210. številka. Ljubljana, v sredo 15. septembra 1897 XXX. leto. s ! i.'- & ♦sal dan ..-C,-, 'Biai* jed« >« m ^*»o>^b to/ •!■» po pofit I prejeman sa iTftro-ogerik s -lat*!« ro nt leto trt gld., sa pol leta 8 gld., fh Četrt leta i gld., ?a judca S fW! 40kr,- JaLjitb. ta brsv i> 'v'ju|i na dom r.a v«e leto li gld., ca tetH leta 8 gld. K kr. m joden nmec I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna so po 10 kr, na Bifiec, »it BO kr en. ietrt leta. — Za tuje riežo'e t~!dro ve? kolikor poStnina snafia. tSa f f' v i 1 -aC ..e •*" V • i r [>mi t - tu:c po ». kr., če se ocnaoMo jedartkrat t tuka, po P i".. g. O jez' kovnem vprtšanju je pereča^ drž. poal. dr. Andrej FerjanČič takc-le. Velnslavni shed! Kadar so bode pfsala zgodovina, kako *ti ee slovenski n hrvatski nrrod v T»tri btjevala za svej naredni obstanek, omenjal bede p pfc dansŠnjtga dne, kakor tiVegs, na kateri bo prt hiteli iz cele demovice možje v slovensko siedift^e, btlo Ljobljauo, da pcdelnjejo pri sklopib, katere jim nart kujejo politi,razrcer^, da obranijo pvojo narodnost, in zaprečijo, da se pogrezne na jedni strani v Nemštvc, na drugi v liali janstvo. Prišli ste todi vsi, naj vas prav razločuje in razorr.žuie mišljenje v pof*arrfznofttib, in zgedovitar bode mcral pritrditi, da mej Siovtnci, kadar gre za obrsrtto njih naredneeti, ni strank, an^pak so vsi jedini. Od čaEov slovenskih taborov n:smc imeli Slo venci tako veličastt-ega eboda, in ta shod r.adkri-ljnje tudi največji tabor, ne po svejem Stavilo, ampak po izbrani udeležbi, in da so zastopani vsi stanovi in vse pokrajine, in maleno vso občine širne siovenske domovine. Sila časa nas je zj. sinila in sila časa nas je skupaj đovedla, da damo odgovor na "> Ine hf seda iu dejanja naših narednih nnsprotnikov. V fporainu Vam je, da se nam je na shode Nemcev v Clovcu zaklicalo, da so Nemci „lu.l-.tvo gespodov". Tej širc k( ustnosti nasproti odgovarjamo, da mi nismo »ljudstvo hlapcev" in da hoiemo biti jednakopravni in jednakoveljavni z vsrkim drugim narodom v Avstriji. Najodličnejši znsk vsacega naroda in narod nosti j« pa jezik. Jezik izgubljen, je narednost i-gubljena, in pogubljen narod je le gnojilo drugim narodom. — Zato se je cd nekdaj tolika veljava pri vseh narodih polagala na obrambo in ohranitev jezika. Odkar imamo v Avstriji ustavno življenje, vedno je bilo jezikovno vprašanje predmet razprav na shodih in v društvih, in ni ga bilo slovenskega ti bora, kjer bi se na bile zihtevale pravice sloven> skemu jeziku. Jezik slovanski ima slavno zgodovino. Pred '-'bou leti sta ss ga posluževala slovanska blago-vestnika Ciril in Metod, da otmeta slovanske narode iz tmine paganstva. Učenjaki donriči in tuji hvalijo njegove bogastvo in lepoto. Na svoj jezik smo iorej lahko ponosni. Nemška brezobzirnost zatirala je narod naš in jezik, a zatrla ga ni, vtes-nila nam je domovino, a uničila je ni in kar nam je je ostalo, to hočemo braniti in ohraniti. Že to nam daje pravico in dolžnost braniti svoj jezik. A to bi diiniv časih narodno silovitosti ns zadostovalo, da nihamo todi zak( nito zajamčeno pravico, gojiti svojo narednest in svoj jfzik, ia zahtevati zanj iste pravice, kai^cr jih viivA v Avstriji vsak drug jezik. Po no^rečai vojski 1. 1860 rjMiI.>!ilu se je Avstrija na dve polovici, v naši polovici naj bi gcspcdovali Nemci, v drugi Bfadjsril D^Ia se naci je cr^ava 1. 1867. in v ustanovnih določbah bili bo Nemci radodarni. Vsprejelr. &e jo kakor člen 19. v temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov določu : Vsi naredi v državi so jednakopravni in vsak n r i ima neprekršno pravico, da ohrani in goji svojo narodnost in svej jezik. Država priznava jednakopravne st vseb v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javuem življenju V dsželab, v katerih stanuje več narodov, naj so javna učilišča tako uravnana^ da veak narGd, ne oa bi se silil učiti druzrga doželnega jezika, dobi potrebna sredstva za omiko v svojem jeziku. Nrmci so mislili namieč, po umatnoin voliinsm redu nam je itak gospodstvo v Avstriji zagotovljeno za vse čase, in pravice, katere prit--c2Qau30 dragiai nar od cm, se itak ne bodo zahto?ala in izvršile. Naprav'* so radun brea krčmarja. Dokler so de/-zboti pcudj?" ['jelauce v osrednji parlrtmeut, je biij Slovaubtvo po številu slabo taslopauo. Ko so prišlo 1. 1873. nepoorednjo veltve, prihio je S'ovan«tvo okrepljeno v državni zbor in volilna reforma pro-ttklega leta je clovaneko zaitopatvo zopet po-mnoiila. Vselej so slovanski poslanci zahtevali pravice fc,t*ojim jezikom in čem številneji so prihajali v državni zbor, s tem večjim naglasom in uspehom. Iu najnovejše volitve izvile so Nemcem gospodstvo iz rok. To jih boli, tega ne morejo prenašati oni, ki so vajeni gospodovati. V zadnjem državnem zboru določila so se Nemcem lo druga mosta, prva mesta zavzemali so poslanci večine. Videlo se jo Nemcem, kako neznosno jim je to iu ugibali so, kako bi dali duška svoji nevolji. Prišlo so jezikovne^naredbe za Češko in potem za Moravsko. Te so bile Nemcem le povod in izgovor za obstrukcijo. Ker so jezikovne naredbo popolnoma utemeljene v osnovnem zakonu, niso jih mogli pobijati z razlogi, pričeli so toraj ropotati in tako so ustavili parlamentarno poslovanje in zakrivili, da se marsikatera koristna stvar ni mogla rešiti. Jezikovne naredbe toraj niso bile vzrok, ampak samo izgovor za obstrukcijo. Vzrok ob-strukciji je marveč to, da se je Nemcem prevlada izvila iz rok. Spominjam se zopet tistega koroškega poslanca, ki je rekel, da so Nemci ljudstvo gospodov, pri ravno isti priliki je rekel, „da Nemci morajo do gospodstva priti". To je tedaj pravi vzrok obstrukcijo. Jezikovne naredbe so samo to v obliko zapovedi spravile, kar se je na Češkem in Moravskem pri sodiščih in uradih malo da ne do pičice že prej vršilo. Mi Slovenci smo silno na slabšem, k^r rabo našega jezika v uradih zadeva, — izvzemši na Kranjskem, — ne vživa slovenski jezik po drugih pokrajinah in tako tudi hrvatski v Istri skoraj ni-kake veljave. Mi zahtevamo iste pravice za svoja jezika, slovenskega in hrvatskega, kakor jih pripoznavajo čc'Iro naredbe čef.kcmu jeziku. Ni nam pa na misli, da bi zahtevali , da morajo vsi uradniki, tndi oni, ki poslujejo v nemškem delu Koroške in Štajerske znati slovenski; odločno pa moramo to zahtevati od onih, kateri poslujejo med slovenskim prebivalstvom in odločno moramo zahtevati, da znajo hrvatski oni, kateri poslujejo med hrvatskim