M Travnik« »l »W. I. •fcrfci <«41 m raSf ife||aa|«Ma4a> 1 PraJaaaaj« «• n ikiill« TMkirli* V_aaslaV«aak«|H jsslka.. Ntb «« M >Mk« natisa« vrata* a*ld.,£a a« aaaaall« aaaa« aokral ia-(iaae, 6« dvakrat, 6 a«l*.; 4a trikrat, 10 »,».».- Pi krat iti a. aa it«: '•vrk tega Ia V Gorici", v pridi-SO. avgust« 1860. Izba)« vaak Mtok. paiiliuV aa aaJa lat« a f\i.y sa p«I lata 1 «•>*. ••» " ž«trt lata 80. a. JGfer «ww J»«- D O M O VIN ^ tečajih. LI8T 33. (00«.. plača aa osla. lat« , 4« llSI. I c- K.raiil.a pi«a».la raUaaaaclja «aj faiiljaja vredailtva, Paaamai liali ae predli*]« v Uarlol v kak vara i oi K. 8«har-J"*< «« Trava!-k« pa 5<«IJav. Drobtinioft aarWn« politiko na Primorske«. ^Politiki« Prstki I. 226

ožro me zvčr. u Drugod zapušččna sirota zdihuje, Boleh ni in v bogi svoj stan obžaluje, Zmer stoka in gleda v pretesni hI grob, Kjer bode razsipal se akorej nje drob. v«« dolgi čas avojega obstoj« O vaški priložnosti is t naj težavnejših okoliščinah dokaza vsi- — V spomin; da posebno odlično zaslugo sledečih udov togs bataljona, L i nn ima razpustiti, con i m, imenujem : dosedanjega pjegovega poveljnika, majorja Jplia Mauroner^a, podpolkovnika odločenega za brambovskegs bataljonskega poveljnika, in podelujem: atotuiku 1. vrste Ivanu Vinc. Toman-u breztakano dedno plemstvo a pridevkom „plemeniti • („ Edler von u); stotnikoma 1. vrste Ivanu VaUntin&it n in Francu \Veitnnann u vaakemu vltežkl red Mojega Frane Jotefovega roda; slednjič nsdloveem (Oberjkger) Andreju (1 uMUnt.it u, Kristjanu. Kotuta h Ant. Kienr*ick-U, Janezu Žepa-i, in vodnikom (ftbrerl, Valentinu Zutjanu in Jan. Mariji Senici, vaakemu are-berni zaslužni križce s krono; nadlovcem: Jem. IlupJj--un, Andreju Perlotu, Antonu Hrovatin u, Ivanu Mariji Bammna-i, Jote ju Soloagu, vodnika Mat. Kralj in podob en Jotef-u Zutjanu sroberni zaslutili krilec, htotniku vrste Krittjanu Mauronor-ju, nad poročniku Kaminu Kronat-u, nadzdravnikoma: dr. Alojziju Ma-horič-u in dr. Alojziju Bindicia, nsj se da na znanje Moja zadovoljnost. Kar ste mi 9. t. m. nasvetovsli zastran oficirjev in prostakov za razpsščonjo odmonjenega bataljona^ bodi |H>trjeno: poslednjič dovolujem, da bodo smeli vsi Usti oficirji okoličnega bataljona, kteri nq bodo is tako v dež. brambo vdr utoni iii ki nimajo ie po tf. (iti pravil istega (okoličnega) bataljona do tega pravico, nositi tisto uniformo, ktere se vpelje o svojem 6a-su za Triaiki brani bovni bstaljon. Kar jo po tem tsksm potrebno, storite po dogovoru a mojim predsednikom ministerstva grofom Ta-affo-om. „ , V BrurJc u na Litavi,'tO. avgusU 1860. Franc Joief L r. „ rrcsse u jo opazila k temu raapisn: „ Žal nam je, da se ni ta sklep, ki ima kar so tiče prineipa, nvoj pogoj ie v novi vojni postavi, razglasil poprsj, ampdk ravno zdaj. Tako bo Triaike drkal mislila, da ne da z rabnkami po nlicab res kaj doseči in vlsda prisiliti, da v kaj privoli." Razpustil se jo bataljon 17. L m. ob 91/, uri na planjavi med Občinami in Pros ekom. Vdelciili so se te svečanosti razun povoljnika, podpolkovnika Julija Mav-di podmarfal WotzIar s , roner-ja, tudi mnogimi