BO
IVI
arici
Iteli
Lstvi
tik I
tagel
cij»
nila
1
<y-Kl - 15 za *
tea uzal ajt» viri ah ts kovd seKS
>'■■ ti 4 d
Pev
azuri<
lino iripo i urt
; pel 30 CI
ieljl a
dui
05 žagi ip
•rls-J e -Celo ved etno Re«
i v t-Sa< kesU :: H'
iati#
Uva
prd
želj»
za
ijsk»
kultd
tosi, : «SI
;e
KNJIŽNIC/« VIA Gir T '
ITI	----

uist Izhat» vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka 20 lir, na Šestih straneh 25 lir. Zaostale itevilke dvojno. Celoietna naročnina 1000 lir: polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v iiroikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
<L*Z JLj Lj\y
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
“Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja “
Podpiši Dunajski apel!
_ OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 11 (337)
SLOŽNO PROTI
zakletemu sovragu!
TRST - SOBOTA, 12. MARCA 1955
CENA 20 UR
V sredo zvečer je l>il Rim Priča divjaškega napada na knjigarno «Rinascita». Skupina kakih 50 mlečnozobih fašistov je s palicami razbila izložbo, jo Polila z bencinom in zažgala. *lh lej priliki so nekateri škva-dristični zločinci vrgli tudi nekaj ročnih bomb.
J a dogodek, ki ni prvi v le-l‘h po zadnji vojni, ne bi imel sicer večjega pomena od navad-"" kriminalne epizode, če ne bi '•‘la vrsta dogodkov opozarjala, da ne gre za osamljen pojav, oniK Marveč za dobro preudarjen na-pia« črt obujanja fašističnega nasilja """ v Italiji.
Pred dnevi je fašistično glasilo «Il Secolo d’Italia» objavilo apel, v katerem roli in poziva Vse Italijane, naj preprečijo proslavo 25. aprila dneva vseljudske vstaje v severni Italiji, ki je zlomila nasilje nacističnega okupatorja in njegovih fašističnih opričnikov. Temu apelu so sc odzvali, kajpak, samo nekateri zakrknjeni stari in novi ašisti, med njimi tudi neki "Padre Orlini», nosilec cele vr-SJc cerkvenih naslovov. Ta fanatični redovnik, begunec iz •stre, je v svojem pismenem pristanku na gornji apel zlil pravcato ploho žalitev in klevet pro-• "d *' slovanskemu življu v naših krajih. Naši- ljudstvo, ki se je borilo proti fašizmu in nacizmu sa svobodo, naziva «strahopetne bebce» (pavidi idioti), osvobodilna borba je zanj «bastard-n® zločinska zarota» (ibrida 'riminale combutta), borci za svobodo so pa temu fašistične-nu zakrknjencu «smetana slovanskega tolovajstva» (la schiu-'na del brigantaggio slavo), le besede, ki jih je napisal objavil ta nevredni duhovnik, dovolj jasno kažejo, kako so •"»položeni do nas fašisti. Iz te-**“ bi ne bilo težko sklepati na [rjihova dejanja za primer, da
20>'
EN/
16.
lom»
»NEJ,
2u.y
,U s,
v ud«
zopet prišli do moči.
Tudi v Trstu se nimamo pošaliti, da bi sc narodna nestrp-n°st po prihodu italijanskih čet ‘j11 Tržaško kaj zmanjšala in 1 a bi prišlo do večjega razume-'■lnja naših narodnih potreb.
“Hiratne, dovolj je dokazov Prav za nasprotno ! Ne samo da se Posebni statut, kljub možati, ne. izvaja in da Slovenci v Petih mesecih po Londonskem sporazumu nismo dobili doslej razen praznili obljub — še Pobenega stvarnega zadoščenja, marveč smo v tej kratki dobi doživeli celo vrsto težkih žali-lpv, krivic in razočaranj.
, ^a sc omejimo le na najbolj fl®eče primere: Tržaški župan ll, dovolil slovenske besede v paškem občinskem svetu. Vlad-1 komisar dr. Paiamara je šele ,8 ponoven pritisk sprejel delio»! eSa':ijo izvoljenih slovenskih i ^{0 **«pdstavnikov, v razgovoru z 'J'mi je odbil mnoge, v lonilon-skcm sporazumu utemeljene ZaHteve. Tržaška občina pristaja P'1 graditev begunskega naselja P" Kontovelu, prefektura pa jo Esilila tak odlok za Sesljati s Izstavitvijo posebnega komisarja.
ia
>novi-j
po"]
S!
»vi. lika •e), >
novi
iredst . OB
četeK
i: «S»1
i
7. se
;is K
«Pod1
nze
Irt 2»
«Pl'
it).
a K0| agda du F naj!»* draj ired«1
uge
In tu ude , ra, K* va st»’ a
|ng. Bartoli opravičuje te oči-slPPe krivice napram Slovencem Potrebo zgraditi «neprehoden i \ Proti slovanskemu svetu», ki “izkoreniniti sleherni znak
'Vlizacije 'itadelli,
in zgodovine». Za
g, — »eno», to greznico proti-rg0Vanske mržnje, pa je to le iz-^ ''Pravice vsakogar, da si svo-.ho izbira svoje domovanje», ' Čemer pa seveda zamolči, da P v resnici le za dobro pre-ls*jcn načrt poitalijančiti slo-obalo od Trsta do Tr-
Z'ca.
čudno, da v takem, u-zastrupljenem vzdušju Ir lz,'m vedno pogumneje dvi-
'5oe
i ne*1* ri v dežti
čla» :cga - 1X /entu» ših P°
tnijal*
DDB<3 k!
P', zažgati gedež slovenskega lr"sveinegH društva na Greti, P""vati naše kraške vasi.
'In! a"asnj" dol>a ima mnogo polnosti z letom 1019 letom, "se je rodil fašizem. Tudi te-so pozivali kot dela da-
mk (Blag1 2A» , ibiatl«'
svojo pošastno glavo, če so
I?'
J'*P" pogostejši njegovi izpadi /in"11 Slovencem, če si je že upal ("isti slovenski vrtec pri Sv.
a s župan Bartoli na okope i.°l> «slovanski nevarnosti», tu-1 tedaj je cvetel šovinizem in JPfzdana mržnja proti vsemu, °r j" slovanskega. A namen je
slo-
v"dno isti: uničiti tukajšnji
|n V"nski živelj, streti sile miru (l "emokraeijc in pripraviti ro-h.,1**' pohod proti slovanske-
1 vzhodu.
Im, " s,nemo pozabiti, da je bil je "..Ž919 Trst ono mesto, kjer Pol, .“d'izem delal prve svoje Biti,,, e 9e 11 r‘* v zločinski n°sti množičnega strahova-
orcev
i
«ita Ulan Balor-Kitajska
.('.'•'.m.batoh 8"Uv -lce. ki bo
S£
Pa , ®dBj polagajo tračnice . "njih kilometrih proge. piej,ei železnici bodo vozile f-K MVe l°komotive, ki jih je kosite 0ng0*'ja dobila od Sov-zveze. Promet na progi Po . b - Ulan-Bator - Peking aprt še letos.
— Gradnja vezala mon-Prestolnico Ulan-Bator Pp. “^isko mejo, se bliža kon-
"nja. Trst mu je bil šola, ki jo je porabil potem v vsej Italiji do prihoda na oblast in še kasneje do dokončnega uničenja sleherne svobode in človeškega dostojanstva. Najlmjši bes je obrnil fašizem prav proti slovanskemu življu: Napadali so naše otroke, ker so zahajali v slovenske šole, pretepali so one, ki so si upali glasni) izgovoriti slovensko besedo, pregnali so naše učitelje, razdejali so naše tiskarne, požgali so naše narodne domove, ubijali so ljudi, ki so učili slovenskega petja, napadali so naše vasi in nekatere, kot Mnčkovljc, Marezige in druge tudi požgali.
Tudi danes je fašizmu boj proti slovenskemu življu, proti «slovanski nevarnosti» nujljuh-še geslo, pod katerim skriva svoje zločinske namene polastiti se oblasti in sprožiti osvajalno vojno.
Ta nevarnost ponovnega prihoda fašizma mora izmodriti vse Slovence. Ne smemo ostati nepripravljeni kot pred 35 leti! Že danes moramo misliti in delati na to, da ustvarimo enotno obiambno fronto proti temu zakletemu sovražniku našega naroda. Združeni v trdno skupnost proti fašizmu ter podprti od ostalih antifašističnih sil Trsta in Italije bomo ne le lab ko kljubovali fašistični nevarnosti marveč si bomo tudi lažje pridobili zagotovljene pravice ter si branili svoj jezik, dom in vedro življenje pred črnim nasiljem.
VES SVET DVIGA PROTEST PROTI AMERIŠKIM GROŽNJAM Z ATOMSKO VOJNO
‘Ml 11 lise jedra« orožje
Jugoslavija ima tri atomske institute in dovolj surovin na razpolago za proizvodnjo jedrne sile - 109 milijonov Kitajcev podpisalo proti nuklearnemu orožju - Miljski občinski svèt soglasno pristal na Dunajski apel
Ne mine skoraj dan, gotovo pa ne teden, da ne bi zvedeli novih vznemirljivih vesti o rastoči- nevarnosti atomske vojne. Posebno ameriški vojaški krogi si prizadevajo, da neprestano drže svetovno javno .mnenje v vznemirjenosti in strahu. Tako so v ponedeljek razstrelili v Las Vegas četrto jedrno bombo v seriji letošnjih poskusov. Ob svitu se je zabli-ščalo nebo od velikanske o-gnjenje krogle, ki je žarela celih 20 sekund. Njen žar se je videl mnogo stotin kilometrov daleč. Od vseh štirih je bila ta najhujša eksplozija, saj je bila enaka, kot če bi eksplodiralo ^0.000 ton tritola, in bi po mnenju strokovnjakov lahko porušila veliko mesto.
Takoj po razpoku so morali znanstveniki, tehniki in vojaki, ki so bili v zakloniščih 5 km od središča eksplozije, zbežati, ker je veter nenadoma spremenil smer in je bila ve-
.lika nevarnost, da se nanje v^u,e atomski pepel, ki bi i-mei usoane posledice. Veliko zaskrbljenost pa povzročajo a-meriškemu prebivalstvu tudi trije radioaktivni oblaki, nastali zaradi eksplozije in ki jih vetrovi ženejo v tri različne smeri. Ce bi se začel z njih vsipati radioaktivni prah, bi lahko uničil rodovitna polja stotine kilometrov daleč, lahko pa bi zadel tudi ljudi in jim povzročil znano atomsko bolezen, ki lahko traja tudi deset ali več let, a končno uniči človeški organizem.
Londonski list «Sunday Times» je prinesel v nedeljo drugo vznemirljivo novico, da je namreč ameriško letalstvo postavilo na Formozo skladišča atomskih bomb. Ameriški viri zatrjujejo, da ne dvomijo in ec-lo upajo, da pekinška vlada ve da imajo ZDA na Formozi atomske bombe. S tem skušajo izvajati na kitajski narod
PO f-ROVOKACIJI MISI NOV V RIMSKEM SENATU
Fašistična škvadra napadla
sedež KP! in knjigarno “Rinascita"
Skupine levice zahtevajo razpust fašistične MSI
V	iialijanskem senatu se je ves pretekli teden nadaljevala razprava o ratifikaciji pariških in londonskih sporazumov. Komunistični in so-ciilastični poslanci se z v^emi silami upirajo ratilikaciji, ki predstavlja novo nevarnost za spozitev vojne, nove nesreče za ves italijanski narod in vso Evropo. V tem njihovem prizadevanju jih krepi zavest, da imajo za seboj vse italijansko ljudstvo, ki je zadnje dni poslalo v rimski parlament stotine delegacij iz vseh krajev Italije. Te delegacije so prinesle s seboj nešteto resolucij in protestnih pisem ter zahtev, naj senat ne odobri ratifikacije.
Stališče posameznih strank je znano. Demokristjani in njim podložne stranke, podprti od monarhistov in misi-nov, vneto zagovarjajo nemško oborožitev, dočim se komunisti in socialisti borijo proti ratifikaciji ZEZ, ki predstavlja resno nevarnost za mir v .Evropi. V tem smislu so govorili pretekli teaen ugledni ljudski senatorji, kot tov. Pietro Secchia, Umberto Terracini, Emilio Sereni in Mauro Scoccimarro ter številni drugi komunistični in socialistični senatorji.
V	soboto je govoril tov. E-milio Sereni, ki je takoj v u-vodu svojega govora ožigosal poskuse, da se ponovno povleče italijan.kj, narod v vojno, ki je ljudstvo noče in opozoril na zadnjo krvavo vojno, v kateri je narodno osvobodilna borba rešila čast dežele, dočim do fašistični generali zapustili slabo opremljene vojake na ruski fronti, kjer jih ,e na tisoče poginilo. Pri tem je omenil generala Messe, ki sedi sedaj kot demokristjanski senator v italijanskem senatu. Kot partizan miru je Sereni opozoril na vse nevarnosti a-tomske vojne in opomnil da more le prepoved atomskega orožja zagotoviti varnost Italije in Evrope.
Še isti dan se je oglasil
generai Messe, ki se je skušal prati in pri tem nesramno poveličeval rasistično vojno ter obtožil Serenija kot dezerterja. V sredo je pa Sereni v svojem odgovoru do kraja razkrinkal fašistični režim in njegove generale, kakršen je bil ličino osvobodilne borbe. Nje-tudi Messe, ter posvetil vse ve-gov govor je silno razburil fašistične senatorje skupine MSI, ki so ga najprej z medklici skušali prekiniti in končno navalili proti govorniku in izzvali pravi pretep, ker so medtem tudi komunisti in socialisti dvignili, da branijo govornika m dajo zasluženo lekcijo izzdvačem. Predsednik Merza-gora je moral prekiniti sejo, ki se je nadaljevala šele čez dve uri. Tako so fašisti sami pripomogli k popolnemu razkrinkanju Messeja, saj so dokazali da je njihov, obenem pa so dokazali koiiko jim je do ponovne oborožitve njihovih bivših nacističnih pajdašev.
Incident je imel svoj odmev tudi zunaj, ker je isti večer skupina lašistov napadla sedež K,Pl v ui. botteghe Oscure in zažgala knjigarno «Rinascita», ki se nahaja v istem poslopju. -Fašisti so odvrgli tudi par ročnih bomb; enemu pa je bomba eksplodirala v rokah in mu odtrgala levo roko v zapestju. Obenem so razgrajači odvrgli številne letake, ki so poveličevali" ZEZ in fašizem. Nekako ob istem času je skupina mladih fašistov zažgala na trgu Flaminio lesen srp in kladivo ter se naglo oddaljila na avtomobilih. Policija je baje uvedla preiskavo, aretirala več oseb in našla v dveh sekcijah MSI mnogo materiala, ki dokazuje, da so ti izgredi delo te novofašistične stranke.
V četrtek so se sestala vod-
Olajšave za promet
Madžarske in ČSR z Jadranom
BEOGRAD — Na sestanku železniških zastopnikov v Budimpešti so madžarski in jugoslovanski zastopniki sklenili, da se bo s 1. aprilom ponovno otvoril redni železniški promet skozi obmejni postaji Kotoriba in Mura-Keresztur, ki bo omogočil lažjo zvezo Madžarske z Reko in Trstom, O-benem je bila določena ustanovitev tarifne zveze za prevoz blaga iz Madžarske na Reko, o čemer bodo podrobneje razpravljali na konferenci, ki bo v Beogradu od 21. do 24. marca.
Tudi z LR Češkoslovaško je Jugoslavija na nedavni konferenci sklenila sporazum o normalizaciji železniškega prometa in ustanovitvi tarifne zveze
za prevoz češkoslovaškega blaga skozi Reko.
Zmaga rudarjev v Belgiji
BRUXELLES — 150.000 belgijskih rudarjev je imelo stopiti v ponedeljek v stavko za nedoločen čas dokler ne bi dosegli mezdnih izboljšanj, ki so jih že več časa zahtevali. Toda dva dni prej jim je vlada skupno z lastniki rudnikov priznala v celoti vse zahteve.
Ta velika zmaga belgijskih rudarjev je bila mogoča zaradi enotnosti in enodušnosti, ki. so ju pokazali v agitaciji. Delodajalci in vlada so se ustrašili posledic kompaktne jda:-vke.
stva komunistične, socialistične in leve neodvisne skupine ter so sprejela sledeče zahteve. ki bociv preuJužeiie senatu in s katerimi se zahteva od vlade: 1. naj se na podlagi ustave in veljavnih zakonov razpusti Italijansko socialno gibanje (MSI) in naj se zapleni njegovo imetje; 2. naj se prijavijo sodnim oblastem voditelji MSI zaradi obnove razpuščene fašistične stranke, zaradi apologije lašizma in zaradi ustanavljanja oboroženih fašističnih tolp in ščuva-nja k zločinom, 3. naj ugotovi in preda sodišču vse napadalce na sedež KP1; 4. naj prijavi sodišču odgovorne urednike listov «11 Secolo» in «II Tempo» zaradi vzpodbujanja k ustanavljanju fašističnih škva-der in k izvrševanju fašističnih zločinov.
V Rimu je bila proglašena splošna protestna stavka.
nizkoten pritisk, ki jim je potreben za njihove osvajalne namene. S to grožnjo hočejo odvrniti Kitajsko od njene o-dločenosti da osvobodi kitajski otok Formozo.
A kitajski narod se ne bo pustil ostrašiti po takih podlih izsiljevanjih in bo slej ali prej dosegel svojo posest. Najboljši odgovor je dalo kitajsko ljudstvo s strnjenim glasovanjem proti atomski vojni. Doslej je v podpisni akciji že nad 109 milijonov podpisalo Dunajski apel. V velikih in srednjih mestih je akcija že skoro zaključena, dočim se v manjših mestih in po deželi še vedno nadaljuje z velikimi u-spehi.