prebi valstom. In to zahtevati imamo ravno sedaj najtehtneji vzrok. V zadnji dobi so se sklenili novi civilnopraven i zakoni, kateri napravijo cel prevrat v pravosodstvu. Doslej so se razsojale pravde na podlagi pisanih govorov, na podlagi mrtve črke. Odslej nastopi ustno postopanje, razsojanje na podlagi žive besede. Kako naj se to vrši, če sodniki niso popolnoma zmožni jezika strank V Odločno bi morali protestirati H uporabiti vsa sredstva proti temu, če bi se poskusilo a strankami občevati posredno, s pomočjo tolmačev, ali če bi se poskusilo zapisovati izjave strank v drugem jeziku in ne v istem, kuterega so stranke govorile. In da 83 to doseže, mora vlada Strogo paziti na popolno znanje jezika pri prosi-teljih in že nastavljenim uradnikom, nezmožnim D ' tika, zapoveđati, da se ga v določenem I .... h in kkažejo, da so se ga priučili. Take zapovedi so se od nekdaj dajale in toraj t idi i 10 ništvo izpreoisnilo je svojo taktiko. Oao nam stoji nasproti kakor kaka stranka Sedaj gte za to, na* vzgor dokazati, da eo Slovenci barbari; nevarni tujemu življenja in imetju in javnemu mira. Ia v to svrho se je poklicalo na pomoč državno pravdništvp, to morajo dokazati stil sca! Gospoda moja! To ja je v prilogi. ' Wi najgrše, najpodlejše in najnevred;:ej§3 sredstvo t političnem boja, ker se tega orožja more poslužiti le nasprotnik-mogotec Id državno pravdništvo izvršuje izvrstno svojo novo nalogo. Čitali ste gotovo, kika vrsta sodnih preiskav, obtožb ia obsodb se je vsula v zadnjih mesecih na goriške Slovenca. Predmet dotičnim ka zenakiiai zadevan bil je večinoma malenkosten, tak, da bi se pri nasprotnikih smatral kot otročarija. In državno pravdništvo imelo je večinoma smelo. Nade okrožno sodišče si je namreč, hvala Boga, vkljah vsema bujnkajo^emu pisarenju nasprotnih nam časopisov in neprestanemu obrekovanju od strani sovražnega nam prebivalstva, obranilo toliko osmo atejcosti, da ne vidi v vsakem Slovencu, ki ga državno pravdništvo postavi prod sodni stol, bar bara. Ali čudo bi ne bilo, ako bi ne končno pele-tila tudi naših sodnikov vera, da je S'ovenec divja z4uv. saj so tudi sodniki ljudje, ki žive v vsakda njem občevanji s skrajno sovražnim nam prebi -val8tvor-4. Tam pa, kjer je imelo državno pravdništvo srečo s svojimi obtožnicami, tam vidimo nekaj zanimivega. V onih »lučajih, v katerih so b>li Slovenci obsojena, bili no proti njim kot priče skoro vedno — policaji, mestni in državni, žai d«r]i in iaat not last politični uriduikr. Opozarjam samo na slučaj učitelja Goijo, ki ni i je ravno ua uma. Tudi se posname iz podatkov kazenskih raz prav v onih slučajih, v katerih so bili Slovenci obsojeni, da no bili obsojenci večinoma izzivani vshd zasramovanja sovražnega nasprotnega prebivalstva in vsled netaktnega ter neprijaznega postopanja vladnih organov, policajev, žandarjev in uradnikov. Poglejte n. pr. slučaja Št. Andražkih. St Peterskih, Vrtojbenskih, potem Solkanskih, Grgarskih, Čepo-vaeskih in Trnovskih f-,ntov. Ta poslednji slučaj je prezenimiv, dn na bi si dovolil, navesti vam ga podrobneje. Za goriško okolice odredjen je bil vojaški nabor. L v ta se je vršil vsako leto na kraju, da je bilo Silkanskira in gorskim fantom iti sko?i mesto. Letns rupo hotuli Labi dopustiti, da bi slo ven »ki fantje šii skozi mesto. Pr.klicali so vlado na pomoč, da to prepreči. In vlada je res vatregla tej želji časih uasprotndcov. Ko pridejo določenega dne naši 8< lkansl~; in gorski fantje pred goriško mesto, vidijo v 8?oja veliko začudenj?, da so sprejeti od vojakov z nasajenimi bajoneti. Višji politični uradnik stopi prod fant« ter jim reče, da ne pcjdejo k naboru skezi mesto, amp-.k da se bc isti vršil na Goriščeku. Fantje, razžaljeni v avejeco mladeniškem ponosu, ker ee jim je znlrenil vstop v mesto kakor razbojnikom ali tatovom, obrnejo hrbet in gredd domov. V tem, ko je politični uradnik parlamen f'ral •• slovenskimi fanti, je pa v senci bajonetov tulila in razgrajala goriška fakinuža in Slovence za-sraraovala; zgodilo se seveda ni nobenemu nič. Kaj se je zgodilo pa s fanti ? Isti so bili klicani na odgovor od politične oblasti in obsojeni od iste za radi prestopka proti vojnemu zakonu v glot 3 od 20—50 gld. Vseh obsujem.- iv je nad 70 in vsa svota vseh glob iznaša nad 1,500 gld. Gospoda moja ! Jaz vprašam, ali se tako postopa nasproti mirnemu in poštenemu prebivalstvu ? Ali je to način, po katerem smejo javna oblastva postopati nasproti nam? Potem ni čudo, ako zavrri našemu ljudstvu, zlasti (antom kri, saj ne teče voda po njih žilah! Kadar se naši fantje rabijo v vojski, takrat naj gre na boj junaška kri, kadur pa stojijo nasproti političnemu uradnika, takrat naj imajo vodo po svojih žilah! Velikansko je državno pravdništvo glede zaplemb naših časrkov. Ni ga skoraj lista, da na bi bil konfiskovan. Zlasti zadeva ta sreča skoro vsako „Sočo"; zadnji petek je bila istega dne dvakrat zaplenjena. In odkod ta strogost? V našem ljudstvu virasla je ideja, izražena v geslu .svoji k svojim". Nase ljudstvo je sklenilo, kaznovati svoje zasra movalce in zaničevalce s tem, da pretrga ž njimi vsako trgovsko zvezo. Naravno je, da je ta ideja našla odprto pot v naše narodno časopisje. Isto js začelo ljudstvu odpirati oči in ga utrjevati v svojem sklepu. Naši nasprotniki spoznali so pa takoj nevarnost te ideje, bili so zadeti v najobčutljivejšo stran. Hiteli so v Trat k svojemu visokemu zaščitnika in le-1 a je našel kmalu pomoči. Začela so se mašiti usta našim časopisom ia na ta način skušalo so je udašiti ljudsko gibanje, pogubno go spodarskemu obstrja nasprotnikov. Tako se po stopa proti našim časnikom. Laški lista pa smejo svobodno zasra m o vati naš narod; oni imenujejo ne- kocfi-kovaoi naš jezik linguaggio barbaro nas pa potomce Atilove, torej barbare. Ia ako naši listi preti takemu pisarenju protestnjejo in tako pisavo le omenjajo, se konfiiknjejo. Sptcijf lite ta goriška so tudi hišne preiskave. Politični uradnik toži „Sočo" zaradi razža'jenja časti. Za dotično razžalitev sa precej časa ni zmenil; vložil js kazensko ovadbo, ko je bival tržaški namestnik v Gorici; predlagal je hišao pre iskavo: ta ae je hipema izvršila, ali orne ila se ni samo na uredniške prostore, preiskava vršila se je tudi v zaseb em staaovanji — tiskarjevem. ker so mecda menili najti tam ruske rublje in vela:zdaiske spis;\ kajti o nas vseh gre glas. da emo oodknp ljeni z ruskimi tublji in da t ramo rusko politiko. Tako