GLASILO KOMBINATU DELAMARIS
INTERNA IZDAJA
LETNIK VII.
IZOLA, februarja 1965
11IŽ4
ŠTEV. 2
Občni zbor sindikalne podružnice
Letošnji občni zbor sindikalne podružnice se je po svoji kritičnosti do lastnega dela in dela ostalih organov v podjetju precej razlikoval od občnih zborov v prejšnjih letih, ko smo v glavnem naštevali le svoje uspehe in izboljšanja. To ugotavljamo po živahni in konkretni razpravi o posameznih vprašanjih.
Iz poročila o delu sindikalne organizacije, iz referata, ki je bil podan na občnem zboru, ter iz razprave je razvidno, da je sindikalna organizacija dojela svojo nalogo v gospodarski organizaciji. Zlasti v razpravi so bile nakazane šibke točke našega dela in življenja v podjetju, realno pa ocenjene pozitivne stvari. K doseženim uspehom v prejšnjem letu je poleg spremenjenih instrumentov prispevalo smotrnejše gospodarjenje in drugi prijemi v našem delu, da smo gospodarske naloge dosegli z manjšim številom zaposlenih, istočasno pa vsaj v drugi polovici leta omogočili višje osebne dohodke. Ti so se v drugi polovici lanskega leta povišali, tako da se sedaj giblje povprečni osebni dohodek okrog 44.000 din mesečno. Od-
pravljena so najbolj kričeča nesorazmerja osebnih dohodkov med posameznimi delovnimi enotami, čeprav tudi sedanji sistem ni zadovoljiv, ker niso stimulirana po učinku vsa delovna mesta.
Občni zbor je ugotovil, da bi bili naši gospodarski rezultati lahko še boljši, če bi se bolj utrdila delovna disciplina in odpravile pretirane bolezni. Zaradi teh smo v minulem letu izgubili nad
56.000	delovnih dni in plačali 54 milijonov socialnega zavarovanja.
Obveščanje kolektiva bomo izboljšali edino s tem, da bomo dosledno upoštevali napotke delavskega sveta, ki nalaga vodilnemu
kadru, da seznanja kolektiv z vso problematiko, ki nastaja v podjetju. Tudi o 42-umem delovnem tednu je stekla razprava, žal pa ni nobenih izgledov, da bi v bližnji bodočnosti uresničili to željo. Kot refren smo tudi tokrat ponavljali stanovanjske težave in ugotavljali, da z blokovsko gradnjo tega ne bomo rešili. Poudarili so, da je treba dodeliti nekaj sredstev za popravila starih stanovanj in podpreti zadružno gradnjo.
Čeprav bi se lahko pogovarjali na tem občnem zboru še o marsičem drugem, je kakor rdeča nit šla skozi vso razpravo beseda o standardu, stanovanjih in osebnih dohodkih. To so tri stvari, ki člane našega kolektiva najbolj te-žejo, katerih pa sami ne moremo rešiti.	as
Novo sindikalno vodstvo
Na občnem zboru so bili v izvršni odbor sindikalne podružnice izvoljeni naslednji člani kolektiva: i
Jelka Božič — delavka v oddelku kontrole doz obrata Argo
inž. Evgen Ferluga — vodja razvojnega laboratorija
Delovno predsedstvo
Marija Horvat — delavka v skladišču gotovih izdelkov obrata Iris
Tihomil Javoršek — vodja oddelka za proizvode v prahu Silvo Kaligarič — vodja priprave dela
Savo Kapelj — nabavni referent
Marija Marinič — delavka v oddelku predjedi Lavra Peloza — delavka v oddelku predelave rib Iris
Ivan Trampuš — kovač v remontni delavnici obrata Riba Jože Valenčič — delavec v oddelku pločevinaste embalaže Takoj po kančanem občnem zboru, dne 24. februarja 1965, se je novoizvoljeni izvršni odbor sestal na prvi seji, da bi se konstituiral.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Tihomil Javoršek, za podpredsednika pa tov. Savo Kapelj. Ostale funkcije bodo prevzeli novi člani na eni izmed prihodnjih sej.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivan Palčič, Milan Hojnik in Jožica Hvalič.