Tudi iz drugih držav sveta prihajajo vzpodbudne novice o uspehih plebiscita za uničenje atomskega orožja. V Albaniji je že nad 250.000 ljudi s svojim podpisom zatevalo postavitev atmskega orožja izven zakona. V Italiji je na Dunajski apel pristalo že nad en milijon ljudi poleg mnogih pokrajinskih in občinskih svetov ter raznih ustanov in organizacij, ki združujejo milijone ita-ljanskega delovnega ljudstva.
V Sovjetski zvezi so v teku priprave za izvedbo podpi-sne akcije, ki se bo začela prvega aprila in bo trajala cel mesec.
Pri nas na Tržaškem se pod-pisna akcija nadaljuje tako po vaseh kot v mestnih predelih in je doslej nabranih že mnogo tisoc"i>odpisov, ki jih pa še ni mogoče prešteti, ker je akcija povsod Se?,tj,Jeku. Na svoji zadnji seji je občinski svet v Miljah soglasno pristopil k Apelu za absolutno prepoved in uničenje vsega atomskega orožja.
Velik vtis je napravil povsod v svetu govor, ki ga je imel predsednik Jugoslavije maršal Tito v ponedeljek na skupni seji obeh domov Zvezne skupščine. V svojem govoru je med drugim opozoril na veliko nevarnost, ki grozi človeštvu z uporabo jedrnega o-rožja v vojne namene. Nasprotno pa bi bila njena smotrna uporaba v miroljubne namene pravi blagoslov za vse človeštvo, dvignila bi blaginjo vseh ljudi, odpravila revščino in zaostalost. Zato je to edina pot, po kateri morajo hoditi narodi.
«Nam se zdi — je rekel — da je potrebno uničiti vse
jedrno orožje, kar ga je sedaj na razpolago, in uporabiti njegov material za proizvodnjo energije v dobro ljudstva, kar je tehnično lahko in hitro izvedljivo». Nato je izjavil, da Jugoslavija na široko razpolaga s surovinami za proizvodnjo atomske sile in da je v stanju takoj začeti dejavnost za njeno proizvodnjo. Doslej l-ma Jugoslavija tri dobro o-premljene institute v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. «Mi smo za uporabo jedrne sile samo v miroljubne namene in to pod učinkovito mednarodno kontrolo, ki bi preprečila vsakršno zlorabo».
Francija se «lepa ZEII
PARIZ — Francoska senatna komisija za industrijsko proizvodnjo je soglasno izglasovala zahtevo, naj se odgo-
di praktična izvedba pariških sporazumov, dokler se ne doseže sporazum za ustanovitev evropske ustanove za proizvodnjo, združitev in razdeljevanje vsega orožja. Zagovorniki nemške oborožitve so s tem doživeli neljubo presenečenje, ker se bo slednja s tem še bolj zavlekla.
Enotni zahtevajmo
rešitev šolskega vprašanja
Vsaka razdvojenost bi zelo škodovala koristim Slovencev
Bevana hotelo izklMiti
LONDON — Vodstvo laburistične stranke je sprejelo sklep, da izključi iz stranke voditelja levega krila Aneuri-na Bevana, ki je glasoval proti laburistični resoluciji o vodikovem orožju v zbornici in zahteva pogajanja z ZSSR. Njegovi izključitvi se upirajo številni laburistični poslanci in člani, ker se boje odkrite krize v stranki.
Posebni statut, ki je bil sprejet preteklega oktobra, določa med drugim tudi ureditev slovenskega šolstva na Trtaškem. Toda kot ostale točke omenjenega Statuta, se tudi tiste, ki se nanašajo na slovensko šolstvo, še ne Izvajajo. Zato je položaj našega šolstva še vedno v enakem položaju kot je bil pod ZVU.
O vprašanju ureditve slovenskega šolstva na Tržaškem se je že mnogo govorilo in pisalo. Za to so bile izvedene tudi številne več ali manj konkretne akcije. Vendar pa do danes še ni prišlo do enotne alt vsaj koordinirane akcije, pri kateri bi sodelovali vsi tržaškt Slovenci.
Toda spričo razmer, v katerih se nahaja naše šolstvo, kakor tudi spričo dejstva, da ga tisti, ki so sprejeli in podpisali Posebni statut, ne nameravajo izvajati; je nujno potrebna odločna in koordinirana borba, ki bi zajela vse tržaške Slovence, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo. Vsaka razdvojenost bi bila vseskozi zgrešena in zelo škodljiva
Zato pa, da pride do enotne In konkretne akcije, v kateri bi sodelovali vsi tržaški Slovenci, In ki bi bila podprta od Italijanskega demokratičnega gibanja, je — po našem mnenju — potreben koordinacijski organ. Ta organ
V NASPROTJU Z DUHOM POSEBNEGA STATUTA
Komisar prefekture odobril
načrt za poitalijančenje Sesljana
Paiamara ni vzel v obzir protesta slovenskih predstavnikov
Nauki zgodovine jih niso izmodrili
Tržaški Zupun se je zopet enkrat razkoračil. To pot, izjemoma, ni pretakal običajnih solz, marveč se je postavil v zelo bojevit stav. Na pozdrave, ki mu jih je prinesla delegacija novoizvoljenega vodstva «Lege Nazionale», proslule organizacije za poitalijančevanje Slovencev, je odgovoril z bojevito tirado, v kateri so posebno značilne sledeče nese de:
oDanes je potrebno zgraditi, s hotenjem vseh, neprehoden jez proti slovanskemu svetu, ki neurejen pritiska na našo zemljo, du bi iztrgal sleherni znak civilizacije in zgodovine. Lega Nazionale mora delovati z vsemi svojimi močmi, da se upre raznarodovanju, ki je v teku v zemljah Julijske Krajine, navdihujoč se na tem, kar so na tem področju napravili na čudovit način največji...»
Voditelj in navdihovalec totalne vojne proti slovenskemu življu poziva torej vse Italijane v enotno šovinistično borbo proti Slovanom, to je v prvi vrsti proti nam tržaškim Slovencem kot najbližjim, ki da smo nevarni italijanski civilizaciji in tradiciji.
Tudi fašizem je uporabil isto pretvezo «slovanske nevarnosti» za svoje zločinsko raznarodovanje brezbrambnega slovenskega in hrvatskega ljudstva Julijske Krajine. A resnični nameni so bili popolnoma drugi: imperialistična ekspanzija proti vzhodu, ki je zavedla Italijo v pogubno vojno.
Kot si je Mussolini v svoji megalomaniji razbil glavo ob svobodoljubju slovanskih narodov, tako bi se tudi v bodoče zgodilo vsakomu, ki bi skušal zlorabljati miroljubnost tega ljudstva in Jo zmotno smatrati kot njegovo slabost. Fašistična ekspedicija na Balkan In v ruske stepe naj bo
resen opomin vsem, ki v svojih razgretih glavah še vedno sanjajo o «zgodovinskih Poslanstvih», da prinašajo zahodno «civilizacijo» v «temo slovanske zaostalosti».
Vsi ti rasistični in ekspanzioni-stični prenapeteži naj tudi dobro vedo, da je bila lekcija za Mussolinijeve ,podvige, čeprav trda, šo vedno zelo mila; kajti prihodnja — če bi na nesrečo moralo do nje priti — bo neprimerno trša, tako da ne bo nikdar več nobenemu padlo v glavo, da bi skušal zatirati ali podjarmljati svobodoljubne narode.
Pri tem obračunu pa gotovo ne bo zraven «prvega občana», ki se, kadar postane vroče, skrije v varen kotiček <kot izpričuje dogodivščina z zastavo na magistratu) in mu — usaj za trenutek — splahnejo njegove vroče patrio-tardske blodnje, ki so jih sicer vedno polna njegova usta.
Umrl je bivši poslanec dr. Josip Vilfan
V torek je umrl v Beogradu tržaški odvetnik dr. Josip Vilfan, politični delavec in bivši predsednik političnega društva «Edinost». Dr. Vilfan je bil do leta 1913 dvakrat izvoljen v tržaški občinski svet, kjer je zastopal tržaške Slovence, leta 1921 in 1924 pa je bil izvoljen v italijanski parlament. Po nastopu fašizma se ;e umaknil v tujino in je postal predsednik Kongresa evropskih narodnih manjšin, Od leta 1939 je živel v Beogradu in je bil po končani vojni član instituta za mednarodna vprašanja. Umrl je v starosti 78 let.
Številnim krivicam, jih Slovenci doživeli njiii petih mesecih, se je ta teden pridružila nova, ki globoko žali čut Slovencev in razočarjuje njihova pričakovanja o izvajanju določb in duha Posebnega statuta. Kot je naš list že poročal, je občinski svet devinsko-nabrežin-sfke občine odklonil gradbeno dovoljenje za begunsko naselje v Sesljanu ter je tudi to utemeljil z razlogi, da na onem mestu predvideva regulacijski načrt graditev hotelov, vil in parkov. Poleg tega pa so bile oblasti tudi Opozorjene, da bi pomenilo naselitev velikega števila Italijanov raznarodovalno dejanje napram slovenskemu življu prizadete občine. Toda oblasti so ostale gluhe i za prv i za druge utemeljene razloge. Ukazale so županu, naj izda ukaz, kar pa slednji ni hotel izvršiti. Zato je bil v torek poslan na sedež občine v Nabrežini dr. Pieretti v svoj-stvu prefekturnega komisarja za izdajo zadevnega gradbenega dovoljenja. Ko je komisar izdal to dovoljenje ustanovi «Opera assistenza profughi giuliani e dalmati», se je vrnil v Trst in s tem je bila njegova naloga zaključena.
Vsekakor je to dejanje, čeprav morda po določbah starega fašističnega zakona dopustno, groba žalitev vsega slovenskega ljudstva Tržaškega ozemlja. Obenem za je v očitnem nasprotstvu z duhom Posebnega statuta in s človečanskimi načeli Deklaracije OZN. Po tolikih razočaranjih, ki smo jih Slovenci doživeli po prihodu italijanskih oblasti, je to le še nov dokaz, da niso vzele resno obljub, ki jih je dal ministrski predsednik Scel-ba ob svojem prihodu v Trst. Vladni komisar dr. Paiamara tudi ni smatral za potrebno, da upošteva želje vseh Slovencev, izražene v pismu slovenskih županov in svetovalcev,
ki smo ki ga priobčujemo: v zad- ; ' '.pošt. g. dr. Paiamara,
-Ast.
Ekscelenca!
Po nalogu delegacije slovenskih županov in občinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja se podpisani obračamo na Vas v imenu jugoslovanske etnične skupine v naslednji zadevi.
Glede na nalog tržaške prefekture občini Devin-Nabreži-na, da izda dovoljenje za gradnjo 25 stanovanjskih hiš za julijske in dalmatinske begunce v Sesljanu, s pretnjo, da bo sicer imenovan komisar, ki bo izdal to dovoljenje, ugotavljamo da pomeni gradnja teh 25 hiš in drugih 50, ki so že v načrtu, vsaka s 4 stanovanji, tedaj skupno za 300 begunskih družin s 1.500 osebami, množično naseljevanje občine Devin-Nabrežina, ki ima približno 5000 prebivalcev.
Tako preračunjeno, organizirano in narekovano naseljevanje ima za cilj umetno spremembo etničnega sestava občine Devin-Nabrežina, ki je jiretežno slovenska, kar je v očitnem nasprotju s čl. 7. in 4. Posebnega statuta od 5. oktobra 1954.
Zato si dovoljujemo opozoriti Vašo ekscelenco na to zadevo in Vas prosimo, da odložite nalog o izdanju gradbenega dovoljenja za prvih 25 hiš, dokler ne bo mešana komisija v smislu čl. 8. Posebnega statuta zadevno vprašanje proučila in rešila.
Istočasno Vas ponovno prosimo v imenu Delegacije slovenskih županov in občinskih svetovalcev za sprejem.
Z odličnim spoštovanjem,
Dr. Agneletto Marija Bernetič Dr. Dekleva,
Drago Legiša».
naj bi bil ustanovljen po vzorcu začasnega odbora slovenskih županov in občinskih svetovalcev, ki že obstaja in deluje. Ta organ bi med drugim imel to važno nalogo, da bi vse bodoče borbe, bodisi za ureditev vprašanja slovenskega šolstva na splošno, kakor tudi za ureditev posameznih vprašanj — tudi lokalnega značaja — pravilno usmerjal in vadil.
Pravilna ureditev vseh vprašanj slovenskega šolstva na tem Ozemlju ni tako enostavna kot bi sicer utegnili misliti na prvi pogled. Tu prihaja v poštev cela vrsta vprašanj, na katera nt gledajo vsi enako. Naj na tem mestu omenimo n. pr, stališče, kot ga tolmačijo nekateri prt SGKZ glede nameščanja šolnikov. Ako bi se pri ureditvi vprašanja slovenskega šolstva držali takega po-sropka, bi bili prizadeti števtlnl šolntki-domačini, ki sicer nimajo nobene krivde, ako niso mogli svojih študijev dovršiti v slovenščini. Ker pa smo že omenili SGKZ, naj dodamo 5e to, da so mnoge postavke, o katerih se Je razpravljajo na zadnjem zasedanju glavnega sveta, povsem pravilne in zato morajo biti podprte od slehernega tržaškega Slovenca.
Glede osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom ne bi bilo po trezni ureditvi celokupnega šolskega vprašanja kdove kako velikih težav, pač pa bodo nastale velike težave glede -"učilišča. Ni dovolj, da zahtevami stolico za slovenski jezik na tržaškem vseučilišču. Nt dovolj, da mislimo samo na tiste profesorje, ki bodo učiti slovenski jezik. Treba je misliti tudt na druge predmetne profesorje, in ravno tu nastane vprašanje zelo zapleteno. Po mnenju nekaterih bi bilo najbolje, ako bi prišlo do primernega sporazuma v tem, da bi tržaški akademiki, ki se nameravajo posvetiti šoli, študirali v Ljubljani. Na osak način je to vprašanje, ki ga samo načenjamo in ki ga bo treba temeljito obdelati ter v skladu s tem priti do konkretnih zahtev.
Učni načrt spada med zelo važna, lahko rečemo temeljna vprašanja. Ta nikakor ne sme biti samo prepis italijanskega učnega načrta temveč mora izražati pravo dušo slovenskega človeka, njegove kulture in njegove zgodovine. Zato pa Je naša naloga, da zahtevamo, naj ta načrt izdelajo slovenski pedagogi.
Navedli smo le par primerov v podkrepitev naše teze, da je za pravilno koordinacijo enotne borbe za slovensko šolo in za rešitev vseh njenih vprašanj potreben, zlasti v tem času, ustrezajoč organ, v katerem bi biti predstavniki vseh slovenskih političnih, prosvetnih in sindikalnih organizacij, ki se ukvarjajo z problematiko slovenskega stva.
M. K.
KRATKI POMENKI S “PRIMORSKIM DNEVNIKOM*
Deželna avtonomija in mi
Še vedno je imajo $ Stalinom
Uredniki «Primorskega» so za deželno avtonomijo Furlanija. Julijska krajina, tako kot je bilo predlagano in sprejeto od italijanske vlade. Istovetijo se v stališču s štirimi vludnimi stran, kami v Trstu. Smatrajo, da je naše stališče in stališče imlipen-denlistov nerealno in enako stališču... furlanskih veleposestni-kov!! Ni nam znano, da bi bili furlanski veleposestniki sporazumni za ozemeljsko deželno avtonomijo za Trst. Verjetno je «Primorski» bolje informiran od nas.
Če bi bil Trst priključen k Italiji, če bi izvajanje 116. členit ustave tudi za Trst ne kompromitiralo začasnega značaja
Uspelo je odložiti povišanje najemnin
Londonskega sporazuma, odnosno barantanja, bi bili mi prvi, ki bi zagovarjali potrebo avtonomije na temelju italijanske ustave; toda tudi v tem primeru bi mi vztrajali na tem, da je potrebno osnovati dve deželni avtonomiji, eno za Furlanijo in drugo za Trst, ne da bi to škodovalo eni ali drugi pokrajini.
Toda problem je drugi in «Primorski» ga noče postaviti, kot bi ga moral, in sicer; Spričo dejstva, da je po mnenju beograjske vlade razkosanje dokončno, je bivša cona B pripadla Jugoslaviji, Tržaško ozemlje pa Italiji; kakor se za cono B u-veljavlja jugoslovanska ustava, tako se mora za cono A izvajati italijanska ustava. Tako za pristaše stališča beograjske vlade, kakor tudi za one, ki mi-
V torek je vladna večina v poslanski zbornici odobrila zakonski osnutek o povišanju najemnin. Po tem osnutku bi morali še letos povišati vse stare najemnine za 20 odst. in to naj bi se ponavljalo pet let. Ljudski poslanci so se temu zakonu upirali, ker gre v vso korist velikim hišnim pose tnikom, dočim si majhni lastniki ne bodo prav nič pomagali, a najemniki bodo imeli novo breme v že itak težkem gospodarskem položaju. Vendar pa zakon ne bo še stopil v veljavo, ker je uspelo izglasovati neko nepomembno izpremembo, zaradi česar se pa mora vrniti v razpravo senatu.
Velik plen
KAIRO — Čeprav čuvajo zaklad bivšega egiptskega kralja Faruka v blindiranih sobah, ki jih noč in dan nadzorujejo močne straže, so te dni ugotovili, da so neznani zlikovci v teku več časa odnesli draguljev v vrednosti okrog milijarde lir. Domneva se, da je to delo spretne mednarodne tolpe.
TOKIO — C ang Kaj Sekovo topništvo je v formoški ožini obstreljevalo dve angleški trgovski ladji, ki sta se srečno umaknili v kitajska pristanišča.
sli jo, da je prišel trenutek, da lahko zavržejo začasnost, ki so jo doslej vihteli v opravičilo barantanja, je že pričel čas da pre. nehajn z utvaro začasnosti. Na ta način je mogoče odobriti zahtevo, da se na podlagi italijanske ustave vključi v avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino tudi Trst in.
Bosna.
Vse to smrdi po prevari tako za Slovence kakor tudi za Italijane obeh področij. Mi nismo pripravljeni pridružiti se tej igri in jo prepuščamo v celoti onim, ki so hoteli barantanje, ki so ga poveličevali in ga sedaj še hočejo prikazati kot... najboljšo rešitev!