vidite, gospoda moja, se piijazno in pravično postopa proti Slovencem. Ali tudi v nekem drugem obziru kaža nam vlada prijazno svoje lice. V Hoji državnega zbora z dne 13. t. m. na vedel je vladni zastopnik baron Czapka, odgovar jajoč na govore naših državnih poslancev o t&žnjah in pritožbah goriškihSlovencav. nastopno: ,25. marca popoludne je prišlo kakih 150 slovenskih fantov s kamenjem in palicami iz St. Audreža pred goriško mesto, da bi. kakor so sami izjavili, s silo vdrli v mesto." „Ob istem fosu 80 izkušali podgorski fc.ntje napasti lrški km j Ločnik, kamor so bil: iz leteli mnogi Goricam." „Zvečer 25. marca je slo venski gimnazijec iz narodnostne mržnje z bedrom težko ranil mizarja; istega je cbt' žilo državno pravdništvo zločina težke telesne poškodbe." Tako navedbe vladnega zastopnika. — Gospoda moja, na tem ni niti deseti d 1 resnice. Ni moreč res, da je dne 25. marca popoludne oris o 150 slo-venrkih fantov s kamenjem in palicami pred go riško tresto, da bi s silo vdrli v mes^o. Ni res, da so sami priznali, da so imeli ta silovi'i naraeo. Sodna preiskava je dcgnala, da jo bilo k večjem 30—40 fantov, da meo bili oboroženi s apnlicami", ampak da je le jeden li drugi imel v rokah š>bo, kaker jih navadno nosijo šet~joči se fantjo. Verodostojna priča je izpovedala, da je komaj vsak tretji ali četrti imel nekaj v rokah, mogoče kak kamenček. Ni dalje res, da so podgorski fantje iz kušali napasti laki kraj Ločnik. Res je nasprotno. Istega dne so se namreč peljali trije podgorski fantje iz Furlanija skozi Ločnik. Tam so bili oni napadeni s za sramovanj 8 m in insultiranjem, in naravno je, da niso bili tiho. Stvar se je pa tako risokaJa, da so bili oni nopadovalci. Najbo!j »e resnično je pa naveden slučaj gimnazijca Ž gona. Ta revež je prišel v kazensko preiskavo; bil je ne vem koliko časa v preiskovalnem zaporu, izgubil je šolsko leto. Obdolžen in petem obtožen je bil zaradi hudodelstva t?žko telesne poškodbe, Č«š, da je nekega laškega mizarja z bodalom ranil. Ka ženska obravnava dokazala je pa sijajno nedolžnost Žigonovo. Sodišč« ga je oprostilo, in je v svojih razlogih povdarjalo, da izvira po izvedeniškem iz reku rana zabodenega laškega mizarja od bodala, da je pa d kazano, da /. u «.- splob nikdar bi iala ni imel; dalje, da b bil Ž g n ravoal le v silo-brann, ako bi bil tudi res z bodel Isškegt mizarja, ker je bil napade«, zasledovao in se je moral braniti. Dokazano je torej da Žigon ni zabodel Laba iz narodnostne mržnje. Jaz vprašam, odkod je imel vladni zastopnik to poročilo? Očividno si tega sam ni izmislil, ampak to je prišlo od spodaj. In sedaj vprašam, kuko si upa državni uradnik poslati na zgoraj tako narav nest neresnično poročilo ? Dotični uradnik, ki je sestavljal ono poročilo, ni imel nobenega dokaza, da bi bil Žigon ravnal iz narodnostne mržnje, ker pred sodnim izrekom t&kega dokaza splob ni. To je bilo morda samo njegovo zasebno mnenjs in temu svojemu zasrbnemu mnenju dal je cbliko uradnega poročila. Proti takemu postopanju moramo odločno protestovati. Ako bi »mei.-. vlada le količkaj srca za nas in za pravico, odpravila bi ma boma dotičiega uradnika, ker on je alorabtl svojo uradno oblast, on je naravnost prelomil svejo uradno prisego. — Kaj naj rečem o volitvah, zlasti o zadnjih volitvah v državni zbor ? Vlada se je skrito in očito postavila na stališč« naših nasprotnikov. Ona ja z vsemi silami delala v prilog nasprotni nam stranki in nam v kvar. Nerednostij in nezakonitostij, ki so se Lv.'. Is proti nam, teh ni mogoče popisati. Čitali ste o njih deloma že po časopisih, deloma ste sli-š»'i o tem iz ust naših državnih poslancev, ki so v državnem zboru o tam govorili. Mi bi skoro gotovo ne bi zadobdo sramotilno prepričanje, da ga smatra vlada za pleme nžje vrste v deželi in da vsled toga tudi tako zančljivo ž njim ravna. Naše ljudstvo je pa tudi sklenilo, postaviti se na svoje lastne neg^ in pomagati si samo iz sebe. Naše ljudstvo ima trdno voljo, otresti 89 nevrednega tii;ega jarma in odslej ne več kleče* prositi, ampak odločno zahtevati, da se rtu politični kruh ne rež/i več s nožem, ki ga brusijo v Trstu. * O koroških razmerah je poročal dež. poslanea Grafen&uor, kat-ri je rekel, dft bo nuj vsaa:i Slovenci koroški Slovenci v največji nevarnosti. O kakih razmerah na Koroškem ni govoriti, ker tam sploh n b o;h razmer ni. ker porsnajo koroški Slo venci saoo krivice. Povsod so zntirani in zamče vani in cemš&a pr*širaost je prišU že tako daleč, da ee j • dr Steinw. nder upal reči, da so Nemci aein Herrenvrdk* in pokliesci, da gospodarijo, dr-.^gi narodi pa da jim morajo tlflčaaiti. Dež. predsednik Schtaidt Z bi-r-, w je bi primoran izreči v dtž zboru koroškem, di* Nimci postopajo g Slovenci, kakor dst slednji niso ž njimi ravnopravni, a nihče ni t- ga bolj kriv, kakor sam Si-hmidt. Oa ni zsal Nemcev podahtnjevati, zato ima zdaj divjake. Š hujše kakor Sc&midt je postopal bivši šolski nadzornik dr. Gbanz kateri j« javno raz glasil, da Slovenci nu Korošk«m nimajo pravice do ebstsnka Največja krivica a« nam gedi v šolah. Te co same pcnemčevuloic . Po 13letni vojski priborili soio si dve šoli, na J->z9>rskem iu pri S/. Jakobu. Uraduištvo nam je skrajno oovražuo. Nastavljajo se jeeikovno popolnoma nezmožni urad os ki, in neki sodnik je saa priznal, da BO pri polovici veeh pravd sodbe krivične, ker sodni uradniki niso zmožai jezika. Kakega daha so urad niki, priča najbclje to, da s« je začela discip inarua preiskava preti vladnemu svetnika b .roce Mac-Ne-vicu, kateri je na sumu, da j« spravil v javnost tajno okrožnico ministerskega predsednika. Kakor nam sovražni nradoiki, tako tudi dež. odbor, kateri js pri-jal nemščino kot svoj jedini uradni jezik in sili občine, da mu morajo nnmški dopisovati, kar je drsno nasilstvo, proti kat?remu Slovenci slovesno protestajemo. Raimere se ne bedo čez noč preme-nile, le počasi, zato pa je pred vsem potrebno, da se nastavi pravičen in neprs. r,.uak: dež. pradsedi ik. * ■» M O Štajerskih razmerah je poročal deželni poslanec dr. Ivan Dečko tako-le: Nemila osoda združila je del slovenskega naroda z nemškim v eno deželo, fttajorsko. Slovenci so tukaj v velikej manjšini 400.480 proti 847.928 Nemcem. In ta nemška večina, oziroma ona nemška stranka, ki ima celo upravo v deželi v rokah, ni hotela nikoli, ter noče biti niti najmanje pravična proti slovenski manjšini. Za njih Slovenci kot narod ne eksistujejo in zarad tega tudi ne priznajo slovenskemu narodu na Stajarskem niti trohice pravic. Da ne živi slovenski narod na spodnjem Stajarskem v kompaktnih masah, med katerimi so tu in tam raztreseni posamezni Nemci, nikakor pa ne nemške naselbine, izdihnil bi bil menda že davno zadnji Slovenec na stajarskem zaduji dih. Moč združene mase obvarovala je slovenski narod pred vsemi poskusi germanizacije; vsi napori nemštva bili so vkljub velikanskim sredstvom, ki so njim na razpolago, jalovi. Samo ob meji je nevarnost in to iz dveh ozirov. Slovenci so združeni glede cerkvene kakor državne uprave, ter ločeni dokaj dobro od nemških sosedov. Le ob meji ta ločitev ni popolnoma izvedena. Ob meji je vrsta župnij, ki spadajo pod graško-sekovsko nemško .