Abstract Th e article provides a description of the tasks in the school library at Primary School Pivka during distance learning and highlights the role of integrating librarian activity in the learning process. It shows the ways in which teachers and pupils have been able to get the information they need to learn. Practical examples are presented: school library website, teacher e-library, presentations of library content in Sway, and videoconferencing meetings in Zoom. It was established that the approaches of the school library activities were well received by students and teachers, and had successfully contributed to the expansion of teaching and learning in the learning process. Keywords: distance learning, online school libraries, e-library for teachers, primary schools, primary school Pivka Ključne besede: učenje na daljavo, spletne šolske knjižnice, e-knjižnice za učitelje, osnovne šole, Osnovna šola Pivka Izvleček Prispevek prinaša opis nalog šolske knjižnice na Osnovni šoli Pivka v času pouka na daljavo in poudarja vlogo integriranja knjižničarske dejavnosti v učni proces. Prikazani so načini dela, ki so bili v pomoč učiteljem in učencem, da so prišli do želenih informacij, potrebnih za učenje. Predstavljeni so praktični primeri: spletna stran šolske knjižnice, e-knjižnica za učitelje, predstavitve knjižničnih vsebin v aplikaciji Sway ter videokonferenčna srečanja v aplikaciji Zoom. Ugotavljeno je bilo, da so bili pristopi dejavnosti šolske knjižnice pri učencih in učiteljih dobro sprejeti ter so uspešno prispevali k širitvi poučevanja in učenja v učnem procesu. Mag. Mirjam Francetič E-knjižnica v času učenja na daljavo E-library During Distance Learning UDK 027.8:37.018.43 STROKA IN PRAKSA 32 33 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 32-36 1 UVOD Pandemija covida-19 je globoko zarezala tudi v delo šolskih knjižnic. Knjižničarji smo se morali čez noč organizirati in svojo knji- žnično dejavnost prenesti na splet. Takšen hiter in nujen poseg v izobraževalni sistem predstavlja neizbežne spremembe in njihove posledice (Trančar, 2021). Ustvarila sem e- -knjižnico. Predstavljala mi je učinkovit način komunikacije, ki je bil nujno potreben tako za učitelje kot učence, saj so tako pridobili in- formacije in podatke, ki so jih potrebovali pri poučevanju in učenju na daljavo. E-učenje je bilo velik izziv za učence, ki so se začeli učiti prek informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri tem pa potrebovali knjige in informacije za svoje učno delo. Da se učenec uspešno uči na daljavo, mora razviti »sposobnost branja in razumevanja informacij v oblikah slik, videa in tiska ter razviti bralne strategije, kar je ključni kazalnik učenčeve uspešnosti v šoli, saj presega dekodiranje in sega do interpretacije novih spo- znanj« (Standardi za učenca 21. stoletja, 2011). V nadaljevanju predstavljam načine dela šolske knjižnice Osnovne šole Pivka v času učenja na daljavo, ki so bili v pomoč učiteljem in učencem pri poučevanju in učenju, hkrati pa tudi za zabavo in prostočasno branje. 2 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE OSNOVNE ŠOLE PIVKA Ko smo marca 2020, v prvem valu epidemije bolezni covid-19, začeli z učenjem na daljavo, sem si kot prvo nalogo postavila posodobitev spletne strani knjižnice, s katero bi uporabnike laže in hitreje obveščala o aktualnih dogodkih in jim nudila informacije. Verjela sem, da bo obogatila učenje na daljavo in učence motivi- rala pri učnem delu. Pri učenju na daljavo so ključnega pomena spretnosti branja (Zabukovec, 2012). Prav tako izstopa kot osnovna metoda komunika- cije spretnost poslušanja. Načrtovanje učenja v e-okolju »omogoča učencem bolj prožno načrtovanje učenja, medsebojna komunikacija sloni na besednih in nebesednih sporočilih« (Clarke, 