Zdi se nam, da smo bili dovolj jasni. Od druge strani pa zahtevamo, naj bodo iskrenejši in naj puste pri miru furlanske veleposestnike, ki jih predstavlja prosluli «Messaggero Vene. to», ki je bil najvnetejši zagovornik barantanja.
Oni od Primorskega jo imajo vedno s Stalinom. Kadar le morejo, jih povedo vsake vrste. Oh priliki obletnice smrti velikega stratega proletarske revolucije so uredniki «Primorskega» z veseljem opomnili, da se je sovjetski tisk komaj spomnil smrti onega, ki je bil zvest učenec in prijatelj Leninov. To ni res. Sovjetski tisk se je spomnil te obletnice s članki, fotografijami, objavo njegovih spisov. Toda tudi za tovariša Stali-na velja odločitev, ki jo je CK KP ZSSR sprejel za Lenina, to je, da se bo odslej prvenstveno proslavljala obletnica rojstva.
Kmalu po Stalinovi smrti so uredniki «Primorskega» pisarili, da je bilo v Sovjetski zvezi ime Učitelja izbrisano. Kasneje so še doilali, da je bilo njegovo delo revidirano. Končno so izjavili, da so novi sovjetski voditelji popolnoma spremenili mirna notranjo in zunanjo politiko. Neki gospod Laurenti se je na nekem predavanju povzpel do trditve, da v Bolgariji velja za žalitev, če koga imenuješ sta-linovca. Mislimo, da to ni kdo-vekaj lep način ubijanja... mrtvih in niti ne najboljša pot do pomiritve.
Veleposlanik FLRJ v Pekingu
BEOGRAD — Predsednik zunanjepolitičnega odbora jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Vladimir Poj?ovič je bil imenovan za prvega jugo-, slovanskega veleposlanika pri vladi LR Kitajske v Pekingu.
OSREDNJA PROSLAVA 8. MARCA V KINU »ARCOBALENO"
Atomska nevarnost mora združiti vse žene v borbi za življenje
Kljub slabemu vremenu velika udeležba - Govora partizanske borke Gine fiorellini in Mire Rijavec - Važne naloge žene v borbi proti vojni in za naše narodne pravice
Kdor je mislil, da bo letos s prepovedjo prodaje mimoze zavrl proslavo mednarodnega ženskega praznika, se je pošteno uštel. Ne oblastvena prepoved in ne slabo vreme nista ustavili naših marljivih žena in tudi velikega števila moških, da ne bi v nedeljo zjutraj prihiteli v kino «Arcobaleno» na osrednjo proslavo žen. skega praznika, ki beleži tudi letos, kljub vsem oviram in vremenskim neprilikam tem bolj pomemben uspeh.
Svečanost je otvorila Ondina De Bosa, ki je predstavila junaško partizansko borko in poslanko v italijanskem parlamentu Gino Borellini. Pozdrave v slovenščini je prinesla Slava Cebulec. Predno je spregovorila Mira Rijavec, pokrajinska svetovalka za Goriško je ljubka pionirka prinesla Gini Borellini prisrčen pozdrav najmlajših, ki je do srca ganil ne samo partizansko borko, marveč vse prisotne v dvorani, kot sta globoko ganili dve recitirani poeziji o miru in strahotah Hirošime.
Deset let je minulo od tistih sončnih dni — je začela svoj govor Mira Rijavec — ko so nam pomladi 1945 prihajale dan za dnem novice o zmagah nad fašisti in se je naglo bližal konec divjanja nacističnih okupatorjev. Žene in dekleta smo še posebno čutile, da se začenja za nas novo življenje, ki smo si ga same priborile, ko bomo lahko delale enakopravno in uživale
Pisani svet
SVEDSKI SINDIKATI PROTI
OBOROŽITVI NEMČIJE
STOCKHOLM — Sindikat gradbenih delavcev v Stockholmu je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. «Mi bomo podpirali — pravi med drugim resolucija — nemške delovne ljudi v njihovi borbi proti vojnim načrtom in se bomo borili za
sadove našega truda v veselju naših družin. Toda ni bilo še konec trpljenja našega naroda. Svetlo življenje je terjalo od nas nove borbe, trpljenje in žrtve.
Govornica je v nadaljevanju orisala pomen Posebnega statuta in pravic, ki jih priznava Slovencem ter podčrtala, da bi bilo naivno misliti, da bi bile te pravice spoštovane v bodočnosti, ko pa imamo že danes bridke izkušnje. Brez vztrajne in odločne borbe vseh Slovencev, bodo o-stale vse naše želje le samo želje in določbe bodo ostale samo na papirju. Vsaka izmed nas se zaveda — je poudarila — dr imamo pri ustvaritvi slovenske enotnosti prav žene veliko in izredno važno nalogo. Obračamo se do vseh Slovenk in jim kličemo: Združimo se! Pri tem seveda ne moremo zahtevati, da bi žene, ki niso našega mišljenja, sprejele vse, kar rečemo mi. Važno je, da se združimo, ker bomo edino na ta način prišli do uspeha. V tej borbi uživamo in bomo uživali podporo italijanskih demokratičnih sil Trsta in Ita-janske republike, ki jim podajamo roko. Ne smemo dovoliti, da bi protislovenska dejanja fašistov in protidemokratično nastopanje oblasti uspelo oživeti mržnjo med tu živečimi narodi ter moramo delati na tem, da se ustvari pri nas mirno in prijateljsko sožitje. Pobijati moramo sovraštvo med narodi, toda istočasno moramo oživeti večno mržnjo do fašizma in njegovih pomagačev. Mira Rijavec je še poudarila, da je današnja borba težka in se sovražnik poslužuje drugačnega orožja, od listov pa do radija in kina, ki vsi prišepetujejo naj se ne borimo za mir. Toda to pesem že poznamo — je dejala govornica — in vemo od kod prihaja.
Nato je v jedrnatih tn preprostih besedah prikazala strahotne jjosledice atomske eksplozije v Hirošimi, ki so vidne še po desetih letih. Poudarila je, da bi morala to videti vsaka Slovenka in da nas
Poslanka v italijanskem parlamentu in hrabra partizanska borka Gina Borellini govori na osrednji proslavi 8. marca.
mora preteča nevarnost združiti vse brez razlike. Spomnila se je nato v svojem govoru sester v domovini ter vseh žena v svetu.
Z mislijo na tiste, ki so dali življenje za nas — je zaključila Mira Rijavec svoj govor — s srcem pri naših otrocih se obvežemo, da bomo dale, vsaka po svojih močeh, naš doprinos, da se zagotovi delo in zaslužek našim ljudem, da se spoštujejo pravice Slovencev na lem Ozemlju ter da se prepreči strahovita atomska vojna.
Gino Borellini, ki je stopila pred mikrofon, kot naslednja govornica, so pozdravili vsi prisotni s še posebno burnim aplavzom. Voditeljica italijanskih demokratičnih žena se je zahvalila za vabilo in sprejem ter takoj nato že uvodoma ožigosala nastopanje oblasti, ki so skušale na vse načine ovirati letošnjo proslavo 8. marca, toda niso dosegle cilja. V nadaljevanju je podala krajši in jedrnat pregled deset let borb italijanske žene za svojo emancipacijo, socialne in politične pravice, predvsem pa za mir. Poudarila je tuiji, da stojita danes pred ženami dve bistveni nalogi: ohrvaniti mir in izpopolniti svojo emancipacijo. Po osvo-
boditvi je znala italijanska žena prevzeti zelo odgovorna mesta in je s svojim plodnim delovanjem na teh položajih žela splošno odobravanje. Njeno uspešno delo je bilo še posebno prikazano ob proslavi desete obletnice pridobitve vo-
lilne pravice. Govornica je nato naštela številne zakone, ki so jih ženske predstavnice izbojevale v parlamentu v korist žena.
Toda vsi uspehi in vsa bodočnost je odvisna od ohranitve miru — je dejala Borellini. Človeštvo se nahaja danes na razpotju vojne ali miru in žene so dolžne, da se vztrajno borijo za ohranitev te velike dobrine človeštva. Od nas vseh je odvisna naša usoda, zato moramo na delo. Stockholmski poziv je preprečil uporabo atomske bombe v Koreji, kar je moral priznati celo generai Mac Arthur. Mnogo stvari nas lahko razdružuje, toda vsi si moramo biti edini v ohranitvi miru ker vojna nikomur ne prizanaša, naj pripada kateri koli stranki ali veroizpovedi. Zato morajo vsi podpisati, da bo zmagal mir. Naj bo deseta obletnica osvobodilne borbe istočasno leto zmage nad atomsko bombo — je zaključila Borellini svoj učinkoviti govor med splošnim in dolgotrajnim odobravanjem udeležencev proslave.
Po socialističnem svetu
SKRB
ZA VARNOST PRI DELU
Ministrstvo za industrijo po-trošnih dobrin ZSSR je letos nakazalo 129 milijonov rubljev za varnostne ukrepe in izboljšanje preventivnih ukre-
pov proti nezgodam v tekstilnih, oblačilnih tovarnah, tovarnah čevljev itd.
Nakazani so bili tudi občutni zneski za postavitev ali popravilo ventilacijskih naprav v 144 velikih tovarnah in mnogih obratih lahke industrije Izpopolnjujejo se prevozi v notranjosti tovarn in uvaja mehanizacija težjih del v raznih tekstilnih tovarnah. * * *
VZGOJA UPRAVLJALCEV POLJEDELSKIH STROJEV
V	(Sovjetski zvezi je preko 900 zavodov za vzgojo uprav-Ijalcev raznih kmetijskih strojev. Ti zavodi razpolagajo s preko 11.000 traktorji in velikim številom žetveno-mlatil-nih strojev, kombajnov za peso in krompir in raznih drugih poljedelskih strojev, ki o-mogočajo gojencem, da se jih nauče upravljati.
V	teh zavodih je lansko leto diplomiralo 252.000 traktoristov ter 91.000 mehanikov in upravljalcev kombajnov.
* * *
TRGOVINSKI SPORAZUM MED LR POLJSKO IN ZAHODNO NEMČIJO
V	Varšavi je bil podpisan trgovinski in plačilni sporazum med LR Poljsko in Zahodno Nemčijo.
Na podlagi sporazuma bo
Poljska uvažala iz Zah. Nem či,e valjano železo, kemične proizvode, barvila, proizvode mehanične in optične inou strije ter razno drugo blago v zameno za premog, les, tkanine, kmetijske proizvode itd
BORBA KITAJSKE PROTI NEPISMENOSTI
PEKING — Okrog 2,730.000 kitajskih delavcev in uradnikov je obiskovalo v lanskem letu šole in izobraževalne tečaje med urami po končanem delu. Do konca leta se je 1,300.000 delavcev naučilo či-tati in pisati. V nekaterih podjetjih je bila nepismenost popolnoma odpravljena.
ZA 4 MILIJONE IZMENJAV MED KITAJSKO IN ANGLIJO
PEKING — Prejšnji mesec so se zaključila trgovinska jx>-gajanja med angleško trgovsko delegacijo in kitajskimi trgovinskimi predstavniki. V teku pogajanj je bilo sklenjenih nad 130 pogodb za dobavo blaga v skupni vrednosti 4 milijone funtov šterlin-gov (skoro 7 milijard lir). V kratkem bodo sklenjene še mnoge druge podobne pogodbe.
Kitajska bo izvažala v Anglijo časopisni papir, mesne konserve, sadje, premog, kožuhovino, kameljo volno in drugo blago. Angleške tvrdke pa bodo izvažale na Kitajsko avtomobile, kemične izdelke, volno, kirurške instrumente in zdravstvene instrumente.
UMIRAJOČI NACIZEM JE ŽE PRIPRAVLJAL NAČRTE ZA TRETJO SVETOVNO VOJNO
KAJ SO SKLEPALI NACISTI na sestanku februarja 1945
Poraz Nemčije je bil že predviden - Načrt za povojno ilegalno delovanje in obnovitev Wehrmachta - Hitlerjev glavni stan ostal pri življenju tudi po vojni
$ISR m	'	%	" "	-/* "-vse
l EmNOPmm dellr rm&	m m m Ejmm

i
!	t
'
Predsedstvo osrednje proslave mednarodnega praznika žena v kinu «Arcobaleno».
svetovni mir». Podobno resolucijo je sprejela tudi sindikalna organizacija živilske stroke v Norrtaelje.
* * *
PREGANJANJE CIPRSKIH RODOLJUBOV
LONDON — Angleške okupacijske oblasti na Cipru nadaljujejo preganjanja onih, ki so za povrnitev otoka Grčiji. Prejšnji mesec so angleške čete preiskale mnogo vasi v okraju Lima Sol. 23. februarja pa je policija napravila racijo v dveh vaseh v okraju Lannaka.
* * *
800 MILIJONOV DOLARJEV ZA SATELITSKE VOJSKE
NEW YORK — Dopisnik «New York Post» Robert Alien poroča, da je vlada ZDA za proračunsko dobo, ki se bo začela 1. julija 1955, odobrila 800 milijonov dolarjev oboroženim silam «prijateljskih dr žav», zlasti na Daljnem vzhodu. za vežbanje v bojevanju Ta vsota je dvakrat višja od zadevnega kredita v tekoči poslovni dobi.
«Predlagano je bilo •— piše dopisnik — da se izuri približno 1,250.000 vojakov vseh vrst v južnem Viet Namu, v Taj landiji, Pakistanu, Japonski, Formozi in južni Koreji. Načrt obsega tudi skupino držav Srednjega vzhoda: Turčijo in Iran definitivno, Irak in Egipt pa poskusno».
* * *
BREZPOSELNOST V KANADI NARAŠČA
NEW YORK — Po poročilih «Associated Press» je kanadska vlada objavila da je brez-jjoselnost v Kanadi dosegla vrhunec v povojni dobi. Sedaj je v državi 362.000 brezposelnih, dočim je bil dosedanji rekord 308.000 oseb brez dela, kolikor jih je bilo ugotovljenih marca 1984.	*
Miroljubni značaj
proračuna ZSSR za1955
Januarja meseca je Vrhovni sovjet ZSSR odobril državni proračun za 1955, ki je kot prejšnja leta aktiven. Dohodki znašajo 589,6 milijard, izdatki pa 562 milijard rubljev tako, da so dohodki za 27 milijard višji od izdatkov. Glavni vir dohodkov socialističnega proračuna so akumulacije socialističnih podjetij in gosj?odar-skih organizacij, ki znašajo o-krog 500 milijard rubljev, to je 840/o vseh dohodkov. Dohodki iz davščin pa znašajo komaj 48 milijard rubljev.
Porazdelitev izdatkov odraža obsežno delo socialistične gradnje sovjetskega ljudstva. Proračunski sklad je namenjen pretežno za finansiranje nacionalnega gospodarstva ter za socialne in kulturne potrebe ljudstva. Za nadaljnji razvoj raznih panog industrije je določenih nad 101 milijardo ru. bljev. Za industrijo predmetov široke jjotrošnje je določenih letos nad 26 milijard. Za težko industrijo je predvidenih 94 milijard, za kmetijstvo nad 55 milijard. Za oranje ledin je namenjenih 11 milijard. S tem denarjem bodo nabavili približno stotisoč traktorjev za neobdelane j>okrajine ter druga tehnična sredstva; gradila se bodo nova naselja z moder nimi hišami, šolami, gledališči itd.
Za socialne in kulturne po. trebe je določen znesek okrog 147 milijard, ki je za 5 milijard višji od lanskega. Polovica tega zneska ie namenjena za ljudsko izobrazbo, druga polovica pa za javno zdravstvo, državno, socialno zavarovanje in socialno skrbstvo, Kakih 7 milijard je namenjenih za strokovno izobrazbo delavcev, ki je brezplačna. Stroški za pokojnine in podpore državne ga socialnega zavarovanja zna-
šajo okrog 40 milijard in so za 1 milijardo večji od lanskega proračuna, Za stanovanjske gradnje je letos določenih približno 25 milijard, kar znaša 5 milijard več kot 1954. Za obrambo je predvidenih 112 milijard, ki so kljub nezmanjšani mednarodni napetosti pa še vedno za polovico nižji- od stroškov za same socialne in kulturne jpotrebe ljudstva ter stanovanjske gradnje. To je dovolj zgovoren dokaz miroljubnega in konstruktivnega značaja sovjetskega proračuna.
Na sestanku nacističnih ge-neralov februarja 1945 je bilo določeno :
1.	Nemčija je že ituk izgubila vojno in ostane ji še edina pot, da se revanšira s tretjo svetovno vojno;
2.	Anglo-američani in Rusi bodo ostali po vojni razdvojeni in Nemci bodo imeli nalogo, da čimbolj zaostrijo ta spor in si tako pridobijo čim večje ugodnosti za Nemčijo. S perspektivo vojne med zapudnimi silami in Rusi bo postala oborožitev Nemčije neizbežna;
3.	Vidnejše osebnosti nacističnega režima bodo stale začasno v ozadju. Naloga, da se vrinejo v visoke funkcije okupacijske uprave, bo pripadla elementom, ki so malo poznani ali niso uradno povezani z nacističnim režimom. Sele pozneje se bodo uradno povrnili na pozorišče tudi politični eksponenti tretjega Reicha;
4.	Major voh Oertzen, kot malo poznana oseba, bo moral skrbeti za ilegalno preživitev nemškega glavnega stana v pričakovanju, da bo lahko začel delovati javno.
Nekaj dni pred koncem vojne je bil v Hitlerjevem zaklonišču odločilni sestanek za postavitev temeljev bodočega ilegalnega delovanja, ki naj bi čimprej spravilo na noge neodvisno nemško vojsko, katera bi n v teku petindvajsetih let» usvojila svet. Tega sestanka so se iuleležili; Himmler, Hitler, Schellenberg, Bormann, Neumann in von Oertzen. Odločilo se je, da se ne ustanovi « IVehr wolf» ( partizanske skupine) kot je bilo prvotno sklenjeno; to pa zato, da ne bi vzbudili prevelike pozornosti «sovražni-kov». Razen tega so bili napravljeni še drugi previdni ukrepi, du ne bi vznemirjali še posebno Francozov, Nizozemcev, Belgijcev in Angležev, kar se tiče pod-talnega delovanja glavnega stana.