škofijo. Za te župnije se je bati. Sekovska škofija nima slovenskega duhovniškega naraščaja. V te slovenske župnije pošiljali se bodo in so deloma vže pošiljajo nemški kapelani in žup- niki. Ti upeljujejo v cerkev nemško besedo in s tem je položena tamkaj sekira na koren slovenski narodnosti Že rajni škof sekovaki izražal je povodom sv. birme željo, da apa, da bodo v teh župnijah pri prihodnjih birmah znali že toliko nemški, da bodo razumeli njegovo nemško pridigo. Britka skušnja glede" Marenberškega okraja nas pa uči, da kjer so nekdaj župniki uveli par nemškim naseljencem na ljubo nemško besedo v cerkev, tam je slovenska narodnost izgubila svojo najvažnejšo oporo; v primeroma kratki dobi so postale župnije nemške; le kake stare mamice še govore jezik svojih očetov in dedov. Ako hočemo ohraniti te župnije slovenskemu narodu, treba je začeti delovati za to, da se iste pridružijo ostalim Slovencem v vladikovini Lavan-tinski, katera bode imela vedno dovolj duhovnov, ki bodo znali govoriti s svojimi župljani v domačem jeziku slovenskem. Ob jezikovni meji je pa še druga nesrečna okolnost. Tamkaj je namreč cela vrsta občin, ki so glede državne uprave popolnoma ločene od ostalih Slovencev. Tako je v okraju radgonskem Slovencev 1436 poleg 12.049 Nemcev; v cmureškem 2549 Slovencev poleg 20 937 in v arvežkem 2713 poleg 14.430 Nemcev. Za vse teh 0G98 Slovencev ne obstoji jezikovna ravnopravnost, zajamčena vsem narodom in vsem v deželi navadnim jezikom niti v najmanjši mori. Pri sodiščih v Radgoni, Cmureku, Arvežu ni slišati slovenske besede; vse jezikovne naredbe, ka tere je izdalo pravosodno ministerstvo zaradi ravnopravnosti slovenskega jezika, imajo veljavo samo za bivše celjsko okrožno sodišče. S temi slovenskimi trpini pa občuje se po tolmačih, katero službo opravljajo sodiščni beriči. V kazenskih zadevah in sedaj po novem civilnem redu tudi v vseh večjih pravdah ti reveži pri sodišču nimajo in ne bodo imeli besede; sodnik pri deželnem sodišču v Gradcu njih besede ne razumi. — Ko se je ustanovljalo okrožno sodišče v Mariboru, pričakovalo se je, da bodo ti 3 okraji z mešanim slovenskim in nemškim prebivalstvom prideljeni okrožnemu sodišču v Mariboru, h katerima spadajo tudi po svoji zemljepisni legi. Pa pravični grof Gleispach je vse te okraje pustil pri graškom deželnem sodišču, ne da bi imel za to kak drug razlog, kakor da ostanejo te slovenske občine, ločene od ostalega slovenstva, ob-držaue v narodnem brezopravju ter polagoma izgube slovensko zavest in pozabijo slovenski jezik, ter padejo v žrelo nemškemu molohu! — Najbolj pereča rana slovenskega naroda na Štajerskem je pa ljudska šola. Že od nekdaj smatral je skozi in skozi nemški deželni šolski svet štajerski ljudsko šolo za najbolj pripravno sredstvo za germanizacijo. Seveda ljudska šola je skoraj v vsaki občini po ena, v nekaterih občinah so celo po dve, tri šole. Kaj si hoče nemški nasilnik uspešnejšega želeti, kakor postaviti vse te šole strogo v službo ponemčevanja? In kako ceno je to orodje! Nemški nasilnik je toliko podel in nesramen, da sili ubogi narod, katerega hoče na rodno zadaviti, naj plačuje sam 8 svojimi krvavimi žulji ono orodje, katero mu naj prizadene smrtni udarec! Doživeli smo našega stoletja nedostojen, sramoten prizor, da mora vsaka občina posebej se boriti in puliti za revno ljudsko šolo v narodnem jeziku. Vsakemu narodu v Avstriji dado ljudsko šolo kot temelj narodne izomik*. ; le Slovencu jo kratijo do skrajnosti. Ljudska šola mora se pa tudi na spodnjem Štajerskem enkrat za vselej odtegniti temu poniževalnemu smotru. Kar ima vsak drug narod brez borbe, to se mora dati tudi Avstriji vedno zvestemu slovenskemu narodu, kakor to predpisuje državni temeljni zakon, kakor to zahteva pravica in poštenost. Vsi napori gledć ljudske šole pa bodo ostali brez znatnega uspeha, dokler ostane deželni šolski svet tak, kakor je. Ta deželni šolski avet štajerski, to je za nas Slovence prava okruta mačeha, mačeha v najžalostnejšem pomenu besede. — Skozi in skozi obstoječ iz zagrizenih nemških nacijonalcev in germanizatorjev, delujo ta deželni šolski svet toliko bolje brezobzirno v razširjenje uemštva, ko še nikoli ni imel slovenski narod v tej korporaciji svojega zastopnika. Vlada je skrbela, in to nji mora sloveuski narod glasno očitati, za to, da so ostali nemški gerinanizatorji vedno prav lepo sami med sabo, da trpinčeni in tlačeni slo- venski narod še niti ni imel prilike, da bi tukaj na pristojnem mestu povzdignil svoj glas, razložil svoje težnje, naznanil ter zastopal svoje zahteve. To so razmere, ki zares v nebo kriče! Naša zahteva je toraj, da se razdeli deželni šolski 8vet štajerski na 2 oddelka, na slovenskega, za slovenske šolske zadeve, in nemškega za nemške šolske zadeve. Kar mi zahtevamo, ni noben novum več v Avstrijski šolski upravi. Glejmo na Češko ! Tam obstoji deželni šolski svet vsled zakona od 26. junija 1890. iz 2 oddelkov, katera sklepata v svojem področju popolnoma samostojno. Na Tirolskem je enako. Tamkaj določuje zakon od 30. aprila 1892., da obstoji deželni šolski svet iz G udov, katere imenuje deželni odbor, pa tako, da morajo biti 3 udje nemške, 3 pa laške narodnosti. — Daljni 4 udje deželnega šolskega soveta morajo se vzeti iz učiteljstva ali tudi od teh 4 udov morata biti 2 nemške, 2 pa laške narodnosti. Vladni organi hvalijo, da se je taka delitev dobro obnesla. No toraj! če se je tamkaj dobro obnesla, obneslo se bo ravno tako dobro na Štajerskem, in vlada nima razloga se obotavljati, da ne bi tega, kar se je drugod kot zelo dobro obneslo, uvela tudi na Štajerskem. Mariborsko učiteljišče ima namen vzgajati učiteljsko osobje za spodnje Štajerske, toraj za slovenske