llr Aus Kunst- und Volksdichtungeii ins l^eutsche iibertragen vion Dr. R u d o 1 f von Andrejka. — Das Reinertragnis ist Zvvecken der Kriegsfiirsorge gewidmet. — Laibach, 1916. — Verlag der »Katoliška bukvama«. — Druck der »KatoIiška tiskarna« in Laibach. * Tako je naslov knjigi, ki je zbudila med nami nekolikov setizacije, kar se redkokdaij pripeti. Na eni strani dvigajo knjigo — opros.tite narn pretirainiost! — v deveta nebesa, na drugi strani pa ji očitajo diletantstvo in površnost najhujše mere. Prva stran izhaja iz krogov, ki stoje v bližini zailožništva, drugo stran pa zastopa prof. Anton F u n t e k, ki je sain spreten fonnalist in prevajallec in ki je Andrejkovo delo v uradnem listu »Laibacher Zeitung« razmesaril taiko, da ni ostala niti desetina na njem dobrega. — Mi se držimo srednie, strogo objektivnc poti. — Poveličevalci ne govore stvarno,  temveč se poslužujejo lepih besed, ki ho čejo z njimi prepričati in odvrniti bralce od lastnega presojiainja, češ, le natn verjemite in me trudite se sami! Funtek pa sega prav do korenin, primerja slovenski tekst in njega smisel z nemškim besedilom in prihaia do zaključka, da skoro nikjer ne odgovarjajo prevodi bodisi vsebini, bodisi obliki izvirnikov. Funtek utetneljuje svojo obsodbo z dokazi tako veliementno, kakor bi bil nekoliko ljubosumen, da se je kdo drugi osmelil poseči v ujegov delokrog prevajanja. In delu sarnem bi v resnici ne bilo v kvar, ako bi ga opravil ta, saj je pokazal že dovolj prakse na tetn polju in je n. pr. njegov prevod Gregorčičeve »Soči« v vsakem pogledu boljši in popolnejši od Andrejkovega. Ali pa da bii Andrelka vsaij Funtku poveril »die Durclisicht und technische Forderung meines Werkes«! Saj bi rnoralo biti prevajalcu in založništvu predvsem na teni, da ne izide knjiga, ki je le- pa le po opremi, a ki jo kaze premnoge pogreške v vsebini. Glede te snro resniči;o pričakovali več skladiinosti in sličnosti z originali, a delo se ni ¦popolnoma posrečilo niti Andrejki, nili niegovernu pomočniku dr. Opeki: nista si daia tistega truda, ki ga zahteva točnost, ako že nista ogenj in lepota slovenskili tekstov" zbudila soglasnega odmeva v nemški besecli... Zdi se nam, da je treba tudi ob prevajanju ugrabljati trenutke razpoloženja; dobra volia sama ne zadošča! V dokaz navajamo sarno uva rrimera. Vzemimo tretjo kitico Vodnikove »Biambovske dobre volje«: Drava — čigava je, Soča — čigiava je? Jih boraio varVali — kdo )ih če pit'! Andrejkov prevod se pa glasi: Unseres Draustroms Well, unserer Soča Ouell bleiben doch unverschrt — kommt nur herbei! Ali pa prva kitica Jenkove davorije: Naprej, zastaiva Slave, na boj, junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Andrejka pa praVi: Voran, ihr Ruhmesfahnen, zum Kainpfe, Heldenbund! Sprich, Heitnat unsrer Ahnen aus des Gewehres Mund! V Andrejkovih besedah ni čisto nič slovenskega. Tudi ni junaška krii = Heldenbund. Vrhutega pri Jenku puška govori za blagor očetnjave, pri Andrejki pa naj doinovina naših dedlov govori na usta puške! To vendlair ni smiselni prevod naših slovenskih navduševalnih pesmi, temveč je delna in še to ne. dovolj s;rečna nporaba ideje! — Takih primerov bi lahko dobili še več, a ni treba; saj že ta dva potrjujeta našo sodbo. — Priznati pa moramo, da so se nekateri prevodi posrečili, zlasti prevodi mehkolirskih pesmi (n. pr.: Dokletova rnolitev, Rožmarin). Popolnoma pa je uspel Andrejki na- nven, ki ga sam označuje v predgw;oru, ko pravi, da je hotel s to zbirko le po- kiaizati, kako sta se v slovenskem ljudstvu podedovana zvestoba do dinastije1 in lju- bezen do diornovine v organski harmo- nij'i v teku stoletij razvijali in kako ustvar- jata tisto trdno podlago narodne kulture, ki so v seda_nji svetovni vojni prebile