«Nemški «glavni stan» je o-stal dejansko v življenju skoro nepretrgoma. General Franz
Haider, bivši načelnik vrhovnega glavnega stana, graditelj «Mannerheimove črte» na Finskem in stvaritelj « zelene ga načrta» zu invazijo Poljske, je u-stanovil junija 1945 neki dozdevni uurad za študij druge svetovne vojne», v katerem so bili Adolf Heusinger, Heinz Gu-ilorian, general ~ Vrnil llausser, H asso von Manteuffel, polkovniku Dieftheysen in Kilmansegg ter major von Oertzen, skupno s kakimi petdesetimi generali in polkovniki iz raznih odsekov vojske. Slednji so bili skrbno izbrani med tistimi, ki so imeli izkustvu v glavnih stanili. V urad u za študij» je prišel tudi general Gustav von Gehlen, bivša desna roka Schellenberga in bivši načelnik « vzhodne sekcije» Gestapa. Dejansko je bil v « u nulli zrn študij» zopet vzpostavljen nacistični glavni stan, z istimi ljudmi, ki so od 1937 dalje hladnokrvno kovali agresije in umore ter sanjali samo o revanši, posebno proti Rusom.
Tako je stala zadeva, ko se je oglasilo Guderianovo jadikovanje v njegovi knjigi «So gelit es nicht». To je bil signal za «preokrel» :	Adenauer je
moral odvreči krinko, ki ga je silila, da je igral do takrat vlogo «demokratu». Iti prevzeti je moral direktno odgovornost, da rodi vse politično in vojaško gibanje zu obnovitev nemškega militarizma. Fon Oertzen je bil takoj povišan v polkovnika, u-stanovil se je znani «Blankov urad» s funkcijo vojnega ministrstva, ustanovil se je «nemški vojaški odbor» z nalogo, da na-d omesti «urad zu 1 študije» in prevzame bolj odkrit značaj dejanskega «glavnega stana».
Na vodstvo unemškega vojaškega odbora» je bil postavljen geneial II asso von Manteuf /el, ki se je medtem prebarval v «liberalca » (danes je poslanec v Bonnu). V ta odbor so bili po klicani vsi glavni eksponenti raznih odsekov Hitlerjevega glavnega stana:	Adolf Heusin-
ger, Hans Speidel, Heinz Gude-rian, polkovnika Dieftheysen in
Kielmansegg in povsod prisotni u polkovnik» von Oertzen. Adolf Heusinger, stvaritelj načrta «Burbarossa» zu invuzijo ZSSR, je bil istočasno imenovan za «vojaškega svetovalca Adenauerja», dočim je bil general Hans Speidel, kateri je lastnoročno sestavil ponižujoče besedilo francoske predaje v Conlpiegneu in je 1945 Francija zahtevala njegovo izročitev kot vojnega zločinca, imenovan za nemškega zastopnika v «nemško-zavezni-škem koordinacijskem odboru» za NATO.
Čeprav neuradno, so bili vključeni v «nemški vojaški odbor», ki je bit odvisen od lllanka, tudi generali Albert Kesselring, ki je bil iz tega razloga imenovan za predsednika bivših bojevnikov z nalogo. da skrbi za rekrutacijo Nemcev v bodoče nemške enote K v-ropske obrambne skupnosti, polkovnik letalstva Werner Kreipe, bivši načelnik Luftivaffe, ki je dal zamisel za bombardiranja Loiuiona in Cowentryja (da se mu olajša naloga za ob--aiui jiq al ‘dffnmifn'i o aou
PRED VOLITVAMI ZA TOVARNIŠKI ODBOR V ILVA
IA
Preprečiti je treba C
nakane ravnateljstva^
V ponedeljek bodo v ške-denjskih plavžih ILVA volitve novega tovarniškega odbora. To je za vsako tovarno m podjetje važen dogodek, ker je tovarniški odbor ne samo pomembna pridobitev delovnega ljudstva, marveč tudi učinkovito orožje za obrambo koristi delavcev v tovarni.
V dobi ofenzive proti demokratičnim svoboščinam in delavskim pravicam, je prav tovarniški odbor ena izmed važnih tarč nasprotnikov delavcev, ki ga skušajo z združenimi silami uničiti ali mu vsaj odvzeti njegovo moč akcije. Podpisani sporazumi jamčijo vršitev volilnih priprav v širokem obsegu in po demokratičnih načelih tako, da se za ta važen dogodek zainteresirajo vsi delavci, ki so poklicani, da izvolijo tak odbor, kateri bo v resnici zastopal koristi delovnega kolektiva v tovarni. Od načina kako se vodijo volilne priprave — in te morajo biti na široki podlagi ■— je odvisno pač kakšen bo po sestavu tovarniški odbor. Delavci, ki ga bodo sestavljali morajo biti tesno povezani in to vsaj kar se tiče razredne sindikalne organizacije, resnične organizacije delovnega ljudstva, zanimati se morajo stalno in vztrajno o vsakem problemu delavca v tovarni, ob podpori in sode 'ovanju vseh delavcev, ki so jih izvolili. Pomanjkljive vo-ilne priprave lahko samo prisedejo do okrnitve demokra; ičnega in osnovnega načela in Istočasno do takih volitev, ki bodo izraz volje samo dela :aposlene delovne sile. Potrebno pa je, da se sleherni ielavec zaveda, da mora biti tovarniški odbor močan in u-činkovit. Iz tega izhaja torej ujna potreba, da 'uživa zau-
pravami za glasovnice, je ravnateljstvo prepovedalo uporabo slovenskega jezika. Tako stališče je v nasprotju z vsakim demokratičnim načelom in predstavlja grobo kršitev Listine o človeških pravicah ter London = kega sporazuma ki jamčita Slovencem rabo materinščine. In ne samo to. Ko so predstavniki Delavske zveze-CGIL odločno protestirali, je ravnateljstvo odgovorilo, da bi v primeru če ta organizacija še nadalje vztraja na svojem stališču, «bilo prisiljeno priznati pravico do udeležbe na volitvah samo drugi sindikalni organižaciji» (to je Delavski zbornici).
Ncglede na nesramni ton te izjave, je docela jasno, kakšen končni cilj zasleduje ILVA: hotela bi. da pride do izključitve na volitvah, to je, da •»ride do izključitve zastopstva Delavske zveze-OGIL v novem tovarniškem odboru, do izključitve organizacije, ki predstavlja in zastopa večino de-, lavcev. Tako bi imeli v tO' varni odbor, ki nikakor ne bije odgovarjal koristim in pietre-barn delavcev.
Kakšen nauk izhaja iz tega i uj
novega dogodka, ki pomeni te-
žko kršitev sindikalnih, demo- *'ce.
kratičnih in narodnih pravic in je člen v dolgi verigi sličnih
primerov v drugih tovarnah, Qian
na čelu s GRDA? Prvi nauk je
da morajo slovenski in itali-1 cUuč
lanski delavci združeno ojačati sindikalno akcijo za o-brambo teh ne pornih pravic' pred zatiranjem s strani delo- V c lajalcev. Vsaka šibkost, oma-'i'ke' hovanje ali celo odstranitev iz
Nar. I fi, avn 'm. idsk je ža ega »h, i lvi = mi ja v Kot »njš
>Vo
'kra
‘Ugil
Irki,
'lika
'ejo tjih iajo in 'dro, V C na ‘m Iskil •nen rošk “men tv
etat
Na
°slo\
odi
'ii k idi
rt«»
Arti
'Pol,
z 'avlj
e borbe iz kakršnega koli raz- ama
loga, bo imela lahko jutri sa- ' mo negativen odsev.
Drugič, da morajo delavci ne glede na končni izid akcije
sse
Pogled na angleško mesto Coventry, ki ga je v drugi svetovni vojni nacistična Lult-
walte porušila do tal.
novan za predsednika vladne komisije za civilno letalstvo Bonnu), ter general Fani Haas-ser, zadnji poveljnik SS, ki ima nalogo, da spravi pod Adenauer-jevo pokorščino vse nacistične skupine in skupinice, katere so zrasle v zadnjih letih vsepovsod in zavzemajo vedno bolj vojaški značaj. V «nemškem vojaškem odboru» je. tudi admiral Han-sen bivši namestnik admirala von Uoenitza, ki mu je bila poverjena naloga, da skrbi za obnovitev Kriegsmarine ( vojne mornarice).
Takrat je Blank izjavil dopisniku lista «United Press», da bi takoj po uveljavitvi EOS Nemčija lahko postavila 500 tisoč maž (od teh 400 tisoč že oboroženih pod raznimi krinkami na ozemlju Bonnske republike), tlačim bi se pozneje, z izvajanjem zakona o obvezni vojaški službi (ki ga je bonnski parlament že izglasoval, še predno je prišlo do propada EOS), lahko obnovile vse Hitlerjeve divizije, ki so sedaj «razmeščenev v civilu v središčih, kjer so imela sedež poveljstva Wehrmachta.
(Nadaljevanje sledi )
Nenehna skrb vlad za zdravje in razvoj detinstva v deželah ljudske demokracije. Na sliki: nova moderno opremljen» ! otroška bolnišnica v Brnu na Češkoslovaškem.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
TEŽAVE
V ZAGREBŠKEM BALETU
Prvaici zagrebškega baleta Sonja Kasti, Nevenka Bidinj, Vera Markovič, Ivica in Ladislav Sertič so odbili podpis pogodbe za bodočo sezono v Hrvatskem narodnem gledališču. V obrazložitvi so izjavili, da nimajo vodstva in ne možnosti, da bi se izpopolnjevali, da ne morejo obiskovati tečajev v inozemstvu in pomembnih baletnih predstav v drugih središčih Jugoslavije.
(«Slov. poročevalec» 4.3.55.) BREZ ZDRAVE PITNE VODE V ptujskem okraju ne manjka krajev, ki so zelo slabo preskrbljeni z zdravo pitno vodo. Vodnjaki večkrat ne u-strezajo zdravstvenim pogojem ali pa vodnjakov sploh ni, kot je to primer v haloških krajih, kjer so cela naselja brez dobre pitne vode. Kljub najnujnejšim delom, ki ga je opravil odbor za male sanacije in pri tem porabil 90.000 din je v tem jpogledu storjeno premalo, oziroma ni bilo sredstev, da bi storili večja dela, «i so nujno potrebna.
(«Ljudska pravica» 17.2.55.)
UVOZ NAFTE IZ ZSSR Predstavniki jugoslovanske industrije nafte, ki so bivali z ZsoH zaradi sklenitve pogodbe s sovjetskimi podjetji za izvoz nafte v Jugoslavijo, so dosegli, da bo na podlagi sklenjene pogodbe dobavljena jugoslovanskim podjetjem natta v skladu z obstoječim trgovinskim sporazumom med o-bema deželama.
(«Novi Ust» 18.2.55.)
UMESTNA KRITIKA Na zasedanju ljudskega odbora v Brčkem, je v poročilu in obračunu lanskoletnega dela bilo ostro kritizirano dosedanje delo občinskega in o-krajnega odbora. Največja kritika se je nanašala na zapo stavljenje vloge in značaja zborov volivcev v reševanju važnih vprašanj in problemov posebno še v kmetijstvu in komunalnih zadevah. Tekom vsega 1954 leta ni bil v Brčkem sklican niti enkrat zbor volivcev. Prav tako je ugotov*
Ijeno, da se odbor ni prav nič zanimal, oziroma, da mu je bil razvoj kmetijstva zadnja skrb. Odbor ni nič podvzel za preprečitev gospodarske špekulacije. Po trditvah gospodarskih strokovnjakov, daje brčansko kmetijstvo polovico manj pridelka, kot ga je dajalo pred vojno.
(«Oslobodjenje» 15.2.55.)
ZA 2000
ODSTOTKOV DRAŽJE
Ciani množičnih organizacij (turistična, planinska itd.) so po do sedaj veljavnih pravilnikih o voznih olajšavah uživali ugodnost 50°/o popusta, na podlagi izpopolnjene tiskovine «objava». Tiskovino «objava» je železniška uprava doslej računala po 5 din. Nedavno pa je železniško transportno podjetje po nalogu iz osrednjega foruma podražilo tiskovino «objava» za 2.000 odstotkov, oziroma od 5 na 100 din. S tem nerazumljivim ukrepom je železnica odvzela delovnim lju dem praktično ugodnost vsaj na krajših relacijah potovanja. Ali se generalna direkcija železnic zaveda, da je s tem prizadela najšibkejše sloje, ki si mukoma odtrgajo tiste skromne zneske za voznino? («Sl-ov. poročevalec» 11.2.55) SEJA OKRAJNEGA ODBORA TRAVNIK Na iseji okrajnega odbora Travnik v jporočilu o delu v preteklem letu, sa je poudarilo, da so bila plenarna zase. danja mnogokrat slabo pripravljena; odborniki niso bili pripravljeni na seje, najslabše pa so delovale odborniške komisije. Nekatere komisije so se sestajale eno uro pred zasedanjem odbora, samo zato, da bi izpolnile formalnost seveda na takih hitrih sejah so odborniki komisij spreje. mali stvari tako kot jih je priredil odborniški aparat. V o-Icraju Travnik se sestanki volivcev niso sklicevali več kot eno leto. Odbornik Sveta proizvajalcev je v svojem poročilu navedel, dà je več kot 90 odst. odbornikov, ki nimajo sploh nobenih stikov s svojimi volivci.
panje, podporo in vzpodbudo pri svojem vsakodnev tem delovanju s strani vseh delavcev.
Ko prihajamo do teh ugotovitev, nam bo še bolj jasno, zakaj se delodajalci in njihovi pomagači zaganjajo s takim besom proti tovarniškim odborom. In ne samo to. Na vse načine si prizadevajo, da bi čimbolj zavirali demokratični potek volilnih priprav.
V ILVA, kjer so — kot znano — zaposleni v znatnem številu slovenski delavci, je Delavska zveza-CGIL, ki se bori in brani demokratične in narodne pravice Slovencev, smatrala za svojo dolžnost, da predloži delavcem kandidatno listo z naslovom v obeh jezikih, italijanščini in slovenščini, kot je to storila za propagandni material. Taka lista e bila izobešena tudi na to-tarniško razglasno desko. Cim ja je bilo treba začeti s pri-
-,dl;
Delavske zveze-CGIL za s$ štovanje dvojezičnosti na gl9L sovnicah, in. če bi se moral6,L sestaviti slednje samo v itafU^ lijanščini — oddati tomboli!
----' c-c-rr 1(1
>11
glas Delavski zvezi-CGIL. I6 i
to ne samo z zavestjo, da j* ^ll(( slednja edina sindikalna 'or r 11 ganizacija, ki brani njihov' ,v narodne pravice, marveč tud1), u kot protest proti nedemokra' s ličnemu in žaljivemu diklat%re ravnateljstva.	**
To svoje dejanje mora" vsa11 . delavec še izpolniti s tem, d" v ^*
še aktivneje, z večjo vztrajni ^ n stjo in še posebno z zavesti6 ^ 1 podpira novi tovarniški odb1” i . 1
6ke
in sindikalno organizacijo. Sle'e ‘n herni delavec se mora zaveda
ti, da bo le tako imel na r^' 6. polago res pravo učinkovi*6» * orožje za obrambo svojega d'j L j
la in zaslužka ;n s tem obral11' s bo svoje družine pred n61	'
izprosnimi napadi delodaj9*' j Jl cev.
A. CALABRIA k^-
ZA VSAKOGAR NEKA J.
ki M i
«Zaupati vam moram, da moja žena rada slika.»
«Blagor vam! Moja pa rada poje.»
* * *
STAVA ZA VSAKO CENO
PO oceanu pluje potniška ladja. Na krovu stoji Američan, ki z vidnim zanimanjem opazuje dtruigo večjo ladjo, katera pluje v daljavi. Cez nekaj časa se obrne do nekega angleškega turista, ki stoji v bližini, in ga nagovori:
rista,
«Ali nočete staviti z mano, da bomo prehiteli tisti parnik?»
«Ne, ne stavim» — mu jedko odgovori Anglež,
Cez nekaj' časa je ladja v resnici prehitela prvo ln eop*t se oglasi Američan:
*kjj », v ». t
“ S"
«Ali staviva,	da	bomo	im#*1
meglo?»	j	'utr
«Ne, ne stavim»	—	ga	zoip' i	„Si
zavrne Anglež.	ži
Ni preteklo še pol ure	.
je bila vsa ladja zavita v tN ‘le glo. Američan ne odneha In v '$1^ pet se spravi nad Angleža:	,	.
«Ali hočete staviti, da bon1 c zadeli ob -mino?»	...
Tokrat ga Anglež že kar % 1 p, rovo zavrne in mu obenem V. 1 m ve, da ni v njegovi navadi sk*‘ 1 pati stav. Toda ni še končal <5 voriti, ko ladja v resnici zadeWsj, ob mino. Strašna eksplozija vP iflj, v zrak ves krov in z njim n»’ >., dva potnika. Ko tako frčita (	10
zraku, se kar naenkrat sliši S1 uzn Američana:	,	«Ut,
«Ali hočete staviti z mano, 0 jj
* * ’	hit
SKOTSKA	a
bom frčal višje kot vi?»
ji 3ix/y	at:
ŠKOT gre v gledališče. Pred» ‘»» sl nabavi vstopnico pri blav t
ni. vpraša blagajničarko:	, Ah
«Koliko stane vstopnica
stojišče?»
«Deset šilingov» «Dobro, dajte mi
(ple-
nico za pet ' šilingov. Stal 1,cp. s
samo na eni nogi.»
* * *
torej vSbJB» »ie
Vtr
H:i
»lo
t
STVAREN ODGOVOR j
UČITELJ stavi šolarju nasl^
«Pred stojnico z jabolki
nje vprašanje:
pet dečkov. Dvema izmed -m prepovejo starši, da bi jedli š p
hnl'Lr» ni ikrt rlpAlfrvv ho	c«_
pi Lpn/vtju ». a i .j i, u a wi
bolk». Koliko dečkov bo jedlo jabolka?»
