PRED OBČNIMI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATOV Sindikalna organiziranost v občini Te dni potekajo v vseh osnovnih organizacijah sindikata občni zbori ali letne skupščine. ObSS in organizacija ZK Ljubljana Moste-Polje sta pripravila razgovor s predsedniki OOS in sekretarji OOZK o tem, kako izvesti konkretne naloge, ki smo jfli dolžni opraviti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Na razgovoru so sodelovali vsi ali velika večina po-vabljenih ter sprejeli konkretne zadolžitve in napotke za delo. Občni zbori so izredno po-membna oblika za vključitev delavcev v organizirano delo sindikata. Letos so povezani z akcijo uresničevanja interesov delavskega razreda na podlagi nove ustave in nedavno spre-jetih sklepov kongresov ZSS in ZSJ. Člani OOS na svojih občnih zborih ali letnih skup-ščinah ocenjujejo dosedanje delo in aktivnost posamez-nikov, zlasti pa še koliko so uspeli uresničiti določbe nqve ustave pri svbfčfn konkretnem delu. Povsod je treba pogledati, kako je s samoupravljanjem, kako je z ustvarjanjem in de-litvijo dohodka, z varstvom in socialno varnostjo delavcev, s kadrovsko politiko itd. Do-sedanje izkušnje, nove ustavne rešitve in naloge, sprejete na 8. kongresu ZSS, kakor tudi zahteve in potrebe v OZD ter-jajo od nas vseh, da čimprej opravimo ustrezne spremembe v sistemu samoupravljanja. Brez aktivnega sindikata ne more biti dobrega samoupravljanja. Občni zbori in letne skupščine "so pomembna akcija tudi v tej smeri. Poleg letnih delovnih na-črtov, ki naj bodo odraz dose-danjih izkušenj in sprejetih skle- __ pov, sprejemajo člani sindikata na svojih občnih zborih oz. let-nih skupščinah tudi nova pra-vila o organiziranosti in de-lovanja siridikata. S pravili do-ločajo člani svoje razredne in-terese, kot so opredeljeni v ustavi, v programskih doku-mentih ZK ter v programskih in statutarnih dokumentih sindi-katov in zveze sindikatov. Gle-de na določbe statutarnega do-govora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov, ki je bil sprejet na 8. kongresu ZSS, se delavci zdru-žujejo v OOS na osnovi na-slednjih načel: Delavci ustanovijo OOS po pravilu: ena temeljna organi-zacija združenega dela ali druga samoupravna delovna skupnost — najmanj ena osnovna orga-nizacija sindikata. Če so po-samezni deli TOZD ali druge samoupravne delovne skupnosti razmeščeni na različnih mestih na območju ene ali več občin, se ustanovi več OOS. V pri-meru, da je v eni TOZD za-poslenih več delavcev in se ne morejo naenkrat sestajati, se tudi v tej organizaciji ustanovi več OOS. Kjer bo delovalo več OOS v eni TOZD ali v eni OZD, se OOS povezujejo v konfe-renco. Kjer pa je zaposlenih premalo delavcev za samostojno dejavnost sindikata, se ti po-vežejo s sorodno dejavnostjo in ustanovijo skupno organizacijo sindikata. V občini Moste-Polje se člani sindikata povezujejo v 15 različnih panog gospodarsi.va in negospodarstva. Na ravni občine so ustanovljeni sin-dikalni odbori za tiste panoge, ki imajo več OOS. Trenutno jih imamo osem, predvidevamo pa, da jih bo po občnih zborih naj-raanj enajst.. Vsi sindikati v občini se po-vezujejo v svet občinske zveze sindikatov, ki je med skup-ščinama najvišji organ v občini. Dejavnost sindikata v občini je torej dokaj pestra in naloge po-sameznih OOS so različne in specifične za posamezna pod-ročja. Clani sindikata neposredno uresničujejo svoje pravice in dolžnosti na zborih, v dele-gatsko sestavljenih organih, v organizaciji in zunaj nje na raz-nili področjih sindikalnega in družbenopolitičnega dela. De-legati sindikata so vezani na sta-lišča svoje volilne skupine ali OOS in morajo tej redno po-ročati o svojem delu. Za delo in izvrševanje nalog pa so še po-sebej odgovorni članstvu OOS. Vse odločitve sprejemajo de- lavci, člani sindikata na svojih članskih sestankih, problemskih konferencah ali letnih skup-ščinah. Vsake štiri leta pa se sestanejo na občnih zborih. V sindikatu smo z orga-nizirano javno razpravo sodelo-vali pri oblikovanju nekaterih sistemskih rešitev, zlasti pa pri opredelitvi samoupravne orga-niziranosti in njenih političnih ciljev. Ob tem smo spoznali, da je treba predvsem: — jasno, razumljivo in do-sledno oblikovati določila o vsebini samoupravljanja, da ne bo prihajalo do različnih razlag, — v samoupravnih aktih de-lovnih in drugih organizacij na-tančno opredeliti vlogo sin-dikata pri razvijanju samouprav-ljanja, — organizirano izvajati de-lavsko in družbeno kontrolo na' vseh ravneh združenega dela, — zagotoviti pravico in dolž-nost delavcev, da se kon-stituirajo v TOZD povsod tam, kjer so v združenem delu za to podani ustavni in zakonski po-goji, — zagotoviti ustavno pravico ter dolžnost za vzgojo, izobra-ževanje in usposabljanje de-lavcev ob delu pa tudi v vseh oblikah rednega šolanja, — prek zbtwov udeležencev samoupravnega sporazuma za-gotoviti take oblike dela, da bo dejavec razpolagal s sredstvi in sadovi svojega dela in da bo na-grajen po vloženem delu, — opredeliti se za take od-ločitve, ki bodo zagotavljale enakopraven položaj delavca v temeljnih in drugili OZD. Z gotovostjo lahko trdimo, da so vsi sindikati v tej fazi ustanavljanja postali učin-kovitejSi in je dejavnost sin-dikatov že usmerjena v to, da sodelujejo pri ustanavljanju TOZD, sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih do-govorov, sprejemanju statu-tarnih in drugiii samoupravnili aktov — pa tudi pri njihovem izvajanju. Zato v sindikatih na teh osnovah vodimo politično akcijo in neposredno so-delujemo v vseh procesih. Ob koncu še to: ni bilo malo sindi-kalnih organizacij, ki so ra-zumele izreden pomen uveljav-ljanja novih samoupravnih od-ločitev, še vedno pa imanio opraviti z nerazumevanjem in negativnimi pojavi. Osnovni po-goji za uveljavljanje pozitivnih odločitev so postavljali, po opravljenih občnih zborih pa pričakujemo še mnogo več. REZI SVETEK