Novoizvoljenim funkcionarjem naše sindikalne podružnice čestitamo in jim želimo pri njihovem delu člmveč uspeha.
as
KJE SMO LETOVAL/
W rt
Volitve novega sindikalnega vodstva
Stanovanjska izgradnja
V kombinatu smo pripravili anketo, v kateri je polovica kolektiva povedala, k je so v minulem letu preživeli letni dopust. Anketiranih je bilo 807 ljudi iz vseh oddelkov in vseh plačilnih kategorij. Tudi zaposlitev obeh zakoncev je bila v anketi so raz-4 merno zastopana.
Od vseh anketiranih je 'prev.i-velo svoj dopust doma 383 članov kolektiva, torej skoraj polovica anketirancev. V našem počitniškem domu jih je bilo 31, na morju 12, v hribih 54, v klimatskih krajih 7, na podeželju 186.
V	rubriki »pri sorodnikih« je prijavilo svoj dopust 325 anketirancev, kar kaže, da so tudi tisti, ki so bili v hribih, na podeželju ali V klimatskih krajih, bili pri svojcih, ki živijo v teh krajih.
V hotelu je preživelo dopust 9 anketirancev, prav toliko tudi v kampu. Največ jih je šlo na dopust z zakoncem in otroki, in sicer nad polovico vseh anketiranih. Takih, ki so šli na dopust sami, je 166, ni pa znano, koliko je v tem številu samcev, koliko poročenih.
Dopust izven doma je preživelo največ uslužbencev, kjer sta zaposlena dva ali več članov družine, saj jih je ostalo doma le ena tretjina, pri vseh ostalih skupinah pa je ostalo doma polovica anketiranih. Tega letovanja seveda ne moremo jemati v pravem pomenu besede, saj ni nihče prebil vsega svojega dopusta v kraju, ki ga je navedel v anketi, ampak so bili to le krajši obiski pri sorodnikih in znancih, malo zaradi razvedrila, malo zaradi ozimnice, pa tudi popust na vožnji je treba izkoristiti.
Sedaj smo pred odločitvijo, kako regresirati dopuste v bodoče, da bi zajeli čim več članov kolektiva. Počitniški dom ni najboljša rešitev, saj je bilo lani pri 100 °/o izkoriščenosti v njem le 65 članov kolektiva po 10 dni in tudi manj. Na tak način ne pride v dom niti 1 %> kolektiva, ali drugače povedano, vsakih 100 let lahko pridemo na vrsto za letovanje v Lepeni. Ker pa ni obetov, da bi uredili oddih v domu v Lepeni, je delavski svet odločil, da se dom proda. Takšno odločitev tje narekovalo tudi drago vzdrževanje doma. K dotaciji oziroma regresu, ki ga daje podjetje in je v minulem letu znašal 854.158 din ali na člana kolektiva v idomu 13.000 din, je treba za vzdrževanje doma prišteti vsaj še enkrat toliko. Ta oblika financiranja rekreacije pa ni v skladu s hotenjem, da sredstva za oddih uživa čim širši krog tistih, ki jih ustvarijo.
Druga negativna stran, ki jo ima dom, je ta, da se v njem
Stanovanjska stiska v našem mestu nikakor ne popusti in mnogo hitreje nastajajo nove potrebe kot pa nova stanovanja. Delavski svet je zaradi težkih stanovanjskih razmer nekaterih članov našega kolektiva naročil stanovanjski komisiji, naj pripravi predlog, kako reševati ta problem, da bodo finančna sredstva, vložena v stanovanjsko izgradnjo, najbolj smotrno porabljena.
Komisija predlaga, naj hi v tem letu odobrili v te namene 60 milijonov din, in sicer za nova stanovanja, ki bi jih kupilo podjetje, 20 milijonov, za zadružno gradnjo 30 milijonov, za popravila starih stanovanj pa 10 milijonov.