«Pet,, gospod učitelj» glasi hitri odgovor.
ARODNE MANJŠINE - SO V ROMUNIJI DOCELA ENAKOPRAVNE
elo, šola in kultura
rmencev v pokrajini Costanca
a v-ra-iko sa-om tev ;ah ki ite-so :ze-je da zavorno žbe idi-
^arodne man.šine uživajo v 1 Romuniji popolno enako-avnost z romunskim naro-lrri- Ta temeljna pridobitev 'Uskodemokratične vladavine priznana po ustavi. Oditi se vi pogojih gospodarja in kulturnega razvoja eh, narodnih manjšin, v nji-'vi aktivni udeležbi pri delu . mirno graditev, ki se raz-ja v vsej državi.
Kot vse druge narodne aajšine žive tudi Armenci "m življenje. V konstanški Afajini živi — poleg raznih ruših narodnosti (Tatari, De- Turki, Nemci) — tudi fhko število Armencev. Oni ‘aj° lastne šole, delajo v pod-,1‘h in uradih ter se uveljavi0 zaradi svojih sposobno-in odločnosti na raznih '^očjih udejstvovanja.
^ Constane! deluje ena me-na osnovna šola z armen-'m učnim jezikom. Poleg '*skih knjig dobivajo učenci Venske šole tudi leposlovne, hiške in tehnične knjige v Venskem jeziku. Učenci se tudi romunskega jezika in ,le* (Nature.
l^a bukareški in na konstan-ega a univerzi se številni Arrnen-Dripravljajo za razne po-
tešen 1A: l juda tva em iz-, ed-de-to-bile
Tio-f ice.
Tako se na pr. na ri-
; in ovni fakulteti v Constan-n"* ^Ukuje Armenec Artin Arah, lan ta,ko kot študent kakor ! kot odličen športnik. Za-"7 v:1 svojih sposobnosti je bil ali- (ljučen v romunsko repre-ija- 'Vančo v odbojki.
o-iviC' elo-1
cij«
Armenska manjšina uživa 'Polno versko svobodo. *-onslanci stoji zelo stara kjer že nad 40 let 0-i^avija bogoslužje duhovnik a'”.f?azaab Redigujan, zelo izo-Bn :en m 'ž. ki uživa spoštb-u 16 v?eh Armencev v me-
ti, l°varnah, ustanovah in ej!V.nic8h delàjo številni Ar-Cl- Inženir Garbis Semedi-an, ki je pred kratkim kon-,1 s,v"je študije na Politehni-sidi, dela v nekem zavo-za projektiranje. Delavec ac®s Havedisjan, ki dela v i . ahiških dokih v -Constan-
! /je
L ^8ied, ker je uvedel na ju ,0c,e za iztovarjanje bla-ladij. Mehanik Piuzan
bil mnogokrat postavljen vžgled,
1
1
antjan, vodja garaže
Slovenci !
"belo44 je vaš list. ^ato je potrebno, ga širite in fi-ttaoČno podpirate.
grotehničnega kmetijskega podjetja, je znan po mnogih svojih novacijah. V prostem času se bavi s športom in spa da med najboljše motocikliste konstanške pokrajine.
Sarkis Babikjan, delovodja v podjetju «iSovromnaval», je bil izvoljen za poslanca v ljudski svet enega izmed mestnih okrajev. Prebivalci okraja zelo cenijo njegovo dejavnost.
Mnogo Armencev dela tudi v rokodelskih podjetjih, kjer izdelujejo predmete široke potrošnje izvrstne kakovosti.
Številni pripadniki armenske manjšine se bavijo z raznimi športi in se odlikujejo po svojih posebnih sposobnostih Vsi športni navijači v Con-stanci poznajo prvaka Mirana Balučjana in Gogu Bojajiana odlična igralca namiznega tenisa. Vrej Dardeljan spada med najboljše igralce odbojke, dočim je 16-letni B. Bajan mnogo obetajoč boksar.
Na kulturnem področju je zelo cenjena armenska umetniška skupina, ki ima pevski zbor, goji ples in dramatiko. Zbor ima 70 pevcev in razvija zelo obširno delovanje: pripravil je bogat spored novih pesmi, ki jih poje tudi v jezikih drugih narodnih manjšin. tatarske, ruske, bolgarske, grške in dr. Plesna skupi-
na, v armenskih narodnih nošah iz bogato vezene svile, nastopa v številnih gledališčih z resnično pomembnimi predstavami. Konstanško prebivalstvo je imelo priliko, da je mnogokrat z velikim navdušenjem gledalo armenske plese «Obiranje bombaža», «Ples deklic» in «Ples z meči».
Televizija pri lovu na kite
Konec julija so na zadnjem delu norveške kitolovke «Ba-laena», ki je bila v popravilu v ladjedelnicah v Hobburn-on Tyne v Neweastlu, postavili posebno uto, v kateri so instalirali miniaturno televizijsko kamero. To kamero bodo pri lovu na kite uporabljali za prenos slik v zaprtem krogotoku po 230 m dolgem kablu do sprejemnika, montiranega na poveljniškem mostu. Kratka sezona lova na kite se prične decembra.
Poleg tega, da privlečejo nalovljene kite, se druge ladje kitolovskega brodovja, ki šteje 19 kitolovk), zberejo ob matični ladji — «Balaena» —-da obnovijo svoje zaloge hrane oziroma harpune, ki tehtajo več sto kg. Nadzorstvo nad vsemi temi premiki iz povelj-
niškega mostu je vedno zelo težavno, ker je razdalja med mostom, ki je na skrajnem sprednjem delu ladje, in krmo, kakih 150 m; poleg tega pa sta še dva velika dimnika, ki ovirata razgled. Ker tako nalovljene kite kot kitolovke privežejo ob krmi, je vprašanje nadzorstva nad vsemi temi premiki zelò otežkočeno. Sedaj so to vprašanje rešili z montiranjem male televizij ke kamere na krmi ladje.
Hiše
iz gumija
Na Danskem so začeli graditi gumijaste hiše. Gradivo sestavlja posebna snov nylo-na, pomešana z gumijem, ki jo postavijo okrog železnega ogrodja. Strokovnjaki pravijo, da bodo take hiše zelo odporne proti najmočnejšemu pritisku vetra in da bodo prenesle tudi sunke do 200 km na uro. Hiša iz takega gradiva, sestavljena iz 6 sob, bi stala v naši valuti približno milijon lir. 'Seveda bo šele bodočnost pokazala, ali se bo novi izum v resnici obnesel.
Na vsak način pa je tovarna na Danskem, ki je začela izdelovati gumijaste hiše, dobila že več naročil tudi iz inozemstva.
Dinozavri - velikanski kuščarji so živeli pred 200 milijoni let
V mongolski puščavi Gobi so našli pravcato grobišče teh ogromnih plazilceVjVrstazavropodovj e dosegla 20 metrov dolžine in je tehtala 60 ton.
Pisec tega članka Ivan Je-fremov se je udeležil v zadnjem. času treh sovjetskih znanstvenih ekspedicij v puščavo Gobi v osrednji Mongoliji, ki so mnogo doprinesle k poznavanju predzgodovinske dobe naše zemlje.
Vse ozemlje Sovjetske zveze je bogato na ostankih živali, ki so živele na naši zemlji pred mnogimi milijoni let, na o-kam.enelih okostjih. Toda o-stanki teh predavnth živali se ne nahajajo vedno v dobrem stanju, temveč so često zaradi zoba časa in vremenskih razmer že precej razpadli. Velika pokopališča okamenelih kosti se nahajajo ob Dvini, v severni Rusiji, v Povolžju, vzdolž Uralskega pogorja. Večinoma so živali, katerih okostja so bila najdena v teh pokrajinah, spadale v vrste velikanskih plazilcev in dvoživk, ki so živela nekako pred 200 milijoni let.
Pravcata grobišča prehistori-čnth živeli so bila najdena v neizmernih stepah Kazakstana, na Kavkazu, na Krimu in v Besarabiji. To so bili v glavnem velikanski nosorogi, živali, ki so bile podobne velikanskim žirafam, mastodonti, izredno veliki sloni, poleg
teh pa tudi druge čudne živali, ki jih je mogoče smatrati za prednike današnjih prašičev, jelenov in drugih, še danes živečih živali. Ugotovilo se je, da živali, katerih ostanki so bili najden v slednjih pokrajinah, niso živele pred več kot 45-50 milijoni let in da so te vrste živali izumrle komaj poldrugi milijon let pred začetkom naše dobe.
Med dobo, v kateri so živele živali, katerih ostanke so našli ob Dvini, na Uralu in vzdolž Volge (pred 200-150 milijoni let), in dobo, v kateri so živele velikanske živali v Kazakstanu, na Kavkazu, na Krimu in v Besarabiji (pred 50 milijoni let), se razteza dolga doba približno 100 milijonov let. Ostanki živali iz te dolge dobe doslej niso bili najdeni, toda na podlagi smeri razvoja živali, ki so živele v prejšnjih dobah, je mogoče domnevati, da je v tej dobi živela zelo pestra in raznolika lavna, predvsem šc gigantski plazilci, ki so se spričo posebno tople in vlažne klime zelo hitro razmnožili po vsej zemlji. To je bila doba 'dinozavrov, družine, kateri so pripadale razne živalske vrste.
Največji so bili zavropodi,
ŠTEVILKE PRORAČUNA NABREŽINSKE OBČINE SO ZELO ZGOVORNE
onemogoča smotrno občinsHo gospodarstvo
Nadzorna oblast je odredila zvišanje trošarin ter drugih občinskih davščin Zaradi pomanjkanja avtonomije so občinski proračuni kronično pasivni
Pred približno 200 milijoni let so Siveli na zemji dinozavri, velikanski nestvori, ki so merili do 20 metrov v dolžino in tehtali okrog 600 kvtntalov — Na sliki so tri vrste dinozavrov, kakor so jih rekonstruirali učenjaki po najdenih okostjih.
Ze pred 14 dnevi je «Delo» na kratko poročalo o proračunu na-brežinsko-deuinske občine za 1955 ter prineslo najznačilnejše postavke izdatkov in dohodkov. Kljub temu pa se nam zdi potrebno, da analitično premotrimo glavne značilnosti letošnjega proračuna, ki zanima ose prizadeto prebivalstvo.
Takoj spočetka lahko ugotovimo, da tudi proračun devinsko-nabrežinske občine kaže prav iste temeljne značilnosti kot proračuni vseh drugih občin na Trta-
KULTURNE ZANIMIVOSTI
Laskave pohvale gostovanja beograjskega “Kola“ v Rimu
^•klorna "lo»
baletna skupina i vim redom Wando Lvovnovo
3po-
gta'
ral«|
ita-
boli
M
4
ttid'jl	s prireditvijo v rim-
kr»i . gledališču «Sistina». Nad latCe. gledalcev je prisrčno
lo 0 jugoslovanske narod-,saK Plese.
^ vah!^ansk‘ tisk i® zel° P°" !$e ? 0cenil «Kolo». «Ples — K^mski «Messaggero» — v
r0i * ‘z Beograda je pričela wasiljewsko ob priliki njene l0v4bbru-8.°stovanje v Rimu 24.
jnc
-stj”
Ib0(
Sle’
ed»'
rit
vit”
d*
■ad1'
n*
aj»1’
iA
Prireditvi je instiktiv-nbjčistejši
&ke ""Jcistejsi izraz duha tj narodnosti. Jugoslovan-bnsambel nam prinaša Pregled artistične eli-bu, Prnetnost vsega naroda, ‘n izraženo' v njego-•akorekoč razbeljenem bj..
N kot
v^iu. Ta beseda m slučajno
ana, ker
.^iPnalnost
h„cy°j ,Ker sila, spretnost,
in radost ple-žlt,|V iV k?lu’ in celo tudi v » kurakih Plesa «Teško->• vsebuje Zares vel,ko og-
fibBiak0V,^a ' b’ PraV lahk° ili81, pokl;cm Plesalci zav,-
o{ll | 'Aski «Tempo» poudarja, „ -”s° jugoslovanske tradicije 1' žfTv). ne V narodni plesih z 'Wenjskim veseljem kot tudi ‘ ka *an^e življenje in člove->or111	. tva strasti in ljubezni*.
SD i dni Program, ki nam je i Pa I P.r*kazan, je končno spro-#3 >rjv °žnost, da spoznamo to deviško8'0 življenja jugoslo-
vAflo lfl narodov, Sinočna pri-na > i0evV je prikazala očarlji-V Ut,*1. ki Prihaja do vir-
>i ^ .jin1?ltà» naglaša, da je vče-'a bo8 prireditev obilovalà riaia S»« koreografiji, ki je edfl PtiVe ,‘pražiti tradicionalne ag» 6v j Čubeznj, vojnih s popa-t ^ radosti naroda.
Mo |8r^b®l «Kolo» bo gosto-6tteu, P* v Torinu, Milanu, Sbo,l>1	tega je «Ko-
Pje e]e>o ponudbo, da go-klatki; a Prilanski televizijski
1 j
,si^
st«!
',8"8a Waslijevska
“^S’"”dlikovana
je
Vrhovnega sovjeta odlikoval z Lenino-
50-letnice za zasluge na področju literature.
Pred časom je bil z odlokom Državnega sveta LR Poljske podeljen Wandi Wasiìewski red Zastave dela I. stopnje za zasluge na področju političnega udejstvovanja, za poljsko-sovjetsko prijateljstvo in za zasluge na literarnem področju.
škem, vključno tržaško: Nobena namreč nima po obstoječi zakonodaji toliko avtonomije, da bi mogla najti nove vire dohodkov, ki ne bi pretežko obremenjevali občanov, zlasti revnih, in s katerimi bi mogle občine kriti svoje kronične primanjkljaje, ki se leto za letom višajo in včasih celo presegajo 50% občinskih potreb.
Zaradi tega so vse občine popolnoma odvisne od milosti nadrejene oblasti, pri nas na Ozemlju finančnega oddelka Generalnega vladnega komisariata, ki je dolžan kriti primanjkljaje posameznih občin. Toda prav ta odvisnost najneugodneje vpliva na sestavo proračuna; kajti nadrejena oblast dobi s tem moč da lahko ukazuje občinam, naj znižajo izdatke, tudi one, ki so po mnenju občinskega, sveta neobhodno potrebni za razvoj občine. Na drugi strani pa nadrejena oblast pritiska na občinsko upravo In marsikdaj od nje naravnost izsili, da poviša dohodke — nepoznava-joč gospodarske in socialne razmere v občini — z zvišanjem posameznih davščin in drugih dajatev, ki težko obremene prav najrevnejše sloje prebivalstva.
Te karakteristike Jasno izhajajo tudi iz letošnjega proračuna občine Devin-Nabrežina. Tako bi morala občinska uprava znižati prvotni proračunski preulog izdatkov od preko 75 milijonov za okoli 12 milijonov, t. j. nekako za 16%. Toda kljub najboljši volji to ni bilo mogoče; z veliko težavo ji je uspelo znižati skupne izdatke na 70,726.000 lir. Toda k
pa treba prišteti še primanjkljaj predlog občinskega odbora je spodarskih razmer občanov na
lanske poslovne dobe v znesku l predvideval 36,126.768 dohodkov,
7.264.000	lir, tako da skupna proračunska vsota izdatkov, znaša
77.972.000	lir.
Nedvomno ni ta vsota za obsežno občino s stalno rastočim številom prebivalstva in naraščajočimi potrebami pretirana; nasprotno, je celo zelo skromna. To jasno izhaja že iz postavk, ki jih je občinski svet na predlog odbora znižal odn. črtal. Tako so bili precej znižani prvotno predvideni izdatki za kurjavo v občinskih uradih in šolah, vzdr ževanje občinskih zgradb in poti, za popravila in vzdrževanje občinskih motornih vozil, za splošne izdatke SELAD, za tiskovine in za druge materialne izdatke. Postavka za nabavo nove opreme anagrajitnega urada v znesku
1.600.000	lir je morala biti zaradi finančne stiske razpolovljena in bo ostalih 800.000 lahko vnesti šele v proračun za prihodnje leto. Ze samo to dejstvo kaže, v kakšnem težkem in nemogočem položaju se nahajajo naše občine.
Prizadeti pa so tudi osebni Izdatki, kar je morda še težje: tako je bil za polovico znižan izdatek za poljskega čuvaja, dočim so hoteli znižati izdatke za nadurno delo občinskih uslužbencev od 680.000 na 380.000 lir; vendar je spričo odpora uslužbencev občinski svet sprevidel nemožnost znižanja ter ohranil prvotno postavko.
Se mnogo bolj žalostna je slika pri občinskih dohodkih, ki so dejansko ključ dobrega in samostoj-
tem izdatkom za letošnje leto je nega upravljanja občine. Prvotni
tako da bt znašal primanjkljaj 37,138.454 lir in skupno z Rimskim kar 44,384.454 lir, to Je mnogo nad polovico prvotno predvidenih proračunskih izdatkov,
Zalo je skušal občinski odbor in za njim tudi svet vsaj nekoliko zvišati dohodke, kar jima je pa spričo omejenih zakonskih možnosti na eni ter slabih go-
drugi strani le deloma uspelo. Nespremenjene so ostale na pr. postavke za najemnine kamnolomov in nekaterih drugih objektov v skupnem znesku 2,888.108 tir, kakor tudi dohodki od pokopališča, tehtnice, kopališča in klavnice v znesku 385.000 lir, od povrnjenih stroškov za bolnišnico okrog enega milijona lir,
(Nadalje vanje'n sTA. strani)
četveronožci, ki so bivali na ravninah ob morskih obalah. Njihova značilnost je bil izredno dolg vrat in rep; ena vrsta teh debelokožcev je dosegla povprečno dolžino 20 metrov in je tehtala 60 ton.