2004), zato sem pri prenovi spletne strani omogočila uporabo različnih medijev, ki ponazarjajo vidik komunikacije. Prenovila sem določene vsebine spletne knjižnice in jih nadomestila s Knjižnico na daljavo. V prvi vr- sti sem želela spodbujati k temu, da učenci ne bi pozabili na branje in lepo pisano besedo, pri tem pa sem upoštevala učne načrte, medpred- metno povezovanje, izvajanje informacijskega opismenjevanja ter določenih dejavnosti knjiž- nice, povezanih z branjem. Učencem sem po- sredovala možnost, da v svoje učenje vključijo slike, zvočno gradivo, videoposnetke, spletne povezave in prakticirajo izbiranje le-teh. Glede na naloge in storitve, ki jih naša knjižni- ca nudi ter glede na dejavnosti, ki jih izvajam, sem opredelila glavna področja: • Urnik • Novice • Knjižnični red • Knjižnično informacijsko znanje • Knjižnica na daljavo • Projekti • Bralna značka • Učbeniški sklad Septembra, pred začetkom drugega vala pandemije, sem s posameznimi razredi izvedla knjižnično informacijsko znanje. Učencem sem predstavila spletno stran knjižnice ter jih opo- zorila na povezavo COBISS kot pomoč pri is- kanju gradiva. S pomočjo vaj na delovnem listu smo poiskali gradivo. Stran Knjižnica na daljavo je ponujala še različne povezave do e-knjig na spletu, Wikivirja, do možnosti izposoje knjig prek Biblosa. Za učitelje je bil dodan seznam gradiv za pouk, domače delo, seminarske nalo- ge, raziskovanje, učencem pa nabor povezav s pravljicami, otroškimi in mladinskimi revijami ter gledališkimi predstavami in fi lmi. Pripeti so bili tudi Unescova digitalna knjižnica in Portal Pressreader ter učne in bralne vsebine, posredo- vane učencem v aplikaciji Sway. Odzivi obiskovalcev spletne strani so bili pozi- tivni, zato sem se odločila, da svoje delo nad- gradim. Informacije, ki so jih učenci pridobili na daljavo, niso zadoščale, zato je bilo nujno, da sem z učenci in učitelji vzpostavila načine učenja samostojnega iskanja podatkov, prido- bivanja informacij ter znanja. Za te vsebine Knjižničarji smo se morali čez noč organizirati in svojo knjižnično dejavnost prenesti na splet. STROKA IN PRAKSA 34 Mag. Mirjam Francetič : E-knjižnica v času učenja na daljavo Slika 2: E-knjižnica za učitelje sem na spletni strani ponudila program KIZ, s katerim smo prek daljave razvijali ključne kompetence na treh ključnih področjih, to je branje, informacijska pismenost in učenje. Pomembno vlogo na strani sta imela tudi urnik in protokol izposoje ter vračanja knjižnega gradiva, saj so bili učenci tako sprotno obve- ščeni o poteku dela šolske knjižnice. učenju učencev kot bistvenemu delu učenja na daljavo. To pa pomeni, da se morajo učenci učiti iz ustreznih virov literature, da razvijejo veščine/kompetence informacijske pismenosti, ki so v pomoč pri problemskem in projektnem učenju ter timskem delu. V E-knjižnici so učitelji pridobili informacije o spletnem dostopu vsebin v digitalni obliki, povezave do portala virtualnih knjig, časopi- sov in informacij slovenskih splošnih knjižnic, sezname dokumentarnih izobraževalnih mla- dinskih fi lmov, povezave do knjig v angleškem jeziku, obvestila o dnevih, posvečenih branju, in knjigah, zbirniku pravljic, slovenskih ljud- skih pripovedk na spletu, brezplačnih ogledih virtualnih muzejev doma in po svetu, povezav pesnikov in pisateljev na družbenih omrežjih, svetovnih digitalnih knjižnic, gledališč ter kon- certov. Zelo dobrodošle so bile tudi povezave, ki so bile v pomoč pri pouku učencev s poseb- nimi potrebami, kot so logopedske pravljice, zgodbe z vajami motorike govoril. Pomembne so bile tudi vsebine o ozaveščanju učencev, in sicer ekološke in zdravstvene vsebine ter vsebi- ne o medkulturnosti in vlogi šole pri opolno- močenje otrok v boju z lažnimi novicami. Slika 1: Spletna knjižnica Osnovne šole