oflicirji Trtatke posadke in iupan d'Angeli. Prišel je bil go-ri poveličevat to svečanost in prevzet ban der o en bataljon infauterijo iz mesta z bando. Po p resentiranji in' potem ko je odigrsls banda cesarsko pesem, se je prebralo po nemški in po slovenski Isstnoročno cesarjevo pismo (glej zgorej) in so se podelila častna znamenja. Na to'je ogovoril pdm. Wetzlar ofDcirje in prostake po nemški. Rekel je, da, v tem ko on po eesaijeveft povelji zvriuje razpust o kol. bataljona vpričo zastopni- S priklenjeno glavo, v duhovskej obleki Podviza previdnik nekako ko v teki, Samota ga spremlja^ cerkvcnik žvcnldja: On hrano popotno bolniku podi. Na pokopališči se spenja podoba, Visoka in bleda—brez vsega je droba; Ker mčmogredoči s' jo vstvarja takč, Prekrita se plašno in zdrkne z nogo I Iz groba pa sova mrliče sklicuje, Otoine jim speva, vso ranjke milnje; Kresnico ko veše po grobih letč, Cefi: rade nžgale bi mrtvim sreč t In čuv^j ponočni pazljivo* koraka, Ne mara za vreme, ne straši ga spaka ; Ko ogenj je v štreni, vstreli in kriči, Naganja soBeda, naj branit hiti. Temota z'Io zeva, grad, kajto požira, Pokoj se čedaljo zmer bolj razprostira, Zaspala je sveča, so prstna potA, Lo fant še v plamenu pod oknom klafk. . Noč črna se vrniva, svitlobi se vmika : Petčlin se strose in zakikirika, V grmičku mu tica koj zažvrgoli. Cvetlica se v rosi ko deva smeji. kov TtiaMtagtk mesta tn ces. armade, čuli m prisotnega, javno posedali, da jeokolični bataljon.vsa Čas — ie skoraj eao neto stoletje—o^ kar je nntanovljen, ■ naj vsčim zatajevanjem samega sebe tako dobro slntil cesarju in doaaovlnl, da ni mogel bolje, ia da t vseh vojskah, ki so" v tem časn bile, bil je bataljon vsak čas pnprnv0en, pridrniiti svojo moč in srčnost redni armadi, On—podinaršal—sam, čigar osebnemu poveljništva ie bils podložna vsa vojsičina te dežele, 'as je pričn, Icako voljni in srčui so bili tega bataljona offeirji Ia vojaki. Armada zgubi t njih zveste tovarie. On, kot vojaški poveljnik, da obžaluje, da jib ne more ve< Šteti k vojaščini njemu pod lotu i kajti tako zahteva postava, kteri ae morajo podvreči val. — „To pa", pravi daljo, »da se okoličsni tako izvrstno spodobno v Mejo, mi. je poroštvo, da so rszpust, kteri je postal potreben valed spremembe čaaov in okoliščin Izvrši a utto dostojnostjo in razumnostjo, ktera je pri okoličsnskili vo-jskib ie obče znana. Vabim Vss torej, da izrollte orožje dotičnim oblastim. Itandera, vredno zna men k zvestobe In ■lave tega bataljona, se položijo k častnim znam nje m zmago (trolel) armad in I m, kteri so stali okoličani vsak čas ns strsni. Opomniti Vss moram ie h koncu, da so 1h>te hvaležno spominjsli polajšeb, ki Vsm jih je a razpustom preav. cesar dovolil; vrnite ae v Vnše družine in vaelej nsj se svetlijo na Vas liste kreposti, po ktsr-rib ate an odlikovali do zdsj * Ta govor je ponovil en ofieir is armade po slovenski. Odgovoril je temu poveljnik Mauroiier, ter občartlji-vo zahval i vŠi se g. pod maršalu, naprosil ga, naj U naznanil Nj. veličanstvu cesarju zagotovilo zvestobe ia vdanosti okoličanov do navitega