tamkaj tamo ; vel-blod deva ; Velika noč Uzkrs ; ali ili; Binkošti Duhovi; ko kad; spejem spješim; jara župa ; čut čuvstvo ; tudi takodjer ; splošni obči; vabiti zvati ; pester šaren ; tu(kaj) tli ; dregniti gurnuti ; semkaj ovamo ; tudi i ; z"to(rej) zato ; obsujem (ob-suti) obaspem ; kakšen kakav ; bržčas valjda ; fia; sada ; kateri koji; ljudstev („ljudstava") naroda; še- još ; dežela zemlja; če ako ; izginiti izčeznuti; obljubim obečam ; (v)prašam (prosim) pitam; radoveden znatiželjan; saj ta,- vedeti znati; navdušen oduševljen ; strmim čudim se ; torej dakle ; tuj(ec) tudj(inac) ; ovaduh osvadnik, opadač; vohun (njuškalo) uhoda; prepevaje prepievajuči; ustvariti stvo-riti ; slok kriv, zavinut; svetinja kolajna ; ki. ■ . mu kojemu ; ni nije; poglobiti se udubsti se ; uganiti pogoditi; bolezen bolest; zdravilo liek.
Ahasverjeva himna Noči.
Mrači se zopet... Po obz6rju širnem že prve dolge sence begajo ... Ko katafalčne rjuhe se počasi po gorah in dolinah ulčgajo ...
In tam in tam — pošist že plove črna, sem proti meni plove črna Noč; ko netopir na krilih velikanskih leti pod nebom sem grozčče zroč...
Čimdalje bliže in čimdalje bliže . ... Sedaj v tem6 sem krog in krog zavit. In zdi se mi: ta Noč me gleda, gleda, in iz oči žari ji blazen svit... S;
In škodoželjno gleda me, reži se;-ironski roga Noč se mi v obraz, češ: „Kdo premigal zopet je svetl6bo in solnce tvoje, Ahasver? Kdo? — Jaz!"
Le glej me, demon! Saj poznim, poznam te! Odkar po svetu blodim ti proklčt, ah, često videl sem te, znanka temna, in žal, in žal, sedij te vidim spet!
In spet poj6 navdušene ti himne poetje tvoji plačani, ah, čuj! In ljudstvo ploska ti po cestah — slišiš? Raduj triumfov tvojih se, raduj!
1 :	V. • :.:■■ V- ;
Zdaj ti kraljuješ, ti sediš na tronu, ti ukazuješ in ti vladaš spet; po željah tvojih, Noč, in vzorih tvojih zdaj diha, giblje se in suče svet...
Ah, in kakč zablvljajo na solnce,-ki ga premagala si baje ti! Pod tvojimi perutmi pač pred6bro prijateljem se tvojim zdaj godi. ..
Moderna si! Kaj tratil bi besčde! Kdo vpraša, kaj nastčp nam hoče tvoj! Prinišaš srečo ali pa pogubo? • Moderna si! Slavi te ljudstva roj ...
in glej in strmi, demon, pa se čudi! Jaz tudi liro v rokah že držim in tudi jaz zabrčnkam zdaj ti pesem. O naj te počastim in proslavim!
O, saj čim črnejša ti kdaj si bila, tem lepši vselej si rodila dan; in tem svetlejše je sijalo solnce potčm še vsak krat i črez hrib in plan ..
Zat6 poj6 ti slavo strune moje, hej, zmaj pošastni, ti straščča Noč! Zat6 ti himne poje lira moja, ker pade skoro vlade tvoje moč.
Pomičejo navzd61 se že kazala na uri... In nemiidno teče čas ... Čuj, petelini že poj6 po svislih! Veš, kaj pon d.ija njih budilni glas?
Glej, tam za goroj — tam se nekaj svita!. Neb6 skrivn6stno že se tam žari. .. Tam zarja nova, jutro dobe nove, svob6de solnce tam se že rodi!
Zopet opet ; $e več ; senca sjena ; rjuha plahta, ponjava ; počasi (po vremenu) pomalo; ulegam liežem, padam; pošast sablast; sem ovamo ; > zreti) zru č> gledajuč; sedaj (zdaj) sada; Hm dalje bliife sve to bliže; krog oko(lo); zdi se čini se; ji joj; blazen mahnit; svit svjetlo; češ veleči; kdo tko; premagati pobiediti; svetloba svjetlost; le samo; saj ta; odkar od kada; spet opet; navdušen oduševljen; ploskam pljeskam; slišim čujem; baje bajage, tobože; pač doista; vprašam pitam; ali ili; strmim upirem oči; tudi takodjer; naj neka; saj ta; vselej vazda; še još; hrib hrid; plan ravnica; ker jer; nemudno ne sporo; petelin pievac (kokot, oroz) ; svisti sjenik (grede pod krovom); pomenja (napominja) znači; svita se svieti se; skrivnostno tajinstveno.