šole. Za nemške šole sta v Gradcu itak 2 učiteljišči, možko in žensko. Zdrava pamet bi toraj zahtevala, da bode učiteljišče, namenjeno za vzgojo slovenskega učiteljstva, tako urejeno, da bodo učitelji, ki izidejo iz teh šol, dobili tudi v jezikovnem oziru potrebno kvaliikacijo za svoj bodoči poklic, to je, da bo to učiteljišče zasnovano na podlagi slovenskega pod-učnega jezika. Ali pa je (udi tako? Ne! Zdrava pamet nima tamkaj, če se gre za pravice slovenskega jezika, ničesar govoriti. To učiteljišče je tako, da bi bilo lahko tudi v Berolinu, vse je nemško in nemško. Ta učni zavod mora se toraj dati nazaj svojemu učnemu namenu ter urediti tako, kakor je 1učitel|išče v Ljubljani, da bode vzgajal za slovenske šole v slovenskem jeziku izšolane učitelje. Zaradi poduka v slovenskem jeziku na gimnaziji v Celji bilo je že toliko borb. Cela Avstrija bila js že zaradi tega razburjena. In sedaj je to vprašanja v takem stadiju, da je skrajno sramotno za slovenski narod. Slovensko-nemški nižji državni gimnazij je nehal; imamo še samo provi-zorične samostoine slovensko nemške razrede, pravi nestvor, unicum v celi Avstriji. Slovenski narod na Štajerskem ima pravico tudi do višje izobrazbe v domačem maternem jeziku. Ta provizorij, katerega je osnovala vlada nekako ad captandam benevolentiam nemškonacijo-nalnih kričačev, mora se spremeniti v definitivum, tako, da se po izgledu mariborskih slov. pararelk eistemizujejo na državni višji gimnaziji v Celji slovenske paralelke. Videli smo, da s takim nižjim gimnazijem, kakor je bil v Celji, ni nič. Vlada ni za ta zavod imela nobene skrbi, ni dala potrebnih učnih sredstev, kakor jih je treba na pr. za naravoslovje in fiziko, ni se skrbelo za primerno knjižnico, ni se nastavilo učitelja za risanje. Država še toliko denarja ui dala, da bi se redno plačeval organist, ki je orgljal pri šolskih mašah. Ta nižja gimnazija se je od začetka sem uže osnovala tako, kakor, da vlada želi, da naj propade in to čem prej! S takimi nižjimi gimnazijami nam toraj ne more biti pomagano. Paralelke se naj osnujejo na obstoječi višji državni gimnaziji v Celji in za ta gimnazij se naj vendar enkrat zgradi poslopje, ki bo dostojno srednje šole. Od vsake še tako revne občine se zahteva, da zgradi vsem zahtevam šolske higiene in vsem modernim predpisom primerno šolsko poslopje. Gimnazija v Celji pa je nastavljena v prostorih, v katere nastaviti Šolske oblasti ne bi nikoli dovolile ljudske šole. Slovenski narod na Štajerskem se peča večinoma s kmetijstvom, sadjerejo, vinorejo; važen faktor je tudi kozjereja. Pa ne vlada, ne dežela no storite nič, da bi se dalo ljudstvu potrebne šole, v katerih bi se praktično učilo umno kmetovati. Deželna kmetijska šola v Grottenhofu je nemška; nemška je sadjerejska in vinorejska šola v Mariboru. Za poduk Slovenca nikoli ni imela ne država no dežela ne denarja ne dobre volje. Pri toliki konkurenci Ogerske, Rusije, Amerike mora naš kmetski stan popolnoma propasti, ako ne dobi potrebnih sredstev, da se s temeljitim praktičnim podukom ojači za dandanes tako težavni boj za obstanek. "Vse šole pa, ki že obstoje ali ee ustanove, in katere so namenjene za izobrazbo slovenske mladine, imele bodo samo tedaj uspeh, če se bodo nastavljali profesorji, naklonjeni slovenski mladini. Sedaj pa nam pošilja vlada semkaj, posebno v Celje, nemške zagrizence, kateri nimajo niti trohice ljubezni do svojih učencev slovenske narodnosti. Taki ljudje vidijo v slovenskem dijaku ne učenca, čegar zmožnosti treba razvijati, čegar um treba bistriti, ampak samo bodočega političnega s vojega nasprotnika, katerega treba še ob prvem času poruandrati in storiti neškodljivega. Na duh, kateri veje med učiteljstvom določuje delovanje šolskih nadzornikov. — Kake nadzornike pa nam pošilja vlada? Mislim da zadostuje, ako imenujem nadzornika Linharta! To se vendar reče postaviti kozla za vrtnarja. Ali bodo nadzorniki take baze res negovali tudi slovensko šolo in delovali na nje procvit, kakor bi bila njihova dolžnost? Kar si priborimo potom dolgotrajnih pritožb glede šole skušajo taki nadzorniki po migljajih indirektnih in tudi direktnih na učiteljstvo opet uničevati, ter nemščino, katero smo vrgli skoz vrata s težkimi napori ven iz šole, utihotapiti skozi okno nazaj v šolo. Možje nemškega mišljenja in nemških narodnih teženj, naj nadzorujejo nemške šole; za slov. Šole na) bodo pa aadzorniki možie, katerih preteklost daje poroštvo, d« imajo srce za slov. šolo, da jim je na misl'h duševni in kulturni napredek slovenskega naroda. Če je učna uprava spoznala za potrebno, da za par nemških šol na Kranjskem, nastavi posebne nadzornike, pristne Nemce, tedaj naj boda vlada vendar j? d-u krat konsekventna, če že ae pravična, da da toliki množici slov. prebivalstva na Štajerskem, kar je tako rada m naglo dala mali peščici Ntsmcov i a Krauj»ketn. Ravnopravnost slov. naroda ostala • a bede vedno več aii manje samo dobra želja, dokler se bi.de uradcištvo imKujtalo tako, kakor do sedaj. Kdor j« rojen Sioveaec, ta je že izključen .ti službenih mest na Spudojeca Štajerskem, že, rekel bi, vrded s vojega rojstva. Glejmo samo, kako jo pri c. kr okrožnem sodišču v Ctdji N ■ kdaj p«; to je bilo že dhvno, imeli Brno pri tem sodičsu več svetnikov slov. narodnosti. BJ je tamitaj svetnik Stuhec, Lwičnik, Lulek, Galle, bilo je več idjutt.v Slovencev. S«daj je pa vse lepo nemškj. Ne/nec j* predsednik, N-ir.c. so C"moro svetnikov; Nemci so trije hvetniški tajniki; Nemci so vseh šestero adjunktov. In na dežel* ur..ki ui nič boljši. Izmej sodnikov in svetnikov pri okrožnem sudištu je izmej 20 jih Nemcev 14; od 31 adjunktov 18. Slovenca gledajo, da porinejo ua Kranjsko. Semkaj pa nam pošiljajo v zameno kranjske nem-škutarje m Nemce. Pri ostalih uradih godi sa istotako. Pri celi politični upravi na Štajerskem ni ni'i jedan sloveuski konesptni uradnik. Pn poŠti, pri finančni upravi vlada princip, da castavljajo nradnike slov. narodnosti za gornje Šrajersko ; na spodnje Štajersko mej slovenski narod pa nemške uradnike, ki mnogokrat slov. jezika zmožui niso, še v besedi ne, o pisavi Še nočem niti govoriti. N u oh-ii tega imenovanja je jasen : Ur. dmki ulovenske narodnosti, obdržani v nemških krajih se naj ponemčijo, in če že ne oni eami, pa vsaj njih otroci. Nemški uradniki na spodnjem Štajerskem pa naj bodo pijonirji germanizacije. Ti naj ustanove* in vzdržujejo nemške naselbine, kakoršnih v resnici m Bpodnjem