prestola. Te besedo so sprožile trikraten hrupen ^živio" eesarjn. Na to je apregovoril tndi ie ž^pan Tržaški po I-talijanaki; priporočal ie okoličanom mir in apravo, akrb za. njih družino in delavnoat; to da so ncogibljivi po-močki blagostanja vse občine. Poo »vetu. . Afitrfoha »foraka irživi /s Krakova. Duiutfskn .Pronsc- (kakor pmfljo, minlstcraki list) je priobčila to dni dolgo poročilo o sedanjem stana pravdne zadeve znane nune Barbare U-brik-ovke. »Presse* se Šteje tndi k tistim čaanikom, ki so gnali naj hujii hmp zarad Krakovakega dogodka, in kaj pravi ona zd^j? -Da, ker ni moč dokazati, da bi bile imele nuno hudoben namen (v tem namreč, da so z flbrikovko Uko ravnale, kakor so), ni tudi mogoče doltiti jib hudodelstva" in da se botc tedaj zarad preiskave zaprti nnni, prednica In njena namestnica, iz upora izpustili. Kakor so ia vsega kale, bil Je ves po-bnjšljivi hrup in vek in krik umetno (uavlašČ) sproten. l»ri karmelitankah na Veaoli v Krakovu ni bilo danega, ko lo, da imajo zmoljeno nuno zaprto, io da sb je ravnalo t 11J0, kakor je bilo ravnali mogot*, in kakor bi so bilo hrt ko uo tudi v kaki privatni bili, ali kjer si bodi v enakih okoliščinah ravnalo. Pravijo, da se vrte vbs prayda pod klop, ker ni inoČ niJU prave krivice, akoravno so jo po sili hoteli najti. Keuar bo ta stvar dognana in Izid uradno ^iobčeu, porečemo tudi ml svojo- Celje. Dne ll. L ni. so Jo sbralo v Celjski čl-taluioi 31 šlajarskih duhovnikov, ined njimi slavuozua-ni gg. do kan Košar, prof. dr. Illaga, llašuik, IlaJAok in tirugi, na posvetovanje zastran nakterih poprej ue priobčenih toček ; gre za napravo duhovniškega aruil*d. Gealo izrečeuo v začetnem govoru je: „Podpirati narodnost, vendar pa ne pozabiti oorkve". Sprejet je bil j k) odkritosrčnem razgovoru o vprašanji: kako atojimb proti cerkveni oblasti (škofu v Mariboru, kteri ni pri-jatcl slovenatva), nasvet, uaj bi se ne izročilo pokroviteljstvo duhovskoga društva Školu, ampak kakemu drugemu vrednemu duhovniku, ki io tudi narodnjak; on naj poroča dotičui cerkveni oblasti o društvenem delovanji. G. dok. Košar jo govoril o prvi točki o »rala-doslovcncih". Duhovsko društvo ponuja roko politiške-mu (v Mariboru) in .Slovenskemu Narodu", noče Ju podpirati, ako najdo vzajemno podporo. Mladino ue sn-vajmo od sebe, pravi g. K., vabimo jo k sebi; Maksi-miljanjo v Celji (mladenško semenišče) naj se popratf iUl. Drugo točko ^organizacijo katoliške stranke11 je razpravljal dr. Ulaga. Opisoval je žalostni stan kato-lištva po mestih, čemur so mnogo krivi grehi naših sprednikov in napačna politika cerkvenih predstojnikov. Učilnice so poncmčovafi in pridigovati začeli zavoljo kakega meščana po nemški; tako se jo vkorenioilo nemškutarstvo, ki je zdaj zagrizneni nasprotnik kato-lištvu. — Volil se je osnovalni odbor, ktrri ima napraviti načrt pravil duhovniškega društvo, ter doseči dovoljenje od vlade. Izvoljeni so v odbor gg. Jeraj, Hašnik, Hajšek, Dolinšek in Gajšek. — Tretja točka o napravi „katol. in narodnoga tiskovnega društva" bila je zavržena. Četrta točka o časništvu je tako uravnana in