Pivka 3 E-KNJIŽNICA ZA UČITELJE Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti (Standardi za učenca 21. stole- tja, 2011), zato knjižničarji sodelujemo pri zago- tavljanju poučevanja in praktične uporabe znanj pri učnem delu. Sodelovanje z drugimi pomeni razširitev in poglabljanje učnega procesa. V eAsistentu smo tako strokovni delavci vzpostavili poti, prek katerih smo komunici- rali medsebojno ter z učenci. Za učitelje sem ustvarila oglasno desko E-knjižnica za učitelje, prek katere sem jih obveščala o novostih na različnih področjih. Učitelji menijo, da »upo- raba knjižničnega gradiva poveča učinkovitost pouka, učenci so bolj motivirani za branje in aktivno sodelujejo« (Medved, 2020), zato sem posebno pozornost posvečala samostojnemu Pomembno vlogo na strani sta imela tudi urnik in protokol izposoje ter vračanja knjižnega gradiva, saj so bili učenci tako sprotno obveščeni o poteku dela šolske knjižnice. 35 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 32-36 Slika 3: E-knjižnica za učence Ljubečna. Strinjali sva se, da morava učencem ponuditi kar najbolj pestre predstavitve. Tako sva skušali v novonastalih razmerah knjižno gradivo nadomestiti z zvočnimi knjigami, prav- ljicami, ki jih pripovedujejo dramski igralci, strokovnimi revijami, pa tudi z dokumentarni in drugimi fi lmi. Učence sva povabili tudi k branju klasičnih knjig, tistih na papirju, ter revij in časopisov ter jih kasneje vabili, da si knjige izposodijo v šolski knjižnici. Obeleženih je bilo veliko svetovnih dni, med njimi so izstopali dnevi, povezani z branjem, denimo 2. april medna- rodni dan mladinske knjige, 23. april, svetovni dan knjige. Tega dne sem učence tudi opo- zorila na Noč branja. Jeseni, ko se je šolska knjižnica ponovno preselila na splet, sem v aplikacijo Sway vključila najrazličnejše jesen- ske in zimske teme ter jih povezala z branjem in knjižnico. Da so bili učenci dobro motivirani tudi za branje in bralne dejavnosti v e-knjižnici, sem zasledila ob spremljavi števila ogledov mojih predstavitev. Bila sem vesela, da sem z njimi pri učencih vzbudila pozornost in potrebo po pridobivanju novih znanj. 5 VIDEOKONFERENČNA SREČANJA Z APLIKACIJO ZOOM Pri načrtovanju bralnih dejavnosti na daljavo sem se želela prilagoditi položaju, tako da bo knjižnično delo v veselje in podporo in ne v dodatno breme. V izrednih razmerah se je pri- jetno družiti in si izmenjati informacije v živo, zato sem pri svojem delu na daljavo uporabi- la sodobno orodje za video, spletne konference in webinarje Zoom. To omogoča, da se lahko večje število ljudi, ki so vsak na svoji loka- ciji, na svojem računalniku, tabličnem ra- čunalniku ali telefonu sreča v živo ob istem času. Zoom sem uporabila za pripovedovanje knjig za bralno značko ter izvajanje medgene- racijskega branja. Na začetku učenja na daljavo, marca, sem razmišljala, kako bi izpeljala pogovore za bralno značko. Najboljša rešitev mi je bila videti in slišati se v živo. Učencem sem predlagala aplikacijo Zoom in so se strinjali. Količine informacij, ki so bile dostopne učen- cem, so zahtevale spretnost izbire in ustrez- nega vrednotenja. Tega so se učiteljice lotile na primeren in učinkovit način. Izbrale so povratne informacije ter z njimi organizirale kulturne in naravoslovne dni za učence. 