Drugi dinozavri, ki so se hranili z rastlinami, so hodili po zadnjih nogah skozi globoke kanale, ki so preprezali gozdove, ter so se odlikovali po izredno velikem številu (do 2000) zob in po gobcu, ki je bil podoben račjemu klunu; na hrbtu so imeli ti dinozavri izrastke v obliki grebena. Dinozavri so se delili v dve glavni zvrsti: mesojedi in rastlinojedi; slednji so se preživljali izključno le z rastlinjem in sadeži. V obrambo pred napadi mesojedih dinozavrov so imeli vegetarijanski dinozavri silovite oklepe in zelo pogosto so bili oboroženi tudi z zelo ostrimi bodicami.
Dinozavri so popolnoma izumrli na zemlji pred približno 60 milijoni let. Na njihovo mèsto so stopili sesalci, to je višja vrsta vretenčarjev, h kateri spadajo danes živeče živali m tudi sam človek.
Ker ni moči neposredno proučevati to dobo v Sovjetski zvezi, je Akademija znanosti ZlSSR odločila, da pošlje ekspedicijo paleontologov v puščavo Gobi v Mongoliji, kjer so bila zapažena najdišča okamenelih kosti iz te dobe.
Potovanje v te predele, ki so človeku skoro popolnoma
nepoznani, je bilo zelo te- stene rdeče in rumene barve.
«Zima m gosposka ne prizaneseta» — pravi stari pregovor — Njegova resničnost se je izkazala tudi letos — Ko smo mislili, da je že prišla pomlad, je sneg pokril vse mesto ln deželo; pa tudi burja in mraz nista prizanesla.
VIJOLIČASTO MOČVIRJE
(Korejska pripovedka) =======- ‘. _	....
V Seulu je nekoč živel cesarski cenilec po imenu So Zin I)uj. Bil je zelo reven. Nekega dne je šel na cesto in srečal mladeniča, ki je nosil košaro koreninic ler znova in znova vpil : «Toradi! 1) Toradi!»
Šo Zin Duj je takoj opazil, da to niso nikakršne sočivne koreninice, pač pa svela korenina ginzeng (koren lečen). « Takoj kupim vso košaro,» je rekel mladeniču in odšel z njim domov. Doma ga je dobro nasitil in ga vprašal, če ima še več takega korenja. «Da,» mu je odgovoril mladenič, «ves vrt nam je preraslo.»	’
I ako je dobil Šo Zin Duj za majhen denar vse korenje ter jc napolni) z njim vso hišo. Potem je korenje prodal in dobil zanj trideset milijonov lanov 2). Nato je povprašal mladeniča, ki mn j< >,lo ime Ni, če bi se ne hotel oženiti z njegovo hčerjo. Ni je pnvohl in kmalu je bila gostija.
■ -i ii z®*° skromen ter je tičal doma, kar pa je mlado jezilo. Rekla mu je : «Moški v tvojih letih kockajo in dvorijo plesalkam, ti pa čepiš kar naprej doma ko polna vreča prosa.»
ludi tast je dejal : «Bo že res, kar ti pravi žena. Tu imaš' sto lanov, pojdi in veseli se.»
Ni je odšel v mesto in se kratko zatem vrnil; zapravil je samo dva lana za porcijo rezancev.
Njegova žena je bila vsa nesrečna, imela je moža, ki ni znal zapravljati.
Ali sčasoma se je Ni le navadil zapravljati in tako je neki večer razmetal do tisoč lanov.
Zdaj ga je tast poklical in mu rekel : «Deset tisoč lanov si že zapravil, dobro bi bilo, če bi .tudi kaj zaslužil. Odpelji se na Kitajsko, nakupi tam-svile in napravila bova dobro kupčijo.» lil mu je dal na pot deset milijonov lanov. Ni se je odpeljal z denarjem na Kitajsko, kjer ga je precej podaril neki pie-salki in se vrnil domov praznili rok.
«Kaj si storil, dragi sin?» ga je vprašal Šo Zin Duj.
«Denar sem podaril plesalki, ali če mi daste še enkrat deset milijonov, bom nakupil svile.»
Vzel je denar, se odpeljal na Kitajsko in ga znova podaril plesalki. Ko se je vrnil, je povedal isto kot prvič in znova predlagal, da bi šel še enkrat na Kitajsko.
Šo ni imel več denarja ter ga je vzel skrivoma iz državne blagajne. Ni je odpotoval in komaj je prišel, je dal denar tretjič isti plesalki.
Nato je rekel : «Zdaj pa se moram posloviti, nikoli več se ne bova videla.»
«Vedno si mi prinašal bogata darila,» je odgovorila plesalka, «zdaj bi morala tudi jaz tebi kaj podariti.» Odprla je svojo skrinjico in mu rekla, naj si izbere kak spomin. V kotu skrinjice je ležal moder kamen, velik ko pest, in Ni si ga je izbral.
«Dobro si izbral,» je vzkliknila njegova prijateljica. « Poglej napis na kamnu Tinan. Pokliči to besedo, pa se ti bo izpolnilo vse, kar si boš zaželel.»
Ni se je zahvalil, vzel kamen in odšel. Ze blizu doma pa je naletel na veselo druščino, ki ga je povabila, naj popruznuje z njimi. Ni je sklenil, da bo svoje prijatelje tudi pogostil. Vzel je kamen, ga položil na roko, potrkal nanj in iz kamna je stopil Tinan. Ni je zahteval, naj mn takoj na kraju, kjer so, postavi grad ter njega in goste kneževsko pogosti.
Titan je izginil v kamen, namesto njega pa so se pojavili trije starčki, vsak z bučo v rokah. Potrkal je na bučo prvi in pred njim je. bil grad, potrkal je drugi in še tisti trenutek je bil grad prekrasno urejen in je zavrvel služabnikov. Tretji je storil isto ko prejšnja ter je pričaral vsakršnih slaščic.
Tri dni so praznovali, tedaj pa je prišel Nijev prijatelj in je povedal, da so vrgli tasta v ječo.
«Zakaj sedi ? »
«Iz državne blagajne je vzel deset milijonov lanov in jih ne more vrniti. Z obrestmi vred dolguje zdaj že trideset milijonov.»
Ni je pri priči končal z veseljačenjem in ukazal Tinami, »aj brž vse izbriše.
Doma mu je prišla naproti njegova sestradana in slabo oblečena žena. Hiša je bila do kraja zanemarjena.
«Si prinesel svilo?»
tčNe, nič nisem prinesel.»
«Ubogi oče bo v ječi umrl.»
«Naj bi me ne naučili zapravljati. Ne bi kaj pojedla?»
«Tudi grižljaja ni pri hiši.»
Ni je odšel v ječo.
«Si kupil svilo?» ga je vprašal tast.
«Ne, denar sem dal plesalki. Doma je hiša do konca obrana, nič več nimava jesti.»
«Da, jaz sem kriv,» je rekel So Zin Duj. «Vzemi moja obla čila, prodaj jih in kupi si južinp.»
«Rajši mi povej, kje naj plačam tvoj dolg.»
« Kje boš dobil denar?»
Ni mu je povedal, kaj se mu je pripetilo.
Našteli so denar in tasta osvobodili. Na kraju, kjer je stala stara hiša, pa je zrasel gosposki grad, v katerem so delili revežem denar in kruh.
Po mestu se je začelo šušljati, da sta Ni in njegov tast prav gotovo koga okradla. Od kod bi sicer imela toliko denarja? ludi cesarju je prišlo na uho. «Lahko tudi, da ni nikogar okradel,» je dejal prvi minister, «ali bogataš, ki razsipava denar za to, da pomaga revnim, je za državo nevaren ter bi bilo prav, da njega in njegove uničimo.»
Cesar je bil za to in je poslal stražo, naj pripelje Nija. Obkolili so grad. Ni pa je poklical Tinana in mu ukazal, naj grad. njega iu vso žlahto prestavi na drug kraj, daleč proč od tod, kjer režejo glave plemenitim in pametnim ljudem, ker pomagajo siromakom.
Tinan jo zginil v kamen in znova so se prikazali trije starci z bučami. Potrkal je na bučo prvi in grad se jc dvignil v zrak, potrkal je drugi in grad se je dvignil do oblakov, in končno je potrkal tretji in grad je izginil.
Ni znano, ali je Ni našel za svoj grad drug kraj na zemlji, ali j,a se je naselil kje na nebu. Tam, kjer je bil včasih njegov grad, je nastalo močvirje. V njem cvetejo spomladi neštete vijolice in zalo ga tudi imenujejo Vijoličasto močvirje.
1)	toradi =. sočivne koreninice.
2)	lan = denar.
žavno. Po poletu iz Moskve do mongolske prestolnice U-lan-Bator smo morali prekoračiti gorovje Bogdo-Ula in tajgo (severni pragozd) Ksen-te in, končno, gorsko verigo Gurban-Sajčan. Naša ekspedicija je sestajala iz profesorjev Orlova in Gromova, znanstvenega asistenta Eglona, geologa Dancana iz enega mongolskega vodiča in mene.
Potem ko smo prekoračili GubansSajčan, se je pred našimi očmi odprl čudovit pogled na dolino Nemegatu ob vznožju istoimenskega pogorja v centralnem Gobiju. Nenadoma smo se znašli na skaloviti planoti; črni kamen so razjedla stoletja. Pod črno skorjo je bil pe^ek živordeče barve kot vsa dolina. Gorovje Nemegatu je kazalo svoje strme
V daljavi se je belilo neko mesto, od katerega smo razločili vitke in visoke stolpe, široke in nizke kupole, loke, dveri, brazde cest in prostornih trgov; moralo je biti čudovito mesto, vse obdano v rdečino nemegatskega skalovja.Da bi si bolje vtisnil v spomin tra pravljični prizor, sem pogledal z daljnogledom... Toda, kakor začarano, je mesto izginilo: na njegovem mestu pa se je pojavila bleščeča slika preprezajočih se labirintov, kamnitih konic in globokih brezen. Prepadi so izgle-dali, kakor da jih je izkopala roka kakega umetnika, skale so bi’e razorane od neurij, da so dobi e čudne oblike stolpov, konic in kipov, uvrščenih smotrnem in umetniškem redu.
ZA MASE KMETE
Kmetje naj dobe upravo predelave mestnih odpadkov
Pisali smo že v našem listu o važnemu problemu mestnih smeti in o njihovi u-porabi v kmetijske namene. Kmetje in kmetijske ustanove so odločno nastopile proti načrtu za sežiganje mestnih odpakov. Ta nesmiselni in protizakoniti načrt so izdelali gospodje v občinskih uradih brez upoštevanja volje in potrebe naših kmetov in v protislovju z zakoni, ki prepovedujejo uničenje vsake snovi, ki je uporabna in koristna.
Mestne smeti niso iz zdravstvenega vidika velika ne varnost za razširitev morebitnih bolezni in pravilno ravnanje z mestnimi odpadki lahko reši obenem higienski problem v zvezi z mestnimi odpadki, pa tudi gospodarski problem, ki je od ločilni faktor v tem pogledu.
Problemi v zvezi z mestnimi smetmi in z njihovo uporabo v kmetijske namene so bili edini predmet, ki jih je obravnavala komisija, ustanovljena pri Kmetijskem nadzorništvu. Komisijo sestavljajo dr. Perco, direktor Kmetijskega nadzorništva; dr. Grimaldi direktor Ente Tre Venezie; dr. Morandini, direktor Kmetijskega konzorcija; tov. Kodrič, pod-presednik Zveze malih posestnikov; gospod Parovel, predsednik Bonomijevih neposrednih obdelovalcev? Ing. Cosolo; dr. Natti, direktor «Rinascita Agricola».
Ta komisija se je že večkrat sestala in globoko pretresla vse probleme v zvezi z mestnimi odpadki. Prva skrb je bila, da se točno ugotovi vrednost, ki jo imajo mestne smeti za uporabo v kmetijstvu. Zainteresirani so bili razni kfemični instituti, ki so pregledali kemično vsebino teh odpadkov s kmetijskega vidika. Odgovori so bili jasni glede velike vrednosti mestnih odpadkov kot vir dušika, kalija, fosforja in organskih snovi, ki so neobhodno potrebne in koristne kmetijstvu.
Tudi razni učenjaki, do katerih se je pismeno obrnila komisija stoje odločno na strani onih, ki se borijo proti zažiganju mestnih smeti. Na pr. profesor R. Dragetti pravi, da so mestne smeti dragocene in da je zgrešeno uničiti jih.
Komisija je tudi preučila razne postopke in načine pripravljanja dobrega gnojila iz mestnih odpadkov. V ta namen so si nekateri člani komisije ogledali naprave, obstoječe v ta namen v ML lanu in v Viterbu.
Pregledali so naprave v teh dveh mestih, ker tamkajšnje naprave slone na razli-
čnih sistemih. V Milanu najprej preberejo smeti in jih nato zmeljejo na suho. V teku meseca dni pa se, zložene v kup, spremenijo v gnoju slično sestavino. V Viterbu očistijo smeti s pomočjo vode in nato jih spravijo na kupe, da strohne in postanejo slične gnoju.
Komisija je pregledala tudi pismena poročila, ki so ji dospela iz velikega števila italijanskih mest glede uporabe in izkoriščanja mestnih odpadkov. Povsod uporabljajo smeti v kmetijske namene z bolj ali manj naprednimi postopki. Nikjer pa smeti ne sežigajo ali uničujejo. Edino v Trstu imajo nekateri občinski upravniki namen uničiti snovi, ki imajo ogromno vrednost, ter trošiti tudi mnogo milijonov letno za gorivo, potrebno za zažiganje.
Izračunana je bila tudi vrednost gnojila, ki bi ga pridobili; vrednost znaša približno 20.000.000 - 30.000.000 lir letno. V tej že visoki vsoti ni vključena vrednost različnih odpadkov, ki bi lahko prišli v poštev za uporabo v industrijske namene.
Po podatkih iz Milana ima vsak stot mestnih odpadkov vrednost 192,7-5 lir. Približno isto vrednost imajo tudi mestne smeti v Trstu. Ta vsota je izračunana na podlagi vrednosti smeti kot gnojilo in vrednosti raznih drugih odbranih odpadkov kot na pr.: papir, cunje, železo, kosti, steklo, stari čevlji, razne kovine itd.
Glavna skrb občinskih u-pravnikov je morebitna nemožnost popolne uporabe mestnih odpadkov v kmetijske namene. S te strani so odgovorne oblasti lahko gotove, da bo uporaba gnojila, pridobljenega z enim ali drugim postopkom popolna. Morebitna količina neuporabljenega gnojila za potrebe tukajšnjega kmetijstva bi bila brez dvoma uporabna v bližnjih predelih Furlanske nižine. Malo število okoliških kmetov se je že podpisalo za letno uporabo skoro celokupne količine gnojila, ki bi bilo na razpolago. Podpisali so za i‘50.000 stotov letno, med tem ko je predvidena proizvodnja nekaj čez 200.000 stotov.
Ker je problem mestnih odpadkov v tesni povezavi s kmetijskimi problemi in z interesi kmetov, bi bilo umestno, da bi prišla uprava naprave za uporabo mestnih smeti v roke kmetov, Kmetje, združeni v zadružni obliki, bi najbolje lahko ščitili lastne interese in tudi zagotovili resno in redno upravo vsega stroja v zvezi s predelavo mestnih smeti.
Koristen predlog dolinske občine
Na zadnji seji občinskega sveta je bila soglasno izglaso vana tudi resolucija, ki zahteva podaljšanje filobusne pro ge od Dacja do Boljunca in Doline. Ta dva kraja, zlasti pa Glinščica sta dve izredno privlačni izletni točki, katere meščani prav radi obiskujejo Zato je treba stremeti za tem. da se ju čim ugodneje združi z mestom. Dosedanje prometne veze v nobenem oziru ne odgovarjajo zahtevam in po trebam.
Kako pojmuje prometni tirad v Trstu vprašanje poveza ve dolinske občine z mestom nam bolj zgovorno potrjuje nedavni odgovor, ki ga je dostavil občinski upravi v Dolini, v katerem pravi, da ni mogoče dovoliti dveh novih avtobusnih voženj, ker se zanju ni izkazala «dovolj otipljiva potreba». Gre namreč za vožnji ob 13 .in ob 17. uri, ko vozita proti Trstu prazna avtobusa in bi torej ne bilo nobenega vprašanja v tem, da bi avtobusni podjetji smeli voziti potnike. Avtobus ob 13. bi prišel v poštev zlasti za one Dolinčane, ki hodijo v bolnico k svojcem, za učiteljstvo in za morebitne druge osebe ki morajo sedaj brez potrebe čakati do 13.30.
Tudi mi s.e pridružujemo u-pravičeni zahtevi dolinskih ob čanov in zahtevamo, naj urad za prevoze v Trstu izda do voljenje za omenjeni avtobusni vožnji.
Dopis iz Sovodenj
Tovariši iz Sovodenj so nam poslali dopis, iz katerega povzemamo sledeče:
Kakor po drugih vaseh tako bi morale tudi Sovodnje imeti spomenik padlih partizanov. Zelo primerno bi bilo da bi desetletnico osvoboditve izpod nacifašizma proslavili s tem. da bi postavili omenjeni spomenik. Kljub temu da se na tak način demokratično ljudstvo Sovodenj želi oddolžiti spominu onih, ki so padli za svobodo, se tamkajšnja občinska uprava za to vprašanje niti ne zmeni. Kljub temu pa skušajo frontaši prikazovati, češ da so prav oni tisti, ki se zanimajo za postavitev spomenika, kar pa ni res; kajti ako bi jim bilo količkaj do tega vprašanja, bi spomenik že postavili, saj imajo občino v svojih rokah.
O nabrežinskem proračunu
(Nadaljevanje s 3. strani)
od odtegljajev na plačah 1,200.000 lir in nekatere druge postavke.