svo- jo cgnjeno preizkušnjo. — A še drug na- men, ki sicer prevajalec izrečno ne go- vori o njem, ki pa ga mi visoko cenimo, ima Andrejkova knjiga, da namreč po- zornost nemškega sveta obrne na našo lepo knjigo urnetnegiai in narodnega pes- ništva! Med one redke knjige, ki razgla- šajo čast slovenskega naroda in sloven- ske umetnosti med tujim svetom, uvr- ščamo sedaj tudi Andrejkovo delo. To je njegova odlična zasluga, ki ji bodi v pla- čilo hvaležnost in priznanje! O teni namenu govori tudi oprema knjige, ki fi, je založništvo posveitilo hva- icvrediio pozornost, kar je treba brez za- držka priznati — toda samo, kar se teh- nične izvedbe tiče. Z ilustracijami kot takiniii pa ne niorenio biti zadovoljni. Vi- dijo se tako, kakor bi bile po večini le ponatiski takozvanih umetniških razglednic. Predvsem manjka ilustraitivnemu de!u enotnosti, ki bi je ne pogrešali, ako bi upodobitev izšla iz ene unietnikove duše in roke. Tako pa so ilustracije različne tako po tehniki, kakor po zasnovi in tudi časovno ne odgovarjiaijo besedilu: izkratka — niotijo »n razočarajo! Takoj spioznanfb Gaslparija, Smrekarja in Koželja. Tiai poslednii inia v knjigi najvcč ilustracij, a zadovoijujejo najmanj. Alegorični sltki h Gregorčičevi »Soči« bi si žeieli pač drugačni: izrazitejši, mogočni in ponosnd, kakor je pesnitev sama. Tistih petero skoro grbastih postav v zelenili haljah ob desnem bregu Soče vendar ne more predstavljati nepopisnega poguma in junaštva naše slavne /ojske, in to toliko rnanj spričo mirnih, samiozaivestnih lic in v sigurno bodočnc st zročih pogledov upodobljienih dveh viojskovodii in našega pesnika! Podoba k »Dekletovi molitvi« je brezizrazna, miino tega so roke prevelike, a hrbtna linija ne označnje mladega dekleta. »... Si>oštljivo glavo kralj odkrije, z njini vrstcvse se odkri- jo ...« Kralj (oziroma nia podobi cesar) in njegovi spretnljevalci (vojskovodje iz sedanje vojne) so odkriti, vrste pa stoje pokrite. »Nekdaj v starih časih« niso itneli aaši dragonci sediatnjih uniform in se tudi niso bili z današnjimi kozaki. Tudi »jagerček mlad« nima pravilnega kroja. — »Kaj maramo mi« je iz leta 1806., fantje pa nosijo uniforme današnjih dni. Tudi podioba k »Soldaški« iz leta 1832. se časovno bije s pesmijo. Isti slučaj je pri pesnili »Naprej!« iz leta 1860., vrhutega podoba sama ne pove ničesar tega, o čeiner govori Jenko. — Te časovne razlike in nepravilnosti ne morejo biti niti v imtencijali prevajalca sarnega, če smemo logično sklepati iz njegovih besed v predgovoru, kjer piše: »Namenoma sem opustil sprejeti v predležečo zbirko v svetovni vojni novo nastale slovenske iTesmi in narodne pesmi, ker še preveč nosijo značaj dogodkov, ki jih sami doživljamo, in zato še niso dozoreli za objektivno presojanje.« — Govoriti bi se dalo še o drugih hibah na ilustracijah, toda — zvonili bi po toči! Ko bi bilo vsc ilustrativno delo izvršeno — recimo — z isto preprostostjo, lahkoto in naivnostjo, kakršno vidimo na podobi ob notranji naslovni strani, bi mogli reči, da je tudi ta del spočela tista skrb, ki se sicer odraža od knjige, in ki bi jo knjiga po svoji vsebini in tendenci tudi zaslužila.* E. G a n g 1. * Knjigi je pripisal prof. Ivan Grafenauer »Literarne opazke*1, ki v kratkih besedah omenjajo življenjepisne podatke in literarno delovanje pesnikov, katerih pesmi je prevedel Andrejka. Nekaj opazk velja tudi slovenskim narodnim pesmim iz zbirke dr. Štreklja, končno pa so pohvalno omenjene ,,Slovenske vojaške narodne pesmi" našega tovariša Marolta. Le škoda da ni gospod profesor povedal, da je Marolt učitelj, kakor je to sam zapisal na svoji zbirki. Ali p°leg dež. šoi. nadzornika, profesorja, odvetnika, dukovnika, stotnika itd. ni mesta skromnemu sloven skemu učitclju ? Pis.