sprejeta, da bode Danica" glasnik tega društva; v-rednik bo nsprošen, da naj jo »krat na teden izdaja. „Si. Narod", kot političen list, ima se na vso moč podpirati. — Peti jftedmet: ^osnovanje učilnega in'znanstvenega društva" je odložen za prihodnji shod. — Govorilo se Je skoz in skoz po slovenski. Ix Trata Zdrebanje za prihodnje rekrutovanje, o kte-rem in zarad kterega so se godile tiste grde reči, ki smo jih v poslednjem lista v nagliol omenili, vršilo in dovršilo se Je naslednje dni redno v včliki kosami. — — 12 t m. so zagnali zopet velik hrup po Trstu in so se steksli ljudje skup pri jeznitaraki cerkvi, kakor ji navadno rečejo. Vzrok je bil U pot celč nenavaden. Začelo se j'e trditi, da neka podoba Matere Božje znnaj omonjene cerkve oči obrača in so solzi. Lahkoverni ljudje so to kar naravnost verovali, druži niso hoteli verovati, marveč so radovernote zaničevali. Med veliko množico vaake bate Jjudi, ki jih Je bilo v hipu ■mm« kakih 300 okoličanov; metali d* ao ae med aje todi Nabergej, 1'rimeii/ ia drugi aloveaaki „a|Ualegiu5 — ke ae J« pe(Jal iupan a podm. Wel»lar jom * millo nauj, da io nekteri okeličanl prt 0 brina L lupina zaaraiaorali a „merda al podeaU*. Tudi poveljnika Blauroner-Ja in ne-kiere mlade o lici rje da ao aa dragem ae«u taaramevali;— iveiar da ao koddi nekteri ekaUČaaJ r uniformi po mcata ia da ilni al nikča nagajal. skup prihralo, bili so tudi, se ve,navadnl ščuvavei (Afr tivei). kterim nI bilo mar ni za čudot, ai za aeČMCi, ampak zopet, kakor poprejšnje dui, le za neredno* in zmešnjavo, kajti v gosti vodi se nar lote riba lov4.'tttf na enkrat se aasliši glas: Vuu vjetnlkel Ondo blizo nam-, reč zad Za eerkvijo so ječe za tiste, ki so v preUkovav-nem zaporu. TA nahajamo mi ključ Čudežu. IzuUsUH so ai ga brž ko ne navadni brezverni rogovileži, prvič zalo, da so imeli priložnost radoverne pri proste ljudi zaniiiohovati, in drugič aato. da bi ao vnel med mnotieo prepir* zarad čudeža in da bi so izoimila iz tega kaka rabuka^ ki bi bila voda na njihov mlin- Otroci tčme so prekar\jeuil Policija si je prizadevala ljudstvo prepričati da čudeža nI, da je le tanka fu skor nevidna pa J Če-vina pred obrazom Martine podobe migljala, in to da jo znabUi glcdavce mamilo; na zadpje pa, ker nI vid nič pomagalo In jo bnip vedno rasel, io dala prončsti podobo v sakrist(jo omenjene cerkve. Tako so je h^P ulegel Proiskovaje neke kraje jo zasačila |>oliaija mnogo tatov ali poreduih iu nevarnih rjudi možkega in tonskega spola; uašla Jo tudi njih skrite lote in kr^je, kamor ho ukradeno reči znašali. Troje tistih rovarjev, ki so hoteli napraviti 13. julija t. 1. politiftko demonstracijo pri Tržaškem pokopa-.lišči, jo obsodila aodnija ua (( uteaccev težke ječo s.po-stom poojstrene. Hudodelstvo je motenje javnega mirš. ObsoJonnl uo 1(1-11) let stari, dva Trtačana, odsn Itn-lijon iz Neapeljskega. -- Končna obravnava v pravdi zarad lanskih dogodkov meseca julija bo, kakor pravi „Tr. Z", 27. avgusta, pa ne javno. — Voditelj namostnifitva, pod maršal MOring šoje podal 10. t. m. na Dunaj. V spomin cesarjevega rojstva je