V	dosedanji praksi se je zadružna gradnja pokazala kot najbolj ugodna in uspešna oblika gradnje stanovanj. Uspeh naše stanovanjske zadruge in nenehne potrebe so bodili nove interesente, zato komisija predlaga, da bi ustanovili še eno tako zadrugo. Lokacija za zadružno gradnjo je določena nad cesto med Kovačem in Belvederom. Na tem področju predvideva zazidalni načrt približno 200 hiš. Že v tem letu pričakujemo, da bo začelo zidati okrog 60 zadružnikov iz izolskih podjetij. Načrt za tako enostanovanjsko hišo predvideva 80 m2 neto stanovanjske površine. Notranjo ureditev si bodo zadružniki izbirali sami, le zunanji videz hiš bo moral biti vsklajen z ostalm naseljem, ker bodo ie hiše na zelo vidnem mestu.
zbirajo ljudje iz enega ‘podjetja in da tudi na dopustu razprav-1 j jo samo o podjetju. Zato s prodajo doma ne bomo ničesar izgubili, temveč pridobili, saj bodo sredstva, namenjena za rekreacijo in oddih, smotrneje uporno ljena.	ab
Kombinat bi tu pomagal s tem, da bi dal vsakemu zadružniku 2 milijona kredita, 2 milijona bi dal občinski stanovanjski sklad, 1 milijon pa zadružnik sam. Tako bo ipoleg lastnega dela stala taka hiša vsakega zadružnika 5 milijonov, kar bo odplačeval 30 let po 15 — 17.000 din mesečno. Če bo delavski svet odobril predlog komisije in 30 milijonov za zadružno gradnjo, bo 15 članov kolektiva gradilo svo je domove. Stanovanjska komisija tudi predlaga, da bi za 20 milijonov kupili 3 manjša ali 2 večji stanovanji v /.e izgotovljenih blokih za tržišče. To je sicer najdražja rešitev, ima pa to prednost, ker so stanovanja že gotova in bi najnujnejše primere lahko takoj rešili.
Pri popravilu stanovanj je komisija upoštevala priporočilo občinske skupščine, da popravimo stanovanja tudi 12 članom ZB, ki so 'imeli svoje vloge pri občinskih organih. Za ta stanovanja bo potrebnih 1,584.000 din ali povprečno 132.000 din za popravilo enega stanovanja. Pri teh popravilih bo sodeloval s svojimi sredstvi tudi občinski stanovanjski sklad. Za ostale člane kolektiva predvideva komisija popravilo 20 do 28 stanovanj. Za vsako teh ^stanovanj bi potrebovali 300—400.000 din.
Finansiranje popravil je možno samo preko občinskega stanovanjskega sklada. Ker pa ima ta sklad na razpolago Je omejena sredstva in samo za soudeležbo pri popravilih stanovanj članov ZB, bomo ostala stanovanja lahko popravljali samo z lastnimi sredstvi, ki jih bomo naložili pri skladu.
Če bo delavski svet sprejel ta predlog, bo stanovanjski problem rešen vsaj za 55 družin članov našega kolektiva.
O delu poravnalnega sveta Izola
Pred petimi ileti je bil ob sodelovanju družbeno-političnih organizacij, organov oblasti in republiškega sekretariata za pravosodno upravo izvoljen na seji občinskega ljudskega odbora prvi poravnalni svet v naši občini.