Štajerskem ni. Brez teh nemških uradnikov bi že davno po-nihala narodnostna borba na spodnjem Štajerskem, \zemimo samo za vagied naše slavuo, naša razupito Celje. Ša ne tako dolgo, Šs ko je na pr. gosp. dr. K ditj, c. kr. notar v Mariboru in bivši mnogoletni slovenski dtž&lni poslanec obiskoval gimnazijo v Celja, govorilo se je skoraj v vseh obiteljih celjskih samo slovenski. Nemški profesorji, nemški uradniki, katerih v Celju kar mrgoli, vstvarili so v teku pol stolotja iz slovenskega Celja se đ a j no zagrizeno Celja z nemško barvo v licu. In tako je po vseh spodnještajerskih trgih in mestecih, kjer ao uradi, seveda v manjši meri, ker je brej nemških uradnikov manjši in toraj tndi manjši njih npliv v korist germanizacije. Sprda ji Štajerci smo torej glede uradništva precej umen m v Avstriji. Povsod drngod ima do mačin že po svojem rojstva takorekoč prvo pravico do uradniških mest; pri nas ima pa tujec prvo in zadnjo pravico, Slovenec, domačin pa nobene; k večjemu za uradniškega slugo in diornnta je še dober. To je kruta krivica, katera se godi slo v en skemn narodu. Proti tej krivici treba oglasiti svečan protest! Da so pa te razmere se tako razvile, kriv je mnogo krivični volilni red. Štajerska imela je v državnem zboru 23 zastopnikov in le 3 so bili Slovenci; sedaj jih ima 27 in le 4 so Slovenci. Jednaka bremena, jednake pravice in po razmerju jednako število zastopnikovi Posebuo pa je treba, da se vsi oni trgi, ki po čudni nemški volilni geometriji morajo voliti v kmetski skupini, postavijo v mestno skupino, iz katere so bili izpuščeni samo za to, da južnošta-jerska mesta ia trge naj vedno zastopajo možje kakor Foregger in Pommer. Take so razmere, v katerih se bejnje vejica slovenskega naroda na Štajerskem za svoj narodni obstanek in za svoj kulturni napredek. To je mi • nimum naših tirjatev. Na izpolnitev teh treba je delovati z vso odločnostjo n z vso brezobzirnoetjo. Slovencem na Spodnjem Štajerskem se godi kakor človeku, katerega je objel polip z neštevilmmi svo jimi požrešnim rekami ter ga ovija, da ne more ganiti z nobenim udom. Skrajni čas je, da so začnejo ebr?zovati to polipove roke. In te reke bodo se obrezale, ako ee izpolnijo težnje zadržane v resolucijah, predloženih slavnemu zboru, k,fer, h soglasni sprejem Vam toplo priporočam. Resolucijo o narodni avtonomiji in resolucijo O gospodarskih naših tirjatvah utemeljeval je drž poslanec Fr. Povie jako temeljito, stvarno in vsestransko, na kar je predsednik poslanec dr. Gre gorčic s primernimi besedami zaključil shed. V aLJllttlJtttki, 15 septembra. Pred odločilno bitko. Orgnn poljskega kloba aCzaB* piše, da je dana zmernim opezicijonalcem z otvoritvijo drž. zbora zadnja prilika, da opuste* upnr. Doslej ta upor ni zakrivil še nobene škode a po s'o i se gre za interese cele monarhije. Upor vodijo ekstremni, nepatrijotični, neavstrijski elementi, kater? mora pobijati vsak pravicoljnbsn patrijot. Sred sivi, kateri ndešita ta upor, pa sta dve: večina se združi z vlade, da skupno pobijata obstrukcijo niste. Ako pa se ne poareči obema udušiti ustaje, moralu bo sprejeti vlada sama ves boj, večina pa izgubi s tera ves ugled. Gr f Badeni terej grozi na — obe strani! Kaže pa li grožnja resnično moč, o tem je upravičeno dvomiti. Budimpeštanski socijalni demokrat je so torej veudar le ugnali ondotne oblasti v kolji rog. Vlada jim je morala dovoliti, da napravijo 19. trn. velik protestni shod in obhod po ulicab, ker so sicer grozili, da prirede pri sprejema noinškega cesarja škandale. — N, nškj ca- ostane tri dni pri velikih manevrih, dva dni pa se bo mudil v Budimpešti Spremlja ga državni totmk pl. Blil< \v. Razmere v Španiji so vedno žalostnejše. Vlada mi je z neprestanimi in nezaslišanimi krutostmi, s katerimi zatira delavsko gibanje v Barceloni in Valenciji, vzgojila sama anarhizem, in izjemni zakon proti anarhistom uporablja španska vlada za to, da preganja in zatira vse svoje politične nasprotnike in vse sovražnike klerikalizma. Jedina podpora tako krvavega nasilstva pa je špansko duhovenstvo in vojaštvo. Toda tudi mej vojsko, celo mej generali se že pojavljajo znaki nezadovoljnosti in odpora. V severnih pokrajinah, zlasti v domovini Baskov, je imel pretendent don Carlos vedno veliko pristašev, a sedaj se je njihovo število potrojilo. Na tihem se organizujejo, in v dotičnih krajih garnizujoče čete niso več zanesljive. Sploh se pojavljajo mej vojaki upori, ki so posledica nesrečne politike radi Kube. Dasi imajo Španci na Kubi do 200.000 mož, ustaši pa le 30.000 vojakov, so vendar Španci vedno tepeni, tako, da se omejuje oblast Španije skoraj samo še na Havano in okolico. Vojaki Španije so slabo preskrbljeni s hrano in z obleko, zato ropajo in kradejo po deželi. To pa je vzrok, da je ves narod na Kubi sovražen španski vojni. General in senator Gindo je to javno v uglednem vojaškem časopisu konŠta-toval, vlada pa sedaj protestuje, da bi generali po-litikovali. Zjedinjene države že čakajo trenotka, da interveuujejo. Listi pišejo, da se vname že tekom jednega meseca vojna mej Španijo in Ameriko. Dne\ne vesti. V Ljubljani, 15. septembra. — (Vseslovenski shod.) Banket in komers, ki sta se vršila siaoči ob priliki vseslovenskega shoda v veliki, oziroma v „Sokolovi" dvoraai „N*r. doma", sta se obaesla v vsakem oziru izvrstno. Banketa seje udeležilo nad 300 gospodov. Govorilo je več govornikov poslancev, pri komersu pa je prepeval „Slavec" ter se je iepregovorila marsikatera krepka beseda. Natančnejše poročilo prijavimo jutri. — (Načelnika postaje južne železnice,) gospodu K k--i.,ju U u ' l tu n - ti je izroda depa tacija itaiianjlo. Proč torej z iz deiki nemških p'vovarn! Slovane', s*aji k svojim! — (Koncert Slavjanskega.) Dam s z "eter nastopi zadnjikrat moi*t«r .v.