pustil za ubogo v Trstu 300 gold., za Goriške 160, za Porečko 100*) — Govorilo se je pretekle dai da se misli NJ. ekse. namestnilko službe odpovedati. •*) Da nI lahko v Tratu vladati, zlasti ako so jSVodoba" tako umov« in tako tolmači kakor nekteri hočejo, je gotovo. „()sservatore Trjestino", omenivšl govorico zarad podm. MOring-ovc odpovedi, opaznje: „ Državni zbor jo naredil postave, ki nam avobodo dajajo, a pozabil je dati take postavo, ki bi nam svobodo ohranilo, kedar jo kdo krivo rabi". Tako jol Vnanje dežele. Ma Francoekem so jo obhajal 15. t. m. stoletni rojstni god Nspoleona I.; cesar ga ie slavil s tem. da jo pomi< (osti! vse politiške vjetnike, kar močno podpira zaupanje v nove ustavno svobodnosti, ki jib jo drta- vi podelil. Na Španjakem še zmiraj Karlisti (Don Karloa-ovi privrtonciJ vladi nagajajo. l>oplsi. Iz Goriške okolice 15. avgusta. , Ocdodraga" I Kaj jo to? Kaj norijo ti ljudje, sem si mislil, ko sem se 9. t. m. memo Volčjo drago v Gorico k srečkanju (za v vojaščino) peljal. To ao mi Slovenci, ki jim visi pred nosom laški poziv: „Oggi ballo in ^Geciadraga" I Tako je bilo, namreč, prilepljeno od tistega dne prej na zidu krčme na razpotji v Volčji dragi. Pa tudi po o-glih v Gorici sera videl enaka oznanila. Prava „oeoia* (beri: oča, to jo, gosj je moral biti tiBti, ki jo naše pošteno staro ime tako strašno pokvaril. Pa temu se ne čudim, kor jo brž ko ne iz nevednosti tako pisal, kdor jo pisal; čudim bo pa slovenskemu krČmarju, ki jo ufeo-da plesne pozivo naroči), pa molčal, ko je videl tako spako namesti ^Volčje drago" (TVolfeau). ***)Jazsi ni- *} Mi nato ga listi dan pričakovali v Oorifo. Vr. ••J Včeralajl Čaaiiiki, n. fr. ^N. fr. Preaae" In „THeal. Z.* poročajo t Dunaja, da pa. MAnng je ali bo imenovan pravi nameatnik v Tralu. Vr. •••) Kakor Je saano, ae mnnda nikjer po avetu toliko ne plel«, ko v Oorin in l.liinjl okelici. Vaako nr.lnlj.> .JutraJ kakor je »ItoBa" le. tf> »e ae molimo, leni ali predlanakim enkrat povndala, — ao po (Iglih naloga in ca t a vach barv plakati, ali plrana naananila, pa nn na-tiarijena, ampak a malaniini debelimi rnn«Kol-arvnimi črkami. Ta naina-nila »« iw*oB)»jo vnel«] i beandam. nOggl ballo * . . „ . r.areiaje jik godci ali kdor bodi la-nj*. Tako *o narrilili tudi „Ur.rtaArtge". Izjema ao včaaih Solkaoaki pleai, kterih oiaaniU ao po Oonlklb (>|lih t alovanakem jexiku prilep(|ena. Kcm mogel dati miru; naiajgredc utopim t omenjen« krčmo kupil eno oni od ko in vprašam: „Vi gotovo niste pokusili liste gobe, ki je zrastla lani na Scin|»ahki ac-nvždi-? ,L kaj meni mar xa take gobe" — mi odgovori krčutar „aaj ho rea strupene, in kdor jili je, gotovo mori." Vidite tedaj, da tiči v imenu wOcc«*dra ga" lep koaček kulture. Iz atiaka (ua Krasu). Že smo več talmrov imeli ua slovenski zemlji, ki vsi ua to delajo, da bi ae vsi Sovenei v eno krouoviuo zediulli 1 Ik l*i U> adroieujo )ako koristno bilo, je jaano. Tndi nam Vrhovoom bi zedinjona Slovenija mnogo koristila. Znano jo, aamreč, da ccrkvena občina Ao>Aka spada pod dvoje deiel in aiorr 2)3 dela |mmI Primorsko Ij.'l dol pod Kranjako, min toraj tudi dvoje iujiauij, ci^i, ki ima aedeJL om. u, da pri Ajdovščini llobelj Primorsko od Kranj t>kega loči; -aaj pa poročok, ako ti porota, da bita, wlA dimnik p«»d dvoje deftelnib glavarstev spadal? To (rudo je ua alovenaki zemlji pri nas!