Poravnalni svet Izola je bil ustanovljen oktobra 1959 kot poseben družbeni organ z nalogo, da posreduje mirno, izvensodno reševanje sporov med 'državljani in s tem vpliva na razvoj družbene solidarnosti. Prvenstvena naloga poravnalnih pvetov je mirno reševanje sporov med državljani na podlagi prostovoljne poravnave prizadetih, to je brez intervencije organov državnega aparata, med katere štejemo tudi pravosodne 'ustanove. Postopek sam ima vsekakor prednost pred postopkom na sodišču. Poravnalni svet je ljudem nudil spravo kot sodišče, postopek je zelo hiter, ne povzroči istroškov, predvsem pa je veliko lažje svetovati strankam pametno in pravično poravnavo, če so v poravnalnem svetu ljudje, ki uživajo zaupanje državljanov in ki neposredno poznajo razmere ljudi in objektivne potrebe strank. Državljanom je na prosto dano, na kateri organ ise hočejo obrniti za urejevanje svojih spornih zadev. Tisti, ki že po isvojem značaju neradi hodijo po sodiščih, se raje obrnejo na poravnalni svet, kjer se lahko sklene poravnava v vseh premoženjskih sporih, preživninskih in kazenskih zadevah; to so zlasti žalitve, ki se preganjajo z zasebno tožbo. Ravno iz teh razlogov odstopajo sodišča, javna 'tožilstva lin in postaje LM posamezne predloge in tožbe poravnalnim svetom v predhodno obravnavanje in moramo reči, da se je v mnogih primerih grozeča pravda končala že na poravnalnem svetu v zadovoljstvo obeh Istrank.
V	poravnalni svet Izola je vključenih 9 članov, od tega 2 ženi. Prvotni sestav se je v teku let precej spremenil. Leta 1964 se je porav-
Prl obravnavanju pravilnika o dodeljevanju stanovanj so prišle na dan hude obtožbe, kako nekateri posamezniki brezdušno izkoriščajo stanovanjsko stisko in od podnajemnikov pobirajo višjo stanarino, kot sami plačajo za celo stanovanje, žrtve teh so največkrat mlajši, samski ljudje, ki so v tej situaciji brez moči in morajo tiho prenašati krivico, če nočejo izgubiti še tega ležišča.
Zakonodajalec ni predvideval tolikšnega izkoriščanja, zato zza-
nalni svet preosnoval, kar se je pokazalo kot zelo dobro. Ker so poravnalni sveti neke vrste šole državljanov za upravljanje družbene skupnosti, bi bilo prav, ida gre čim-več državljanov iskozi to funkcijo, pri čemer je treba paziti, da bodo člani poravnalnih svetov imeli vse moralne kvalifikacije, da bodo uživali ugled državljanov, da bodo strpni, preudarni in prizadevni pri iskanju najboljše rešitve v konkretnem sporu.
Statistični podatki o delu poravnalnega sveta Izola kažejo, da je obravnaval leta 1960 92, leta 1961 62, leta 1962 47, leta 1963 76 in leta 1964 67 zadev., skupaj 344 zadev. Zadeve za rešitev so predlagali: sodišče 47, javno tožilstvo 23, državljani 260, ostali 44.
S poravnavo je rešenih 236 zadev, neporavnanih 103 in v delu 5 zadev. Iz tega je razvidno, da je poravnalni svet Izola dosegel velik uspeh talko glede obsega dela kakor tudi glede kvalitete in števila poravnanih zadev, tako da velja za najuspešnejši poravnalni svet na območju Izole, Pirana in tudi Kopra, kar je bilo tudi javno priznano.
Materialni pogoji za poslovanje poravnalnega sveta so bili zagotovljeni v okviru stanovanjske skupnosti Izola, ki je posameznim članom poravnalnega sveta tudi priznala nagrado za zamujeni čas.
Poravnalni sveti pa ne uspevajo tam, kjer se družbenopolitične organizacije ne brigajo za njihovo delo. V 'zadnjih, letih se delo poravnalnih svetov na območju republike Slovenije zmanjšuje in ne izkazujejo takih uspehov kot ob ustanovitvi. To ne velja za poravnalni svet Izola, kljub temu pa je treba prevzeti priporočilo skup.čine SRS — organizacijsko političnega zbora, ki ugotavlja:
1.	da so poravnalni sveti družbeni organi s pomembno vzgojno funik-
konom to ni urejeno. Nastaja pa vprašanje, kakšno pravico ima najemnik stanovanja do te rente. Ali ni to najbolj klasičen primer oderuštva, za katerega pri nas ne bi smelo biti mesta, če pravimo, da smo »izkoriščanje človeka po človeku« odpravili? Ker na humanost in moralo pri mnogih ni več računati, bi morali take pojave javno ožigosati v naših časopisih in na javnih sestankih.