Ahasver ob grmadi.
,Mučeniki".
In dogčrel krivoverskih knjig je kup do tal. Vse razhaja se. Pop6tnik star je še ostal.
„Svet vrti se, svet vrti se! Pomnim, svoje dni so sežigali tirani žive še ljudi.
Ahasver stoji zamišljen ob pepdlu sam, gleda vanj in maje z glavoj. govori mi tam:
Kaj grm&d sem videl takih strašnih sam povs6d, koder vodil po krščanskem svetu me je pot!
Glej, in danes samo knjige krivo ver cev žgo! Njih papir se meče v ogenj, a živi tel6.
Pride čas — in niti bukev krivoverskih več v smrt nekjčr ne bo obsčjal zatiralcev meč!
„Kraljevala bo svob6dna misel tisti čas. In svob6dna bo besčda, misli čist izraz!"
do tal do t(a)Ia; še još; ob pri; majem mašem, kimam; grmada Iomača; povsod posvuda; bukev (bukve [dial.] knjiga) knjigi; več više; tisti taj.
Luterana Kremnjaka testament.
Sin moj, umiram . .. Kmalu, kmalu Zivljčije boj je brčzobziren.
kmalu za malo, skoro ; oče otac ; spomin (u)spomen(a) ; nocoj nočas ; veliko mnogo; šola škola; ta taj; zaklad blago; posihdob odsele (od sada); zaveda zavjet ; premagati nadvladati; črtim mrzim ; še još ; norost ludost; efdejnkrat jedanput.
Himna slovenskih heretikov.
Heretiki smo grešni in krenili z izh6jene smo ceste, ki po njej vodili ste, pismarji, farizčji, uklčnjene na duhu nas doslčj.
Otrčsli smo verige vaše sužnje. Nič več ne prašamo vas: kam in kod? Sami si iščemo smeri in smotra, svob6dni hodimo zdaj svojo pot.
zatlsneš trudne mi oči. Poslušaj, kaj tvoj stari oče v spomin noc6j ti govori!
Sin moj! Veliko sem izkusil, pretrpel mnogo v teku let. Veliko videl sem in mislil. Vis6ka šola ta je svet.
Spoštuj, prebiraj evangelje, zaklad naš, tudi posihdob! Iz stare pa zavčze pomni načdlo tisto: , Zob za zob!"
S človčkom človek bije boj . .. Da ne premaga te tvoj bližnjik, ti čuvaj se, na straži stoj!
Kdor ljubi tebe, ti ga ljubi! Življčnja to uči modr6st. Kdor črti te, še ti ga črti! Vse drugo, sin moj, je norost!
In kdor udari tebe enkrat po licu levem, njega ti po licu desnem mahni dvakrat — in še pripravljen stoj s pestmi!
Sami popčnjamo se na višave, kjer naš leskčče se vis6ki vzor; po strmcu trdem, stezi skaloviti k resnice solncu romamo navzg6r.
A vaša cesta — zagata je temna, kjer zajde duh človčški sred noči in kjer umrje vsaka živa misel... Ne, vaši stari poti cilja ni!
Izbrali smo si svojo novo vero in svojega mi molimo boga, boga svobčde, luči in resnice, in nosimo s seb6j ga v dnu srca.
Heretiki smo smeli, krivoverci, in kužna vam pisarjem smo pošast. .. Preklinjajte naš, kamnajte, morite! Vaš srd in črt je nam največja čast.
Naprčj, heretiki svetd vi slavni, vi geniji up6rni vseh vek6v! Tovariši ste naši in sobčrci. Vi vsi hodili pot ste svoj, pot nov.
Apostoli ste vsi svob6dne misli, svetl6be ste glasniki z nami vred; sobratom kazali ste pot iz robstva — in ,,krivoverce" vas psoval je svet.
Heretiki pogumni smo. Za nami ne hodi strahopetec naj nikar! Naš pot je borba, žrtva, mučeništvo in vodi skoz nevihto in vihar.
kreniti -nuti; itfiojen (izhodjen) utrt ; ki po njej po kojoj ; ukleniti sputati ; smoter nakana, svrha; višava višina; skalovit kamenit; romam hodočastim; zagata zaluta; stari poti staromu putu; pošast saMast; črt mržnja; tovariš drug; vred zajedno; pogumen srčan; strahopetec (strah, peta) strašivica; skoz nevihto kroz oluju.