Na podlagi odloka nadrejene oblasti pa Je morala občinska u-praua povišati trošarino na električno strujo od 1,90 na 10 lir za kilovatno uro. Na podlagi istega odloka Je morala povišati tudi trošarino na ostale potrošne predmete — razen vina In tganja za dom — za 25%. S temi poviški so se dohodki od trošarine na elektriko zvišali za dva milijona In pol, dočim na trošarino za o-stale predmete za 1,350.000 lir. Tako znašajo dohodki od občinske trošarine namesto prvotnih 19,7 milijonov Ur sedaj 23,550.000 Ur. Na ta način predstavlja trošarina nad 57% vseh lastnih dohodkov občine, kar dokazuje, da največji del občinskih bremen pada na nepremoinl del prebivalstva, ki predstavlja v občini ogromno večino.
Načelno se je občinski svet strinjal, da se poviša približno za 40% dohodek od družinskega davka, kar naj bi vrglo približno en milijon Ur letno. Ta davek je od vseh občinskih dajatev še naj-pravtčnejši, ker s progresivno davčno mero zadeva predvsem premožne sloje. To bo morala izvoljena komisija tudi na najsmotrnejši načtn izvesti.
Z večino glasov pa je občinski svet odklonil zahtevo odbora za 100%-no povišanje davka na zemljišča In na zemljiške dohodke, ker bi bili kmetje tako prizadeti poleg z ostalimi poviški še s tem. Nadrejena oblast pa je zahtevala celo, naj se davek na zemljišča zviša za 350% davek na zemljiški dohodek pa kar za 500%.
Končni proračun, kot ga Je sprejel občinski svet, zgleda takole:
Skupni izdatki za 1955 so predvideni na 70,708.658 lir, z lanskim primanjkljanjem pa 77,972.658 Ur. Dohodkov je proračunanth za 40,976.768 Ur. Tako znaša primanjkljaj 36,995.890 lir, kar bo morala kriti nadrejena oblast.
r//rr/r////////////////7;
DELO

NA ZASEDANJU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
0*683 proračuna 1955
Daljša intervencija lov. Pogassija - Zahteva za izvajanje demokratične davčne politike in večjo avtonomijo občine - Z glasovi večine odobren proračun Acegata
Prejšnji petek sta bila stavljena na glasovanje v mestnem svetu proračun Acegata za te koče leto in obračun 1953. O-dobrena sta bila z glasovi ve čine in monarhističnega svetovalca. Pretino je prišlo do glasovanja, so dali posamezni svetovalci svoje izjave. Tov. Gombač je predpostavil, da bi morali razpravljati istočasno tudi o občinskem proračunu, kot je _bilo že sklenjeno. Kritiziral je prekratek rok, ki je bil dan na razpolago svetovalcev, da lahko preučijo račune Acegata in dajo svoje pripombe. Nadalje je ugotovil, da opozicija še vedno ni zastopana v upravnem svetu tega občinskega podjetja, čeprav predstavlja polovico volivcev. Predmet upravičene kritike našega svetovalca je bil tudi diskriminacijski način spreje-
Popis tujcev
Na podlagi dekreta vladnega generalnega komisarja dr. Pa-tamare, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 8 bo na vsem tržaškem področju ed 11, marca do 10. aprila popis tujcev -jpensimento), ki stalno bivajo na tržaškem področju.
Za olajšanje popisa in da se prepreči naval zainteresiranih na komisariate javne varnosti v sektorjih, kjer prebivajo, je prijavljanje oz. popis tujcev urejeno po abecednem redu:
od 11. do 15. marca za priimke z začetnicami A, B, C, C;
od 16. do 20. marca za priimke z začetnicami D, B, F, G. H, I;
od 21. do 26. marca za priimke z začetnicami Y, J, K, L, M, N, O;
od 2i7. marca do 2. aprila za primke z začetnicami P, Q, K, S, S, T, U, V, W, Z, Z.
Od 3. do 10. aprila pa se bodo lahko zglasili na pristojnih komisariatih vsi tisti, Ki se zanje določenem razdobju
iz kakršnih koli razlogov niso utegnili prijaviti.
Komisariat opozarja, da bodo tisti, ki ne bodo zadostili dekretu generalnega komisarja, odgovarjali v smilu zakona.
m.mja v službo funkcionarjev na važna mesta, čeprav nimajo za to nujno potrebnih strokovnih sposobnosti in šol ske izobrazbe. Iz navedenih razlogov — je zaključil tov. Gombač — bodo komunisti glasovali proti.
Tov. Pogassi se je vnovič povrnil na svoj predlog za gradnjo novega in dostojnega zavetišča za onemogle starčke.
Razprava o občinskem pro računu za tekoče leto se je začela v torek. Prvi je posegel v diskusijo vodja komunistične skupine tov. Pogassi, ki je imel daljšo intervencijo. Naš svetovalec je razčlenil in obravnaval občinski proračun iz političnega in socialnega vidika ter iznesel vrsto dobro utemeljenih kritik kar se tiče povečanega primanjkanja, nedemokratične davčne politike na kateri vztrajajo občinski upravitelji. Pripomnil je, da deficit ;e sme biti nikaka ovira za občinsko avtonomijo in da mora država dopustiti razvoj občine na podlagi potreb prebivalcev. Grajal je nadalje ne. pravilni način odmerjanja družinskega davka ter predlagal oprostitev plačevanja tega davka do višine dohodka 360.000 lir s 25% odbitkom za mešane dohodke od dela (obrtniki, profesionisti itd.). Za u-veljavitev večje avtonomije občine je postavil vprašanje ukinitve fašističnega občinskega zakona iz leta 1934 ter predočil potrebo, da se pokrajinski svet ne imenuje od zgoraj marveč da ga voli prebivalstvo. V zaključku je izjavil, da bo naša skupina glasovala proti.
Pred intervencijo' tov. Pogassija je tov. Teiner sprožil vprašanje tovàme Kozmann v zvezi s postavljenim predlogom za ustanovitev zadruge, ki bi prevzela tovarno. Socialistični svetovalec je nadalje vprašal župana pojasnila glede problema pomorskih prog.
Zupan je povedal, da so bile zahteve za pomorske proge postavljene ravnatelju ministrstva trgovske mornarice m da bo do aprila rešeno tudi vprašanje pomorske proge za Azijo ter vrnitev «Saturnie» in «IVulcanie». S strani drugih svetovalcev so bila nato postavljena vprašanja gradnje nove cerkve na trgu Carlo Alberto in popravila občinskih kopališč v Barkovljah, ki jih je poškodovala burja. Kar se
tiče kopališč, je Bartoli povedal, da namerava občina graditi v Barkovljah večje kopališče in to z denarjem, ki ga bodo črpali iz najetega posojila.
V četrtek in petek sta se vrstili še dve seji. Na prvi se je obravnavalo važno vprašanje avtonomije dočim je bila druga posvečena diskusiji o občinskem proračunu. O poteku bomo poročali prihodnjič.
Radio Trst A
Slovenska radijska postaja v Trstu «RADIO TRST II», katera oddaja lokalne programe v slovenščini, je spremenila svoj naziv v «RADIO TRST A». Vsi tej postaji namenjeni dopisi naj nosijo v bodoče naslov: «RADIO TRST A - Trst, Trg Oberdan 5.
Trst
v snegu
V soboto in nedeljo smo imeli v našem mestu pravo zimsko vreme s snegom, močno burjo in poledico. Snežiti je začelo že v soboto popoldne in proti večeru je nastal pravi snežni mete/; sneg in poledica sta v poznih urah precej ovirala cestni promet. V nedeljo je začelo popoldne zopet snežiti in ni niti najmanj odnehalo do pozne noči. Težkih nesreč sicer ni bilo, vendar je imel RK veliko dela z manjšimi nezgodami. Ljubitelji smučanja in otroci so prišli seveda na svoj račun, ker so si lahko privoščili par dni, brez posebnih stroškov, leni zimski šport.
V četrtek so stavkali vsi pristaniški delavci
Spomenica z zahtevami je bila predložena vsem oblastem - Stavka osebja RK
V četrte : so stavkali 24 ur pristaniški delavci, ki še ve.l-no čakajo, da se s strani mero-lajnih oblasti sprejme njihove zahteve. Stavka je bila tudi tokrat kompaktna brez stavkokaštva. S svojo že tretjo ostrejšo akcijo so hoteli pristaniški delavci obrniti pozornost oblasti, in javnega mnenja do še nerešenih problemov njihove kategorije ter problema vzpostavitve pomorskih prog in sklicanja mednarodne pristaniške konference, kot jo predvideva Londonski sporazum.
Ze zjutraj so se stavkajoči sestali v Kinu ob morju, kjer sta jim podala točen pregled razvoja njihove zadeve tov. Muslin in Sema. V zaključku so odobrili spomenico z zahtevami, ki so zapopadene v o-smih točkah in sicer: 1. povišanje tarif v višini 11%, da se prilagodijo višjim mezdam, ki so jih v zadnjem času dosegle skoro vse delovne kategorije. Tarife bi se morale povišati že novembra 1954. kot se je obvezal Svet za pristaniško delo; 2. povišanje 5.25% tarif za koristnike lesnega pristanišča, ki je v obeh prostih lukah v veljavi že od julija 1954; 3. upravne stroške
Širok množični značaj
letošnjih proslav 8. marca
V vseh krožkih so bile proslave združene s prireditvami - Zanimanje udeležencev za obravnavanje sodobnih življenjskih problemov Izglasovan protest v Trebčah zaradi prepovedi prodaje mimoze
Pravo zimsko vreme ni o- tere in vdove padlih, interni-
viralo priprav žena za proslavljanje 8. marca v krožkih ZiDZ. V Medji vasi. Stivanu, Devinu, Trebčah, Banih, na Opčinah, v Dolini, Logu, Sv. Barbari, Miljah, Camporah, na Proseku-Kontovelu, pri Sv. Ani, v Ro-colu, Rojanu, na Greti v Kolo-nji, povsod išo imeli prazniki žena nadvse zadovoljivo udeležbo. V vseh krožkih so bili proslavni govori, v katerih so se govornice in govorniki, ob splošni pozornosti udeležencev, dotaknili vseh sodobnih problemov. Osrednje vprašanje je bilo, seveda, borba za mir in emancipacijo žene. Na vseh prireditvah so bile izglasovane resolucije proti odobritvi Zapadno-evropske zveze, ki so bile poslane italijanskemu senatu, kjer je to vprašanje prav te dni na dnevnem redu. Ma-
c
1
v
Siroti domu ut t/ svetu
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 22. kolu prvenstva, ki se
je odigralo v nedeljo so bili rezultati naslednji: Atalanta -Pro Patria 1-2, Catania - Genoa 2-0, Juventus - Fiorentina 4-1, Milan - Napoli -1-, Novara
-	Bologna 1-0, Roma - Lazio 1-3, Sampdoria - Inter 1-1, Spa-1
-	Torino 1-1, Zaradi slabega vremena se tekma Udinese -Triestina ni vršila.
Lestvica je naslednja:	Mi-
lan 32 točk, Bologna 28, Roma 27, Fiorentina 26, Juventus 25, Udinese, Inter, Torino po 24 točk, Sampdoria 21, Napoli 21, Catania, Genoa, Lazio po 20 točk, Triestina 19, Atalanta 18, Novara 18. Spal 16, Pro Patria 11.
Jutri bodo naslednje tekme:
Inter - Atlanta, Lazio - Genoa, Catania - Juventus, Torino -Milan, Triestina - Novara, Sampdoria - Pro l'Patria, Napoli - Roma, Fiorentina - Spai, Bologna - Udinese.
TRZASKI SPORT
V ponedeljek zve'er je Ti-
berio Mitri, po štirih letih odsotnosti, zopet nastopil v Trstu. V tukajšnji Športni palači se je v boksarskem dvoboju pomeril s portugalskim črncem *.)a Sylvo, katerega ga je v zelo medlem in zmedenem dvoboju premagal po točkah. Tržaški športniki, ki so nestrpno pričakovali to srečanje so ostali nad Mitrijem zelo razočarani in to kljub njegovi, malo prepričljivi zmagi.
V torek popoldne je tržaški šport doživel res izreden, rekli bi zgodovinski dogodek. Ugodni snežni pogoji so dali SK «XXX Ottobre» zamisel za organiziranje smučarske tekme, ki je bila na Opčinah. Tekmovalo je 6 žensk in 33 moških. Za ženske je bila proga dolga 4,5 km za moške pa 9 km. Tekmam je prisostvovalo nad tisoč gledalcev.
DROBNE
SPLIT
kajšnjega nogometnega kluba bo nogometno moštvo Bologne gostovalo v Splitu 28. in 29.
ŠPORTNE VESTI
- Na povabilo tam-
Na proslavi 10. obletnice smrti Curiela, ki je bila pred dvema tednoma v gledališču «Rossetti» je prinesla vnukinja Cervija, očeta, ki so m u fašisti ubili 7 sinov, njegov pristanek k proslavi in bodrilne besede za ustvaritev široke antifašistične fronte.
maja. Igrali bodo s Splitom in dan pozneje s Hajdukom.
NEW YORK — Športna revija «Ring» je objavila lestvico najboljših boksarjev v raznih kategorijah, ki zgleda tako le: težka kategorija: prvak Ro-cky Marciano, prvi pretendent za naslov prvaka Nino Valdes; srednje-težka:	prvak Archie
Moore, 1. Joey Maxim; srednja: Carl Olson «iBobo», 1. Joey Giardello. Tiberio Mitri je šele na 10. mestu; srednje-lahka: prvak Johnny Saxtpn, 1. Carmen Basilio; lahka: prvak Jim-my Carter, 1. Duilio Loi; peresna: prvak Sandy Sadler, 1. Red Top Davis; bantam: prvak Robert Cohen, 1. Ra ton Macias; mušja: Pascual Perez, 1. Yoshio Shirai.
K REFE L D — V zadnjem dnevu tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so v zelo ostri igri Kanadčani premagali sovjetsko ekipo z rezultatom 5-0 in si tako priborili naslov svetovnega prvaka, ki ga je imela lansko leto Sovjetska zveza. Za Kanadčane je to petnajsta zmaga v tekmovanju za svetovno prvenstvo. Zadnji dan so bile še naslednje tekme ki so se končale s temi rezultati: CSR -Finska 18-2. Nemčija - Švica 8-3, Švedska - Poljska 9-0. V kriteriju je Italija premagala Belgijo za 28-0. Holandska pa Jugoslavii »jo za 9-1, Dokončna lestvica je naslednja: Kanada 16 točk, Sovjetska zveza 14. CSR 11, ZDA 10, Švedska 9, Nemčija 4, Poljska 4, Švica 2, Finska 2. V kriteriju: Italija 9 točk, Nemčija B 9, Avstrija 6. Holandska 4. Jugoslavija 2, Belgija 0.
Ji.AiHORINA (BOSNA) — V nedeljo se je končala študentovska smučarska olimpiada. V štafeti 4x7 km so zmagali Jugoslovani Soberl, Jeršič, Svet in Pavčič. Na drugo mesto so se plasirali Švicarji, na 3. Nemci, 4. Italijani in 5. druga nemška štafeta.
LJUBLJANA — V smučarskih skokih za Kongsbergov pokal, ki so bili v ponedeljek na ljubljanski skakalnici, je kot posameznik zmagal Jugoslovan Polda s 55 in 56 m, kot moštvo pa so si prvo mesto priborili Avstrijci s 585 točkami, drugo pa Jugoslovani( Polda, Langus, Zidar, Rogelj) s 582 točkami.
ranke iz nemških taborišč, vse so podčrtale potrebo združitve vseh žena okrog zahteve, da se prepreči ponovna oborožitev nemške vojske.
Povsod je vladalo praznično razpoloženje; žene so imele pripete na prsih vejice mimoze, cvelja, ki oznanja prihod pomladi. In vendar so videle o-blasti tudi v tem nedolžnem cvetju «skrito nevarnost», drugače si človek pač ne more tolmačiti nečuvene prepovedi poulične prodaje v dobrodelne namene.
Kot vsako leto so žene obiskale stotine družin po vaseh, poklonile so tradicionalni pomladni cvet in z njim lepo žensko revijo «Noi donne» ter obenem opozorile, da bo te dni izšla ' številka «Našega lista».
Proslave 8. marca so imele letos še posebno širok množičen značaj, kot n. pr. v Sa-ležu, kjer so se udeležili skoro vsi vaščani ter še prebivalci sosednih vasi, ki so z zanimanjem sledili preslavnemu go voru o pomenu ženskega praznika, 10. obletnici NOB. Razen tega je bila v govoru še posebno podčrtana potreba enotnosti vseh Slovencev in borba za mir. Navdušil je pester kulturni spored z recitacijami, pevskimi točkami in nastopom zboro pod vodstvom Hermana Miliča.
Veliko ogorčenje je vzbudila povsod prepoved poulične prodaje mimoze, ki je bila, kot druga leta, organizirana v plemenitem namenu, da se z izkupičkom vsaj nekoliko pomaga brezposelnim. V Trebčah so žene na prazniku izglasova-
le protest zaradi te nedemokratične prepovedi.
Se poseben poudarek je bil dan na letošnjih proslavah v vaseh vprašanju narodnih pravic Slovencev ter v zvezi s tem zahtevi, da se končno začne izvajati Posebni statut. Razen tega so žene s ponosom in zadoščenjem slavile svojo 10. obletnico pridobitve volilne pravice, ki je važen korak naprej za emancipacijo žene.
Po svojih močeh so demokratične žene obdarovale tudi letos bolnike v bolnicah in onemogle starčke. Učiteljicam v šolah pa so poklonile šopke mimoze.
Velikega pomena je uspeh, ki ga je imel praznik v Camporah, borbeni vasi miljskih hribov, ki je postala v zadnjem času tarča sovražnikov delovnega ljudstva. Kljub prepovedi policije za javno veselico je bila udeležba res množična. S plemenito gesto so žene iz Campor ponesle darove karabinjerjem na bloku. To je bil najboljši odgovor na vse klevete in laži, ki jih siplje reakcionarno časopisje proti tej zavedni proletarski vasici v Miljskih hribih
Te dni izide „ Naš list “
Te dni izide «Naš list» v novi obliki. Marčna številka bo zanimiva, bodisi po pestrosti člankov kakor tudi problemov, ki so obravnavani. Posamezna številka stane 20 lir, ker se — kot že javljeno — ist tiska v tiskarni in izdaja z dovoljenjem okrožnega sodišča, kot vsi drugi časopisi.
