DAMOKLEJEV MEC NAD SAMOUPRAVLJANJEM NAŽELEZNICI
Centralizacija
VŽelezniškem gospodarstvu Ljubljana si vzadnjih letlh še pose-bej zavzeto prizadevajo za večjo poslovnost, kl je po njihovem mnenju edlna prava pot iz tehnološko vse bolj zaostale In potre-bam gospodarstva neprilagojene železnlce.
Zato so med slovenskimi in istrskimi železničaiji (istrske pro-ge spadajo v ŽG Ljubljana) nale-teli na načelno odklonilen odnos tisti predlogi ustavnih dopolnil, ki onemogočajo uveljavitev ome-iyene delovne usmeritve železni-ce in se namesto tega obračajo k preživelim rešitvam vračanja železnice v naročje države in v centralizacijo njenih funkcij.
Najbo^j sporen je 10. amandma, ki govori o organiziranosti velikih tehnično-tehnoloških sistemov, kot so elektrogospodarstvo, PT^T in železniški promet. V njem je namreč vsebovano določilo, da se organizacije združenega dela v velikih tehnično-tehnoloških si-stemih obvezno združujejo v skupnosti. Sprememba je v tem, da vprašanja organizirano-sti teh sistemov postajajo pred-met zveznega zakona, medtem ko je bil doslej to predmet samou-
pravnega sporazumevaiya teh subjektov. Tako bi zvezni zakon uregal pogoje in način obveznega združevanja ter temelje organizi-ranja v teh sistemih, temelje nji-hovega ,delovanja in enotnost sa-moupravnih družbenoekonom-skih odnosov v iyih.
Zakon bi torej presegel področ-je, ki se nanaša na enotnost teh-
nično-tehnološkega sistema. Ta je po mnenju slovenskih in istrskih železničarjev sicer nujna za učin-kovito delovanje sistema, pač pa bi vključitev družbenoekonom-skih odnosov na železnici v pri-stojnost zvezne zakonodaje ukini-la samoupravno sporazumevanje med organizacijami, ki so vklju-čene v Jugoslovanske železnice. Taka ureditev pa bi preprosto povedano spremenila delavce na železnici v drugorazredne samou-pravljalce, saj bi jih bistveno omejila v pravicah samoupravne-ga odločanja o pogojih in rezulta-tih njihovega dela.
Janez Kukovica