-:vi n-ki s svojim 'bo rem v gledališči, na kar opozarjamo vsh prijatelje sUvanske glasbe. Včerajšnji drogi koce-nt je bi prav dobro obiskan in je p h b". tudi mnogo tu navzo ih gostov in ob>nk .v »c v vseslovenskega 8bi d j porabilo ugodno prilike Ma^gobrojro občia stvo j« Sl»v;*nskega m n p-:* h>srko M ri: rito te: veB zbor odlikovalo z živahn;m in ob -m a aplavzom po vsaki točki. — (Osobna vest.) Uuirovlj^na 8 a gosjola Ž e r j o v, okrajni sodnik i Tržii'u in N k. R a v-nihar. sodni pristav v Po^t-jni. — (Gimnazijska slavnost v Kran i J °o- vodem ctvoritvu novega j< n-. ij-keg i p. siopja dae 18. t. m. priredi odbor nDj ške kuhinje v Kranji* s prijaznim sodelovanjem kra j - k b dam mej k r. certom vojaške godne v Franc Jože fo vero drevoreda bazar na korist .Dijaški kuhnji". — Z ozirom na dobrodelni cameu dovoljujemo si opozarjati si. obČit s^vo • a ta bssar. — (Iz Zagorja na Pivki) se nam piše : Strašno je zopet zadet ubogi pivški kmet. Letos je upal vse leto, da bo spravil vsaj nekaj ajde in krompirja, ki sta lepo kazala. Toda tikoma pred žetvijo je prišla povodenj in toča. V soboto in nedeljo je deževalo skoraj neprenehoma, v nedeljo je pa šla med deževjem toča >n sicer trikrat. Tretja toča bila je tako strašanska, da ne pomnijo take. Zadeti kraji so najbolj Zagorje, in Narin, Pristava in Nadanje selo. Ta toča je pobila vse pridelke, kar jih je bilo zunaj. Ajda, ki je bila skoraj zrela, je čisto potolčena in polomljena, tako da jo bomo morali samo pokositi. Fižol je ves oružen, zelje vse razbito. Kar pa toča ni dokončala, dopolnila je povodenj. Voda stoji v hišah in sobah. Travniki so vsi pod vodo, krompir, fižol, zelje, ajda — sploh vse, kar je bilo še zunaj, je pod vodo, vse je pokončano, in če se voda ne bo umaknila, bo vse pognilo. Da se bi pa voda umaknila, ni upati, kajti v ponedeljek je deževalo še vedno, in danes v torek je nebo še vedno oblačno. — Čas je, da bi se vsaj v tem oziru kaj naredilo za zares pomilovanja vredno Pivko. Se li ne bi moglo že enkrat izvršiti one struge, za katere se je že toliko trudilo? Vsa!.o leto naredi toliko škode. Možje pivški, pogum ! Sami se moramo postaviti na noge, sami moramo začeti, in na pomoč naših gospodov poslancev gotovo tudi ne smemo obupati. — Z Divače pa se nam poroča, da je toča zelo oškodila Boršt, Ricmanje pa da so le malo trpela. Trgatev se prične ondi dne 20. t. m. ter se je nadejati prav sladke kapljice. — (Sodnijska imenovanja na Goriškem.) Predsednikom pri c. kr. okrožnem soiišču v Gorici je imenovan Karol vitez I) ■• f a c i s , dosedanji višji držsvni pravdnik v Trstu. Svetovalci so pa: Edvard pl. Kuhačevid, dosedaj okr. sodnik v L šinju, Josip Milovčič, dosedaj okr. bo.hu k v Tolminu, Ivan Okreti č, dosedaj drž. pravdmka namestnik v Trstu, Alojzij De 11'Ara, dosedaj okrožnosodni tajnik v Gorici. — Dalje so imenovani svetovalcem dosedanji okr. sodniki: Mihael Gabrijelčič v Ajdovščini, Fran Da kič v Sežani, Matej Ruta* v Kanalu, dr C r is to f o I e t ti v Komnu, kateri os'aneio na svojih dosedanjih mesttb. — Okrožno-sodnimi tajniki v Gorici so imenovani: Hearik Bar- tol o me j, dosedaj v Bovcu, Fran Ciani v Gorici, Karol Covacig v Gcrfct, Rnd lf Mu si na v Gorici. — Okrajnimi sodniki so imezcvani: H•• kt < r Franceechinis iz Gorice za Cerkno, Matej Primožič iz Trsta za Tolmin, Ivan gr f Falke pl. Lili ens tein i-, C ji za Bovec. (Ali zna slovenski?) — Namestnikom drž pravdaika je imenovan Andrej Jeglič iz Tnta za Gorico. — Dr. Andrej Sancin, doeedaj drž. pravdnika namestnik v Gorici, je imenovan okrožnosodniaa svetovalcem v Rovinju. — Albert grof Coronini-Cronberg je imenovan tajnikom pri pomorskim sodišču v Tr»tu. — Rihard Zorer, okrožnosodni svetovalec v Rovinju, prde v Gorico. — (Baron Sclimidt Zabierovv ) deželni pred seduik Koroške, bo praznoval 22. t. m. petindvajsetletnih svojega političnega službovanja. Slovenci, ki trpe tolikero kr«v;c pod njegovo vlado, se seveda ne udeleže slavuosH; crgani vemških ebstrnkejo-nistov pa milo javkajo, ker jih zapusti toli skrben oče „Fr«ie Stan men" calo kategorično zahtevajo, da baron Schmidt-Zabierevv mora še ostati deželni predsednik, četudi bi niti sam tega več ne hotel. Z* slučaj, da se to ne zgodi, gro^e" ,Fre:e Stinamen", da bi njihova stranka pebijala vlado z najostrejš mi sredstvi. Vnekakor je potekanje ob-stiukciionista za vla Inegt uadaiki prav zanimivo. • (Pietro Masoagni.) ženija!ni kompon-st tudi Slovencem p: tljubijeue opor« „Cavall r a Ru sticaaa", je im*n van velikim casimkoai reda ita-iiianske krone. Kra'j Hacubert je ii r I r t mo Ma-BCiun odški d»ki km« 01 tega ga «e knpil neki Angl ž za več ctkii /vi — Darila s Uredništvu našeg«, li i ,* s r a p o si a i a: Za družbo sv Cirila in Metoda : G Vi f I/liorno 0 dm" 14. septembra 1897. Val. Jaro nadnčitelj in poverjenik „Slov. Matice". 5z sira«,lista. lavr^iln** nI i «*kN**kalivne dražbex Antona Slavca zemljišče v Knezaku (v drugič) dne 17. septembra v Ilirski Bistrici, Adolfa M argona zemljišče v Nanosn, cenjeno 1007 gld., dne 17. septembra in 12. oktobra v Vipavi. Josipa Vid ri ha zemljišče v Ložah, cenjeno 50t>0 gld , dne 17. septembra in 15 oktobra v Trebnjem. Ivana K ra ha posestvo v Kaplišču, cenjeno 2975 gld., dne 1* septembra v Metliki. Koze Le nas i zemljišča v lirenovicah, cenjena 1240 gld. in gld., dne 18. septembra in 16. oktobra v Senožečah. Antona Brajerja posest o v Sostrem, cenjeno 3422 gld., dne 18. septembra m 18. oktobra v Ljubljani. Umrli so v Ejubljanl: Dno 11. septembra: Terezija Bezlaj, delovodje žena, 84 let, Trnovski pristan št. 10, jetika. Dne 12. septembra: Matija Zatlar, tesar, 83 let, Krakovsko ulico fit. 18, ost.arelost. — Marija Mlinar, delavka, 3H let. Poljanska cesta št. 47, srčna hiba po vodenici. — Joief Čepon. delavčev ain, 7 mesebov, Hradeckega vas fit. 12, jetika. — Angela Bitenc, posest.nikova hči, 17 dni, Črna vas fit. 9, (»slabljenje. Dne 18, septembra: Henrik baron Tosta, stotnikov sin, 'i leta 8 mosecov, Nove nlico št. 5, vnetje možgansko mrene. — Stanko Florjančič, krojačov sin, 11 dni, Vodmat fit. 42, oprišč. Ignacij PogaČar, fin. koncipista sin, 12 dni, Kolodvorske ulice fit. 11, oprifič. V deželni bolnici: Dne 10, septembra: Ivan Sovdat, kolarski vajenec. 17 let, legar. — Jožef Pucelj, premogar, 28 let, hrbtenica. Dne 12. septembra: Andrej Kristan, ubožec. 66 let, naduha. Spominjajte ge dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iii stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. September Ćas opazovanja metra ™IU™ v mm. Vetrovi Nebo VI krma v mra. v >A urah 14. 9. zvečer 740-9 14 8 ar. szah. oblačno 15. 7. zjutraj 7898 13-2 sr. svzh. oblačno 32 a 2. popol. 738'1 14-8 &1. jvzb. oblačno Srednja včerajšnja normalorn. temperatura 15-1°, sa O'l0 nad 102 gld. 10 Si 102 . 05 124 . 70 t 101 , 80 l?2 30 99 65 , 948 . — 362 10 119 . 75 58 70 u , 74 9 53 15 . 15 ■ M JD*u.n.aJs2£a "borza. dne 15. septembra 1897. * topni državni dolg v notah . -J topni državni dolg v srebra ivitrijska zlata renta . . VsrttriJBka kronska renta 4°/l •geraka zlata renta 4°. . . 