Politični ojfled. Državai zbor jc 24. prt. m. svoje seje koačal, predraeti, ktere so poslaaci ali vlada, ali odbori v zboraico priaesli, so namreč koačaai. Kar pa je ljudstro v prošajah podalo, se je izročilo vladi, aaj oaa atori ž ajimi, kar hoče. _ — Vsled prošaje, pogoielega aieata Ibbs so jc izreklo aačelo, da se posamezaira pogorelcera ae more davati pomoč iz državae blagajaice. Ministerstvo je prosilo J. veličaastvo, aaj bi srael za sdaj drž. zbor preaebati do 1. aepterabra. Med teta bodo zborovale delegacije aa Duaaja ia okoli 20. avgusta bodo sklicaai deželai zbori. J. veličaastvo ,je to dovolilo. Gospoaka zboraica je potrdila celo zbirko postav, ktere ji je poslala zboraica poslaacev ia sicer veči del brez raakega besedovaaja. Cesar je bil z knjezom Aversperg-om v Pragi, pravi se zastran blagoslavlanja mosta, drugi pa mislijo, zastran porazumljenja 8 Česko opozicijo. G. Beust pa je tudi došel v Prago in je z Palacky-jem in dr. Rieger-jem govoril, pa tudi cesar je z českimi narodnimi voditelji govoril in po tem še je celo napočil glas, da bosta grof Leo Thun in dr. Rieger na Dunaj poklicana, če bosta? — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jenilje spanje; popada je hudi strab, da se morebiti že danes poruši siatema, ktere obstoj še se je včerej po celem svetu neporušljiv razglaševal. Vsikdar, kedar se kaka osebnost cesarju bliža, o kteri se misli, da je zdajni sistemi nasprotna, gre po celi vrsti liberalnih časnikov trepetanje ip klic strahu io stisk, da se grozi nevarnost sistemi. Resnično, če se že liberalci bojijo, da bode upliv posameznih osebnosti jihov sistem porušil, kažejo zadosti jasno, da so sanio na pesek zidali. — Česki listi pa še dozdej celo nič ne pravijo niti o dognanem niti o početem porazumljenju in česke zadeve 80 morebiti dalje odmaknene, kakor so bile pred cesarjeviua obiskom, ker voditelji českega naroda niso se in se ne bodo za las odmeknoli od programa, ki je v državnopravnetu obziru program vsega českega naroda. Da še je do porazuniljenja zlo daleko, se naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, da ona česke nasprotna prirekovanja za zdaj niti dovoliti ue more niti noče, pri tem se je tudi česki opoziciji svetovalo, naj ztnerueje nastopa, ker drugače bo vlada poprijela ostre naredbe in če bi detnonstracije napredovale, bo poprijela tudi nenavadne naredbe in morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj se na Českem snspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vrednik za vrednikotu in se prepovedavajo Ijudski zbori, — in to bi bila pot k porazurnljenju s Cehi ? V ogerskem parlamentu je zdaj bilo o samih dačab govorenje, posebno mnogo se je besedovalo o solini dači, stvar je vendar že dognana. Zdaj se pretresuje postava tabakovo. Hrvaška regnikolarna deputacija bo se tudi težko z Ogri porazumela, ker Ogri se brez Reke nočejo popogoditi, Hrvati pa je nočejo in ne morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjezovina pod vlado Obrenovičev, Belgrad je teh istih niisli, tako tudi vlada. V Belgradu se je 27. prtl. meseca začela konečna razprava pravde knjezovmorstva. Zatoženi so: Ljuba Radovanovič, Kosta Radovanovič, Lazar Marič, Simon Nenadovič, Zjaka in Pavel Radovanovič, Stanoje Rogič, Bogosov Petrovič, Atbanas Athanackovič, Vidoje Ivkovič Hasa Jelovič, Blagoje Petkovič in Ljubomir Tadič. Preiskavna pisma dokazujejo, da je bila zarota na korist knjeza Peter Karagjeogjeviča. Po tem ko so se zapisani izreki obtožencev prebali in jih osebnost dokazala, se je začelo izpitovanje. Marič, Rogič in Tadič so svojo krivnjo taki obstali. Odvetnik Pavel Radovanovič, ki je že prej naj bolj obširno vse povedal in obstal, je to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brate cd tega čina odvrnoti, ko mu to veudar ni bilo raogoče ni hotel svojih bratov zapustiti. — Misli se, da bo eela razprava v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi. V Meksiki je spet nastal veliki punt.