268 Politični pregled. Državni zbor se snide v drugi polovici septembra in boie zboroval do konca novembra. V decembru se snidejo de- želni zbori, ki bodo nadaljevali svoje zborovanje še po Božiči. Po končanem d* želnozborskeni zasedanji se snide zopet državni zbor. Trutnovska novela. — Vlada predloži še jedenkrat čt šk mu deželnemu zboru predlogo o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu, predno državnemu zboru predloži premembo zakonov o osnovi novih sodišč in razdelitvi sodnih okrajev. Dunajski mestni zastop. — Mej dunajskim mestnim zastopom ali prav za prav županstvom in pa namestništvom je tak razpor, da se najbrž ne bo:le dal drugače poravnati, da odstopi dunajski župan. Poslednji se je zameril namest-ništvu, ker je imel navado, da je odgovarjajoč na interpelacije krivde mestno uprave opravičeval z ovirami, ki jih dela na-mestništvo. Občna volilna pravica. — Po raznih časopisih se razpravlja vprašanje o razsrjenji volilne pravice oziroma o vvedenji občne volilne pravice. Neki dunajski konservativen list priporoča, da bi volili vsi tisti, ki so izpolnili 35 leto in so oženjeni Volilno pravico bi pa imeli tuii tisti neoženjenci, ki se po svojem stanu ali storjeni redovni obljubi ne smejo ženiti. Kallavevo potovanje v Bosno. — Skupni fiaančni minister pi. Kallav je odpotoval v Bosno, da si ogleda tamo-šdjo upravo in tamošnje razmere sploh. Ostal bode v Bosni dva meseca. Kollarjeva slavnost. — Ogerska vlada je strogo prepovedala yse slavnosti ob stoletnici Kollarjevega rojstva. V Tur-čanski Smartin in pa v Moševce je bila poslala žandarme. Tujcem je strogo zabranila vhod v slovaško .,Besedo" (čitalnico) v Turčanskem Smartinu in pa v Kollarjevo rojstno hišo. Povsod so bili nastavljeni žandarmi. Civilni zakon na Ogerskem. — Vlada je že izdelala predlogo o obveznem civilnem zakonu, ali dosedaj še ni dobila vladarjevega dovoljenja, da jo sme predložiti zbornici. V vladnih krogih so baje v skrbeh, kako bi dobili to dovoljenje. Srbija. — V srbski skupšMui bila je te dni prav burna debata. Vlada predložna je skupščini predlog najeti 44 milijonov frankov. Naprednjaki so strogo kritikovali finančno upravo in trdili, da slabšega gospodarjenja še ni bilo v Srbiji, kakor sedaj, ko gospodarijo radikalci. Eadikalci sami. prav močno v zagati zaradi teh očitanj, so se skušali opravičiti. Skupščina vzprejela je na to z večino glasov vladen predlog. Shod socijalistov v Curihu (Švica). — Minolo nedeljo se je vršil v Curihu shod socijalistov. UdeLžilo se gaje nad 600 delegatov raznih socijalistiških društev iz vseh evropskih dižav; zastopana je bila po mnogih odposlancih tudi Avstrija. Na shodu posvetovalo se je o osemurnem delavniku, o praznovanji prvega majnika, o politični taktiki socijalistov, o vedenji socijalistov v slučaji vojne, o urejenji ženskega dela, o razvoju narodnih in mejnarodnih društev in o mejnarodni organizaciji socijalistov. Shod završil se je povsem mirno Italija. — V Eimu teče te dni pravda proti upravitelju Tanlongo in blagajniku Lazzaroni, ki sta pri romanski banki izdala več bankovcev, kakor bi jih bila smela in tako banko oškodovala za 28,596.105 lir. Mnogo tega denarja porabilo se je v politične namene strankarske. Tako zatoženca trdita, da sta velike svote podajala raznim ministrom. Francija, ki nas je zadnji čas presenetila že s tolikimi škandali, vznemirja ravno sedaj ves svet zopet z novim prav delikatnim škanddlom. Tajnik policijskega ravnatelja v Parizu, Dupas, je izdal brošuro, ki utegne postati usodepolna za sedanjo francosko republikansko vlado. Dupas imel je namreč pri preiskavi panamske atere nalogo, da vjame ubegiega Artona, ki je bil pri aferi prav močao prizadet. Dupas prepotoval je vso Evropo in zasledoval Artona in dasi je mnogokrat prišel ž njim skupaj, ga vendar ni vjel, ker naročila mu je tako vlada. Ti- 269 ralaica, ki se je tem povodom izdala o Artonu je bila nalašč popolnoma napačno napravljena. V nji bil je Arton nalašč tako popisan, da ga ni bilo spoznati, tudi fotografija se nalašč ni dodala, dasi jih je policija imela več v rokah. Ko je Arton obljubil, da svojih zapiskov ne bo porabil zoper republiko, je minister Eibot Dupasu naročil, da naj gleda, da Arton ne bo vjet. Vlada je Artonu za njegove zapeke obljubila 100 000 frankov in dala zagotovilo, da ga ne bo vjela in tirala pred sodišče. — Ta razkritja, katera Dupas opisuje prav natančno v napominani brošuri, naredila so povsod na Francoskem velikanski \ tis. če se republikanska vlada še za Časa zadostno ne opraviči pred narodom, je prav verojetno, da more cela stvar imeti pri bližnjih bcdočih volitvah zle posledice za republiko. Monarbisti, ki so škandal uprizorili, so potem dosegli svoj namen. Korintski prekop otvorili so prav slovosno dne 7. avgusta t. 1. Prisustovali so slavnostj giški kralj, kraljica, prestolonaslednik in ministri ter diplomatlcai zastopniki raznih držav. — Prekop korintske morske (zine je za trgovino z ju-trovimi deželami prevelike važnosti. Prej je vsaka ladija, ki je došla iz Jonskega morja in bila namenjena v Eg^jsko morje, morala pluti okrog južne Grške. Zdaj, ko se je napravil korintski prekop, plule bodo ladije lahko preko tega. Vsaka ladija prihranila si bode z novo potjo kakih 16 ur. Nova pot je razun tega, da je kračja, tudi veliko varnejša. Na prekop korintske ožine mislilo se je že pred 2000 leti. Osnovalo se je zadDJe desetletja več družb v namen, da prekopljejo to ožino, a vse so razpale. Se le družba ustanovljena 1. 1889. je stvar dokončala. Prekop stal je 63 milijonov frankov. Sijam v Aziji. — Francoska in angl ška vlada sta se mirnim in to prav kratkim potom sporazumeli glede sijamskih razmer in tako s tem preprečili vsako vojno. Pri celi stvari postopali ste obe vladi prav častno in s tem gotovo pridobili pri svojih tfarodih veliko zaupanje.