'gorska kronska renta 4' . -.r-stro-ogerske bančne delnice \xeditne de i niče . , , (indon vista.... ... m>mikj dri. backovoi sa 100 marfc 0 mar> 0 trank/tv , . . ^alijaniki bankovci Vr. cekini GoRpod Karol l'oiliil^ je z današnjim dnem iz-topil iz moje službe in nima več pravice, sklepati zame kupčije. V Ljubljani, dne 14. septembra 1897. Julij Schillinger agentura, komisijska in trgovina (140O z deželnimi pridelki. Dva dijaka se vzprejmeta v dobro stanovanje s hrano v 1 Zvezdi". 1383—2) Več pove upravnistvo tSlovenskega Naroda". Več vinskih sodov dobro ohranjenih od 600—700 litrov, kupi (1406-1) Fran Kočevar na Vrhniki. najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri i anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1263—3) 1'Huo zdravljenje upornblJM no Nkozi celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Ces. kr. avstrijske državne železnic* Izvod iz voznega reda t3-i»I')a,^rxL»(fSS oćL X. J-u-iilJa 1897, Odhod Is |j|abllnne (juž. kol.). Proga- 6ez Trbli. (962-210; Jb *s. ari 5 min. po nući omhnl »lak v Trhla, Beljak, Oeloveo .-• »nnvmi foata, I i-ilino ; «'«., Pontahal, BoUak, Co'OTec, CJnbno, Selathal, OuuaJ — Oh 4 nr" 9 miu. pnpoludne oaobni vlak r Tr»-U, Beljak, Ooloveo, Pranienafoata Ljubno uoa SaUthal ▼ Solno..,», laohla, Auaaeea, Pariaa, Oenev*' Ourih:*, Irosrenoa, Inomnata, Zella ob Jnieru , Ljabna ,' Golovca lloljaka, Kranzeuefisato. — Ob 7. uri 6f> min. ajutraj oaobni vlak ia l,.-,u-Bloila. — Ob 11. nri JO min. dopolnili « oaobni vlaka Buntjavla Amatetten Karlovih varov, Heta, Marijinih var-v, Planja, Budojovio, Solnojrrada' r.lnca, Htej.a, Paiiaa, Oeueve, Ouiilia, BreBono», Inomoata, Zallaob Jeaern' Liand-Oaataina, Ldubna, Celovca, Mnoa, Poutabla — Ob *. ari 67 min popoludn« osobni vlak a IJunnja, T.jnhba, Selathata, Beljaka. Oalovoa P-»i./..i:.»f-.at.i. Puntabla. — Ob ». url 6 mi . aveuor oaolml vlak a nnnaj« vla Anint.ium. in Ijjabno, I* i.lpakaKa, Prage, Prauoovih varov K*rlov^t rarov, Marijinih varov, i*lsnja, Budajevio, Unca, Stoyr», Soinograda B«lJ»ka, Calnvoa, Pon;*i»!a —Ob 10. nri 36 minut »voćar oaobni vlak la' Leano-ltleda (le ob nedoljah in praznikih ) Proga U Novega mesta In lz Kodevja. Ob 8. nri 10 min. ajutraj maaanl vlak. — Ob a. ari 83 min. po-poladne meiian! vlak. — Ob a. url 86 min. avaoer moaaid vlak. >*iJio.i u LJubljane (drž. kol.) v Htamnlk. Ob 7. o : 38 min. ajutraj, ob 9. nri S min. popoluiG«i>-- (13111-2) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj MHMffl*M«; caba 1 heLs ^*nm^ bbs Vnovič znižane cene. — Razširjatev Aner-jevega štedilnega gorila. — Brezplačna pošiljatev. Pozor na varstvene znamke. Usojamo se najudaneje naznaniti, da smo se glede na veliko razširjenje, katero je našla Auer-jeva luč, katere izbornost se splošno priznava, odločili, že lani znižano ceno Auer-jeve svetilke vnovič znižati. Auer-jeva svetilka - - gorilo, krona, žarnik ln cilinder velja odslej o 1 c 1 i u *a rje, namestni žarnik S ki?« Za montiranje se računi do 10 svetilk po 30 kr., uad 10 svetilk pa po 20 kr. za vnko svetilko. Auer-jevo štedilno gorilo posebno za razsvetljenje stopnišč in koridorjev pa tudi m sijajne razsvetljave z mnogoplemenimi lestenci pripravno, velja samo Se gld. 2*40, zravon spadajoči žarnik 60 kr. Auor-Jovo štedilno gorilo dajo pri plinovi vporabi 50 litrov za 30 normalnih sveč svetlobe, ko daje navadno metulasto gorilo pri 150 litrov vporahe plina komaj za 15 sveč svitlube. Doseže se torej z vporabovAuer-jevega štedilnega gorila "blizu 70 odstotno prihranitev plina pri mnogo boljši razsvetljavi. V^am-iii k i se n*t >.*kljo oreaspliioiio po^iljsijo mi dom. Da preprečimo zameno svojih izdelkov z drugimi manj vrednimi izdelki in iz tega izvirajoče oškodovanje p. n. občinstva, bodemo svoje pri n. a. trgovinski in obrtai komori rcgistrovuue . -» varstvene znamke pri prodaji svojih izdelkov vporabljali. — Vsaki montirani žarnik bodo odslej po okolu gorilne krone ovitem papirnem odresku rtorreicljische ^-jr^nEflGESELlsrHAFT GASQLUHU(Hr'^ VpP 1_ *> IV. SCHLEIFMUHLGASSE A kot pristen, s patentom varovan m ^ tb. , ^ Auei^jev ^ririTilc takoj se lahko spoznal, v V gorilni kroni (galeriji) so besede: ,,(»um^liklili<*lit Patout tir. >Vbio»* v. AVol»l>u. <•!»>* vtisnjene. (1387) Stekleni cilinder je varstveno zmamko opremljen in tudi ostali stekleni deli so pod zakonitim varstvom. Auor-Jovo svetilke in Auor-Jovl žarnikl so po naznačenih cenah dobivajo v nasi centrali, IV. Sohlelfmnhlg-asse 4, v prodajalnloi I., Fischhof 3 ta pri raznih pllnovih instalaterjih. Velespostovanjem Avstr. delniška družba za plinovo žarno luč, Dunaj, IV., Schleifniulilgasse št. i 3E3pbiTret s© v ^JTs/bljaaai pliaovi tovari. TS^SJ 1 Tschinkel"nov ka^aii zdrob 1 ■ je najboljši, najkrepkejši in zato tudi najcenejši dodatek k bobovi kavi. 1 1 IV" IDoTol se TT vsaki špecerijski trgovini- ^tffi (1371_4) | Kje je dobro in zdravo stanovanje za (1381—4) dva dijaka pove iz prijazno-ti npravništvo „Slov. Naroda." I^^jk^- ^shs^ ^»Pfe^- ^ | Nagrobne vence 1 k v največji izberi in Š k* po najnižjih cenah n [ trakove k vencem J 9) z ali brez napisov §j W v vseh barvah 58 !v (98—69) priporoCa A I Karol Reckiiagel, \ Mignon-glasovir so prav po ceni izposodi« Kje? pove opravniStvo „Slov. Nar*. (1404—1) ŠoBske vesti! Uljudno priporočam svojo .'l.'Jti8-4j zalogo Šolskih potrebščin. Papir, črnilo, svinčnike itd. najboljše vrste. — Bogato zalogo pisank in izvrstnega papirja, Zapisnika piaanke itd Težem po naročilu v vsaki množini in ceno Ivan Bonač v 1 .Ju h IJ it nI. ttcleiibur j£»vt* ulice. 1. kartonažna fabrikacija na Slovenskem. (i369-4> Priporočam se vsem p. n. gg. fabrikantom, trgovcem, obrtnikom itd., kateri potrebujejo kartonažo (škatlje) za eksport in za domačo rabo. -*> Izdelujem s stroji po fabriški ceni.«* I,v-a.sx 23 ori o.© knjigovez v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Staroznana na Bledu, Gorenjsko katera ima pritlično velik salon, jedno sobo in jedno posebno sobo za goste, knhinjo. dve jedilni shrambi, prednjo sobo; v prvem nadstropji devet sob za prenočišča, pod streho veliko sobo za posle — vsi prostori so s pohištvom oskrbljeni, — je>dno \eliko zidano ledenico, voJnjak in kolurnico, pr*?d gostilno lep senčnat vrt ob jezeru, dva sadna vrta, vrt za zelenjavo, kopališče za gospe in gospode in pet čolnov, je na prodaj, oziroma se tudi odda v najem. PrakupovaFci so izključeni. — Ponudbe in poizvedbe pod naslovom : V. K., poMtc fcsKiiiic l£l«r