— Cas je, da so te nepriličiiusti odpravijo. H. t m hiuo imeli Vrbovci vso polno bliiajih in daljnih gostov med uaiui prišli so glodat noro poma-laui presbiteri v uaši Stjatki cerkvi. No, ali je vredno, da grem v-—Stjak malarijo gledat,—si bo kdo mislil. Iu vendar je vredno. To mi bo verjel vsak, čc povem, da malar, ki si je tudi pri nas lep spominek postavil, jc gosp. Ivan Wol/ it Ljubljane. Dosti, da sem imo mojstrovo izgovoril, hvaliti uai ga ai treba; hvalijo ga pa sicer ie tndi druga dela, mnogim Slovencem dobro znana, kakor n. pr. Trnovska cerkev in odnčna ura pri av. Jakopu v Ljubljani, cerkev v Šiški in mnogo d rs zih ccrkva na Kranjskem- — O tej priliki naj bode čč- cerkvenim oskrbništvom gorečo priporočeno, naj bi nikar ne dajali ccrkvš po mojstrih skazah malati; če žc hočejo dčinar izdati, izdajo naj ga za resnično omet no delo. Nikar nc kvarite oknsa pri prostih ljudi po , grozno e lepih malarijah, s kakorinimii se maraikaka cerkev . strašno tt odlikuje. Nar bolje, obrnilo so aa gosp. Wolfa, a fresco malarja v Ljubljani. Vrhovec. I>oma^Si novičar. V Gorici 19. avgusta. (G. Karol baron Lodelli Faknenf. ldski), predsednik tukajšnje c. k. okrožne sodnijc, ae je podal v pokoj. Priznavti njegovo dolgoletno posebno zvesto in neatrad-Ijivo slnibovanje mu je podelilo Nj. veličanstvo o tej priliki red ielezne krone UI. vrste. (Hoj strni god cesarjev) se je obhajal predvČeraajim, 18jB, z navadnimi svečanostmi. Tisti večer popred ste obhodili meščanska in vojaška banda vse imeaitnejše ulice; zraven mestne so nesli meščani voščene baklje; pred in za njima jc šlo v lepem reda skor še več Ijndi ko po navadi. Jatro goda je oznanjalo in slavilo stre Jjanjc na gradu s topovi in z vrb knez-nadškoforega vinograda (tik £tada) z moinarji *) Oh 8. uri je bila vojaška maŠna parada na Jtojieah, ob 10. pa oo imeli slovesno opravilo v prvoetolni cerkvi Nj eksc. kn.-nadškof. — Zvečer je šla zopet vojaška mnzika po meato. (Nj. veličanstva rojstnemu godu na čast) je bilo 18 in bo 22. t. m. slavnostno streljanje na tukajšnjem društvenem strelišči pn (Jattarini u. *) ln»J ilofiltirp riti »grada »c je poo>>(JaJ* tl/rljujs ladi 6 paldne io od i u. m prej popoMoe. (Hogoslovsko učiliiče) v tukajšojeoi ooatralaem semenišči je* končalo šolsko leto 16 L a.. (I Veslati »je na c k. normalki) bodo: 27. in 28. avgusta za privatne, 20. za nedeljske Učence; 30 avg. v I. II. III. italianakem, 3l. v I. II. III. slovenskem rax redn; L sepL v IV. razr. ilal. in slovenskem; 2. sept. bo zahvalna auša pri sv. Ignaciji in |>otcm sc razglasi učencem napredek in so razdelijo spričevala.-- 3. aept. se začnejo ostre preskuša je učiteljskih pripravnikov. (Duhovne vaje ta duhovne) bodo leloov latinskem jezikn (v bogoal. semenišči) od 20, 24. septembra L I. Vodil jih bo č. ote Starč. (<"■- f AmIomia Nam/H), Jvw