4 E-KNJIŽNICA ZA UČENCE S POMOČJO PREDSTAVITVE V APLIKACIJI SWAY V sredini prvega obdobja poučevanja na daljavo in nato tudi ob jesenskem zaprtju šol sem učencem začela pripravljati bralne vsebine v aplikaciji Sway, ki sem jim jih posredovala na šolski spletni strani v razdelku Pouk na daljavo. Sledile so si tedensko v povezavi z obeleženjem posameznih dni ali tematiko, kar je bilo v tistem tednu pomembno. Učencem sem posredovala povezave, s katerimi so si krajšali čas, brali, se učili in raziskovali. Wikivir, Biblos in Audiobo- ok so bile prve tri povezave, ki sem jim jih pri- poročila. Glede na starost učencev sem pripra- vila naloge, s pomočjo katerih naj bi se učenci naučili uporabljati omenjene spletne strani. Pri ustvarjanju vsebin v aplikaciji Sway sem sodelovala s knjižničarko na Osnovni šoli Količine informacij, ki so bile dostopne učencem, so zahtevale spretnost izbire in ustreznega vrednotenja. STROKA IN PRAKSA 36 Mag. Mirjam Francetič : E-knjižnica v času učenja na daljavo Dobivali smo se tedensko, na isti dan ob isti uri. Bili so veseli in število prebranih knjig je naraslo. Imela sem občutek, da se oglašajo še več kot po navadi v živo v šolski knjižnici, saj so si tako prilagodili čas. V skupini medgeneracijskega branja sodelujejo učenci z učiteljicami in članicami upokoje- niškega društva iz Pivke. Ker se nismo mogli srečati v živo, smo se uskladili glede termina srečanja in se dobili na Zoomu. Pogovori o prebrani knjigi so običajno zelo pestri, nema- lokrat na koncu nastanejo zanimive življenske zgodbe posameznika. Za popestritev in obno- vo vsebin smo reševali tudi kviz Kahoot. Zelo zanimivo je bilo, da so se na videokonferenco na Zoomu priklopili tudi upokojenke in upo- kojenci. Sprva smo jim morali pomagati pri nastavitvah, vendar jim je vedno uspelo, srečali smo se in pogovori so stekli. 6 SKLEP Nedvoumno je, da ima branje v času, ko učenci ne sedijo v šolskih klopeh, velik pomen. V pris- pevku opisani načini posredovanja informacij omogočajo privlačne dejavnosti in pridobiva- nje bralnih izkušenj. Drugačni načini reševanja novega položaja v delu šolske knjižnice so pokazali, da se je vloženo delo obrestovalo. Ne nazadnje ni upadlo število učencev bralcev bralne značke. Učitelji so poiskali nove poti, nove cilje ter nove pristope, kako knjigo pribli- žati učencem, da so jo uporabili v učnem pro- cesu. To je bila tudi priložnost za izmenjavo pogledov in izkušenj sprejemanja, interpreta- cije in uporabe knjižnične dejavnosti kot vrste dela z učenci. Bistvo pa je, da smo z delom na daljavo postali vsi zrelejši (Radovčič, 2021) in bogatejši v znanju. Veliko novih metod bomo obdržali tudi v prihodnosti in jih z vsakim šolskim letom izbojšali ter jih tako naredili še bolj privlačne za naše bralce. Viri in literatura Clarke, A. (2004). E-learning skills. New York: Pal- grave Macmillan. Francetič, M. (2020). E-knjižnica, 23.–27. 11. 2020. Pridobljeno 15. 1. 2021 s spletne strani https:// sway.offi ce.com/Se4EcRBrhU9yuqu9?ref=Link. Francetič, M. (2020). E-knjižnica, 14.–18. 12. 2020. Pridobljeno 15. 1. 2021 s sple- tne strani https://sway.offi ce.com/ wXoROX7rxQUmfHN6?ref=Link. Francetič, M. (2020). E-knjižnica, 11.–15. 1. 2021. Pridobljeno 15. 1. 2021 s spletne strani https:// sway.offi ce.com/Sff NZTaXruWC02IQ?ref=Link. Medved, T. (2020). Sodelovanje šolskega knjižničarja z učitelji na osnovni šoli. Šolska knjižnica, 29 (2- 3), str. 3–11. Miklič, M. (2012). Vzorčna spletna knjižnica za informacijsko opismenjevanje, izbirni predmet v osnovni šoli. Šolska knjižnica, 22 (3-4), str. 196–204. Radovčič, A. (2021). Učenje matematike na daljavo. Didakta, 211 (1-2), str. 9–11. Standardi za učenca 21. stoletja. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2011. Trančar, V. (2021). Pouk na daljavo: nuja, izziv ali naša prihodnost?. Didakta, 211 (1-2), str. 4–8. Zabukovec, V. (2012). E-učenje, značilnosti in izhodi- šča za uporabo v knjižnici. Šolska knjižnica, 22 (1), str. 4–11. MAG. MIRJAM FRANCETIČ, univ. dipl. bibliotekarka in prof. zgodovine, zaposlena kot knjižničarka na Osnovni šoli Pivka Naslov: Osnovna šola Pivka, Prečna 3, 6257 Pivka E-naslov: mirjam.francetic@os-pivka.si Pogovori o prebrani knjigi so običajno zelo pestri, nemalokrat na koncu nastanejo zanimive življenske zgodbe posameznika.