Vest o izidu bo nedvomno razvese ila slovenske žene, ki bodo imele svoj demokratičen in napreden časopis, posvečen ženi in otroku. To je doprinos, čeprav skromen, Zveze demokratičnih žena slovenskim ženam.
«Nas list» pa si postavlja tudi drugo nalogo: postati hoče neke vrste javna tribuna, s katere bo lahko vsak pošten Slovenec, ki so mu pri srcu narodni in socialni problemi slovenske žene, lahko povedal svoje mnenje, dopisoval v'list in dal svoje nasvete.. Zato u-redništvo «Našega lista» že sedaj poziva na čim širše sodelovanje, da bo časopis še bolj zanimiv in pester in da bo lahko z uspehom vršil svoje poslanstvo med slovenskimi ženami.
pristaniških družb morajo vzdrževati koristniki pristanišč; 4. povišek odstotka, ki gre na breme koristnikov za sklad pokojnin in skrbstva Zaradi krize v pristaniškem prometu ima ta sklad sedaj 25 milijonov deficita; 5. jamčenje pravice do vsega dela v prostih lukah, na pomolih in pristanih tržaške luke in še posebno v lesnem pristanišču pod Skednjem ter industrijskem pristanišču v Zavljah; 6 vzpostavitev vseh tradicionalnih pomorskih prog z zadostnim ladjevjem; 7. spoštovanje sindikalnih svoboščin; 8. nujno sklicanje mednarodne prometne konference z udeležbo vseh dežel, ki so zainteresirane pri naši luki.
Delegacije pristaniščnikov so nesle po zborovanju spomenico vsem pristojnim oblastem in sicer vladnemu komisarju, 'uškemu poveljniku. Trgovski zbornici, tržaški občini, kier so tudi ustmeno obrazložile in podkrepile v spomenici postavljene zahteve.
Problem tržaške luke ni vprašanje zase samo za pri-staniščnike, marveč širšega obsega, ker je s tem povezano stanje celotnega tržaškega gospodarstva. Zato je tembolj potrebno, da se predložene zahteve ugodno rešijo, kar je v interesu širokih plasti prebivalstva.
Od petka prejšnjega ledna pa do ponedeljka je stavkalo vse nameščeno osebje INAMa v znak protesta, ker mu osrednje ravnateljstvo v Rimu noče priznati poviškov na plačah, kot so bili priznani in izplačani državnim nameščencem. Stavkajoči so bili de’ežni solidarnosti vseh strok dela, ki so ostro obsojale brezbrižnost centrale v Rimu do upravičenih zahtev te delovne kategorije. V torek je bila stavka prekinjena, ker je rimsko vodstvo pristalo na pogajanja. V tem smislu je že prvi dan stavke intervenirala v Rimu pismenim potom Delavska zve-za-OGIL.
Včeraj zjutraj je stopilo v stavko vse osebje Italijanskega rdečega križa, ki mu vodstvo v Rimu noče priznati poviška plače v obliki mesečnega dodatka 5000 lir, kot ga prejemajo državni nameščenci. Kljub težki borbi, ki jo vodi
ze delj časa za priznanje svojih pravic, je z razumevanjem do potreb prebivalstva stavkovni odbor odredil, da bo za najbolj nujne primere in nezgode, ki, bi se pripetile na cesti, vseeno na razpolago ena avtoambulanta s potrebnim številom osebja.
ČESTITKE — Naša tovarišica Lidija Strtaj por. Curman iz Boljunca Je v nedeljo porodila ljubko hčerkico, kateri so dali me Tatjana. K temu veselemu dogodku iskreno čestita srečni materi in očetu Ediju odbor PD Prešeren. Čestitkam se pridružuje tudi SHLP In «Delo».
Zaradi padca na ledu si je prejšnji petek izpahnila piščal ria levi novi 64-lefna Kristina Ražem iz Bazovice 44. Prepeljali so jo v bolnico z rešilnim avtom RK. Okrevala bo v kakih 10 dneh.
*** Na delu v ILVA se je isti dan ponesrečil 48-leini Alojz Slrajn iz Doline 58. Padel je z nekega mostička in si zlomil piščal desne noge. Tudi njega so prepeljali v bolnico z rešilnim avtom RK. Zdraviti se bo moral približno 30 dni.
*** Žrtev plina je postal prejšnji petek zvečer 51-letni Natale
KONFERENCA PROSVETNIH DRUŠTEV iiovensKo nrvatska i„u .sna prosveta priredi jutri, v nede-Jo 13. marca ob 9,30 konferenco prosvetnih društev iz Trsta. Na njej se bo razpravljalo o vaznih vprašanjih, ki so v zvezi z obstoječim položajem tržaških Slovencev. Ker je sestanek izredne važnosti, priporočamo vsem predstavnikom mestnih prosvetnih društev, da -e ga udeležijo. Konferenca bo na sedežu SHLP v Domu pristaniški delavcev.
Predstava «V nižavi» na Opčinah.
Jutri, v nedeljo 13. t. m. bo kriška dramska skupina pod okriljem PD Opčine gostovala v Prosvetnem domu na Opčinah ter uprizorila dramo iz fevdalnih časov v treh dejanjih «V nižavi». S to lepo igro so Križani že v Avditoriju imeli nadvse zavidljiv uspeh ter s: mo prepričani, da bodo tudi na Opčinah dosegli svoj kulturni namen Uprizoritev je zanimiva, ker upodablja poleg romantične ljubezenske zgodbe med pastirjem, ki se do tedaj še nikoli ni odmaknil od svoje črede v planini ter še me pozna «civiliziranega» sveta v nižavi, in lepo Marto, tu-
di snmopašnost in nadutost
fevdalcev napram svojim podložnikom. Priporočamo obilen obisk. Začetek ob 16.30.
Luskovčeva «Dva bregova» v
uicuiaiijin.
Dramska skupina PD «Slavec» v Kicmanjih uprizori jutri, v nedeljo 13. t. m. ob 19. uri v Prosvetnem domu Leskovce vo socialno dramo v treh dejanjih «Dva bregova». S to uprizoritvijo bo dramska skupina obenem z ženami skupno počastila mednarodni praznik 8. marec. Začetek predstave ob 19. uri. Sodelovala bo tudi domača godba. — Ric-manjci in okoličani, udeležite ae te lepe kulturne manifestacije v počastitev praznika žena, ki je letos posvečen prizadevanju vesoljenega človeštva za mir!
Nova mladinska igra «Nikita, ruski junak».
Kot sc predvideva bo prihodnjo nedeljo kriški mladinski oder uprizoril novo pravljično igro v petih slikah «Nikita, ruski junak». Kraj in čas uprizoritve bomo javili.
Sodelovanja prosvetnih društev pri proslavah 8. marca V Zgornji Kolonji
V soboto, 12. marca t. 1. ob 20. uri bo ob priliki proslave
žena v prostorih prosvetnega društva «iPečar» otroška dramska skupina iz Zgornje Kolo-nje nastopila z enooejanko «Darilo mamicam». Na sporedu so še. poleg nagovora in prizorov v italijanščini, tudi baleti, razne recitacije, pesmice, nastop Harmonikarja in domače godjje. Na splošno željo bodo mladinke ponovile prizor «Od zeiezne ceste», ki je žel toliko uspeha na Prešernovi proslavi.
V	Barkovljah
v nedeljo, 13. marca t. I. ob 16. uri pri Rumeni hiši. Nastopili bodo domači otroci z igrico v treh dejanjih «Rdeča kapica», s petjem in godbo, recitacijami in harmonikami. Mladinke iz Zgornje Kolonje bodo gostovale s Prešernovo «0:1 železne ceste» in recitacijami.
V	Nabrežini
tudi v nedeljo, 13. marca t. 1. v kinodvorani bo otroška dramska skupina PD «Nabrežina» nastopila z enodejanko «Ples igračk», lepimi deklamacijami in baletom. Začetek ob 16. uri.
Prosvetna društva vabijo svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleže teh poslav.
Redni občni zbor PD «Matjašič v Barkovljah
bo v soboto 26. t. m. in sicer v prvem sklicanju ob 19. in v drugem sklicanju od 20. uri.
Klančič iz ul. Or lan d Ini, po poklicu šofer. Ko Je v domači garaži popravljal avto in polnil baterijo ni opazili, da je začel uhajati plin. ki ga je omamil, da se Je zgrudil nezavesten. V takem stanju ga je našel pozneje njegov sorodnik, ki je takoj poklical pomoč. Z avtom RK so ga pre-peljali v bolnico, it oda izdihnil je že med prevozom.
*** Ko sta si v soboto dva prijatelja, 21-letni agent civilne policije Giorgio Pillvini in 21-letni Alfredo Mlekuž ogledovala samokres, se je ta nenadoma sprožil in krogla je prestrelila Pili-vini jo trebuh.	S tra J je počil
verjetno, ko je hotel Mlekuž vzeti prijatelju samokres iz rok, da si ga natančneje ogleda. Nesrečnega agenta so takoj prepeljali v bolnico, -kjer pa je nekaj minut po sprejemu Izdl-nil. Mlekuža je policija prijavila sodišču pod obtožbo nenamernega umora
*** V domači mehanični delavnici se je v ponedeljek težko po-
nesrečil 36-1 et ni Boris KartelJ Iz Boljunca 176. Ko je bil zaposlen s kovaškim mehom, je prišlo nenadoma do eksplozije, ki je raznesla pečico, kos železa pa je za del K ar tel j a In ga težko ranil na nogi. V spremstvu očeta je bil prepeljan v bolnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
*** Kazensko sodišče je te dni obsodilo na 1 leto in 8 mesecev zapora in 50 tisoč lir globe 44-letnega Coslma Ruggeri Iz ulica Sennino, ki se je lansko leto predstavil raznim kmetom, v Križu, kot uradna oseba nekega dozdevnega oddelka za kmetijstvo. Pri tem jim je vrinil za ceno 1200 lir neke tablice «za borbo proti muham». Slepar se pa ni prikazal na sodišče, ker je takoj po goljufiji zbežal Iz Trsta. Na podlagi amnestije mu je bila kazen oproščena.
*** Na leto dni zapora pogojno In plačilo odškodnine sorodnikom žrtve, je bil s strani kazenskega sodišča obsojen 24-letni Armando Belle Novembra lanskega leta je z avtom do -smrti povozil 56-1 et nega Teodora G fustini |n nato zbežal. Policija je tudi ugotovila, da je bil takrat močno vinjen.
* * *
V dneh od 4. do 9. marca se je v tržaški občini ir od ilo 47 o-irok, umrlo Je 56 oseb, porok Je bilo 28.
Za teden dni —
Sobota, 12. — Gregorij Veliki Nedelja, 13. — Teodora Ponedeljek, 14 — Matilda Torek, 15. — Klemen Sreda, 16. — Hllarij in TaciJ1 (zadnji krajec)
Četrtek, 17. — Jedert (Jerica) Petek, 18, — Edvard
ZGODOVINSKI DNEVI 14. 1868 se je odil veliki rili Pisatelj Maksim Gc. -ki. i junija 1936 so ga trocki umorili
14. 1953 je umi Klement Go wald, p edsednik CSR.
18. 1871 je oila proglašena P riška komuna.
18. 1904 se je rodil Srečko KO! vel, pesnik našega Kr» Umri je 27. maja 1926.
Ulili ih
TRST A
SOBOTA: 12. Kramljanje o ki jih in ljudeh - 15.30 Pogovor ženo - 16. Slovenski mol.vi -Haydn: Letni časi oratorij - 20, Vaški kvintei. - 21 Maio za 51 - -malo za res - 22. " CajkovSl Koncert za violino in orkester NEDELJA: 9:	Kmetijska
daja - 10. Prenos maše Iz tržaS stolnice - 12 Oddaja za najml še - 13. Glasba po željah. -Malo za šalo - malo za res Poje zbor «Slovenec» iz Boršti 19. Književniki pred mikrofon« 20 15 Bellini: «Mesečnica»
pera v 2 dejanjih. PONEDELJEK: 13. Pevski
r
g«
kr
str
šil
v«
ila
na
Po g n lin
>f
Po
Ijli
èn-
Po
Sil;
in harmonika - 14. Lahke m« d i je igra Franco Russo - 19 N mica pripoveduje - 20.15 Stjep’ Su lak: Drugi klasični koncert 20.45 Poje tenorist Mitja Grel rac - 21.15 Književnost in ul» nost: O italijanskem slikarstvi TOREK: 13. Glasba po želja 14. Domači motivi - 18. Musorgs Slike z razstave - 18.30 Rlchal son: Londonska fantazija - 18
ovn. uuiiuunsKa lantazija - ij Koncert baritonista Marjana t sa - 20.30 Radijski oder: Glamtfl
Svoje sreče kovač — 3. dej. 22.30 Čajkovski: Romeo in Juli ZDA: 1330
-								
gg		imm	m				mm	ifti
SREDÀ: 13 30 Lahke melodi duet Harris - Primani - 18 Pravljica - 19. Zdravniški - 20 05 Zenski pevski tercet J tuljček - 21.15 Književno®:: S venska revija Vredno:e - 21 Monteverdi: «Orfej» - opera 5 dej.
ČETRTEK:	14.25 Domači <
mevi - 18, Rliss:	Koncert
klavir - 19. Radijska, univerzi, 20.30 Radijska d ramai izirl zgodba: Cvet čudne orhideje. 22. Glasbeno predavanje.
PETEK: 13. Glasba po, želja* 18. Bruch: Koncert za violino orkester - 18.30 Pravljica -Sola in vzigoja - 20.3Ò TržaS kulturni razgledi - 21 Marti" Concerto grosso - 21,15 Knjiž* nosit: Prešeren v angleščini
Gledališče
Slovensko nerodno gledališče u Tržaške ozemlje
V	soboto 12. t. m. ob 20.30 dvorani Gospodarskega druS1,1 na KONTOV ELU •— Chat1 Vild-rac; «LADJA TENAClT'
V	nedeljo 13. t. m. ob 16. dvorani Gospodarskega drujlf na KONl'OVELU — Chat1 Vildrac: «LADJA TENACITÀ
V	četrtek 17. t. m, ob 20.31, kino dvorani v NABREŽINI, Charles Vildrac: «LADJA TEI» CITY».
K I
n o
OBČINE Sobo:a, 12. marca:. «Jaz izpove1 (Io confesso). Film Wac Bros.
Nedeija, 13. marca: se ponovi. -Ponedeljek, 14. marca: se pori«1 Torek, 15, marca: «Trgovin» ženskami» (Mercato donne). Film RepubllC. Sreda, 16. marca: se ponovi. Četrtek, 17. marca:	«Gosp»
čne, ne ozirajte se na r»1 narje» (Signorine, guardate i marinai) P R epu b lic.
Petek, 18. marca: «Robin HO»1 Film Warner Bros.
V tednu se začnejo predsP ob 18, zadnja ob 22. Ob nedel in praznikih začetek ob 15, d-nja ob 22.
PROSEK
Sobota, 12. marca ob 19.30: mostu vzdihljajev» 1 ponte del sospiri). Nedelja, 13. marca ob 17: ponovi.	,
Sreda, 16. marca ob 19.30: «! ma smrti» (La marca 1 la morte), Film MGM.
NABREŽINA
Sobota, 12. marca ob 20: «Nj«] vo Veličanstvo. Je rt1 ne» (Sua Maestà ha d« no). Film Universa! Nedelja, 13. marca ob 16 in se ponovi.
Sreda, 16. marca ob 20 «S»1 (Sospetto). Film RKO.
kol čni •I«
dol boa '«n Inv brino sil,
pre "m. "ku oli Ure "kil ga pol "Ini
i kan «oj
H
Pevsko društvo «Valen1 Vodnik» v Dolini priredi stgvn slovenske knjige in tografij krajev našega ože' lja M. Magajne.
Razstava bo odprta v so*j to od 18. do 2J. in v ned» od 10. do 21.
Občni zbor Kmetijske zadruge
Kmetijska nabavna in P' dajna zadruga v Trslu v* svoje člane, da se udeH rednega občnega zbora, k< sklicuje, kot predvideva tut, v prvem zasedanju za nes, soboto 12. marca.
Drugo sklicanje bo jutr" nedeljo 13. marca t. 1. oD uri v ulici Zonta št. 2/1 1 sedežu Delavske zveze). ,
Priporočamo vsem član» da se udeležijo drugega
canja, ki bo jutri 13. t. m red in eventua1
Dnevni
pojasnila dobite v naših slovalnicah v Trstu in Mili!
UPRAVNI ODBOP
A
Odgovorni urednik , RUDOLF BLAZ1C (BiagP Založništvo «DELA»
Tiska tip. RIVA, Torrebianc»
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dra8č
moža in očeta
za,-
skl
Pr’
za
nu-
na
lja
Pn
bo
drž
boi
nie
čas
P»]
del
«10
'tl-
ak,
P«
ki
koi
"tv-
I
'n
«ot
«ih
raz,
siva
*°j
naj
ki
Z'
'na
K
"Po-
boj,
kod
«rol
5av
► K His dov » S
h,!’
»ai
'>jai
Jani
Hi
"n..,
I»k!
j»,
"Ir;
kitil
»ini
*avi je | in»
. '?• hod
s»et
naj,
z«di »in< »an Po,j jhu ho ,
kot H n V "tov •tiot Pov-«ali
»tilu
koir kon navi "iljf P dar, «a
-je
iih
»kin
ho ; »ah, Hii Z-
i Jožefa Blažin<
se iz srca zahvaljujemo v s» ki so z nami sočustvovali spremili ljubljenega pokoj ka na njegovi zadnji poti. j hvaljujemo se vaščanom i» 1
brovca in Proseka, darò
rti 'žja
cent cvetja in še posebno -
H 8 %
0v V‘Č
?eč,
6 °he, PD «Ivan T nj«i
seški godbi in pevcem ter «Primorje» in jan».
Gabrovec,. 10. marca 19» ,
žalujoča žena GizcU' sinovi Pepi, Miro, in ostali sorodniki