cijo urejevanja in poglabljanja sožitja med občani;
2. da jbti se poglobila zavest občanov o koristnosti poravnav, naj družbeno-politične organizacije, sodišča, javna tožilstva in drugi oblastveni organi še nadalje predlagajo in Isvetujejo isprtim strankam, da poskušajo svoje spore poravnati pred poravnalnim svetom;
3. za organizacijo in delovanje poravnalnih svetov naj praviloma skrbijo sveti krajevnih skupnosti, kar pa naj ne odvezuje občinskih skupščin obveznosti, da bi zagotavljale materialno osnovo za njihovo poslovanje;
4. družbeno - politične organizacije naj posvetijo primerno skrb zlasti kadrovanju in kadrovskemu obnavljanju poravnalnih svetov, pravosodni organi pa naj zbirajo evidenčne podatke o poravnalnih svetih in naj to nalogo praviloma izvršujejo preko občinskih skupščin oz. njihovih organov;
5. funkcija članov poravnalnih svetov je častna in brezplačna, kljub temu pa je treba članom povrniti izdatke, ki jih imajo v zvezi z delom pri poravnalnih svetih in izgubo pri 'zaslužku.
Vajencem brezplačne malice
Delavski svet kombinata je na svoji zadnji sej na predlog mladinskega komiteja sklenil, da se vajencem, ki so v učnem razmerju pri kombinatu, delijo malice brezplačno. Ta sklep, ki bi ga sicer že davno morali sprejeti, je pomemben napredek v skrbi za naše bodoče delavce. Vsi se zavedamo, da naši vajenci živijo v dokaj slabih razmerah, saj so vajeniške nagrade minimalne. Vajeniške nagrade in štipendije je delavski svet decembra lani delno povišal, vendar so te v primeri z življenjskimi stroški še vedno prenizke. Zalo jih bo nujno potrebno zopet povišati. Delavski svet je na predlog mladinskega komiteja odobril novoletne nagrade tudi vajencem, na katere smo ob podelitvi novoletnih nagrad pozabili.
Novi mladinski komite si je zadal kot posebno nalogo v svoji mandatni dobi skrb za vajeniško in delavsko mladino. Kot kažejo rezultati, se je mladinsko vodstvo resno zavzelo za reševanje posameznih problemov mladih v kombinatu. Upamo, da bo s svojim delom tudi tako nadaljevalo.
Franetič
Doklej bo tako 7
Zgodovina
kave
Med mogimi trgovskimi dobrinami, (ki so se pojavile v 16. in 17. stolet ju v Evropi, kot so sladkor, Jcakao, tobak, poper in podobno, se je tedaj prvič pojavila tudi kava.	,
Kava je bila v Evropi sicer znana, ker so vojaki raznih dežel in narodnosti v vojnih pohodih to dobrino (poznali in preizkusili. Poznali so jo že stoletja nazaj!
Pojavlja se vprašanje: zakaj je prišla sorazmerno tako pozno na evropsko svetovno tržišče?
Odgovor je verjetno naslednji: kavo so sicer že poznali in jo pri-pravjali na razne načine, toda pražena je prišla v promet šele v zadnjih desetletjih 16. stoletja, torej tik preden se je pojavila na evropskem trgu.
Po podatkih je bil prvi kavni napoj iz pražene kave pripravljen v začetku 16. stoletja v Etiopiji.
V	domovini kave — Etiopiji — še danes poznajo kavni napitek, ki ga dobe !iz svežih zrn po fer-mentirnem postopku, kot pivo, vino in podobno. Torej priprava napitka brez poprejšnjega praženja, jki pa daje poseben okus in aromo, iki Evropejcem nista preveč prijetna.
Po podatkih Hartvvicha iz leta 1911 so takrat v Ugandi, Ungori in Nyanzi žvečili surova kavina zrna in s tem dosegli poživljajoči učinek na telo.
Enako piše tudi Zedler leta 1732:	»...nekateri	kavina	zrna
{surova) :kuhajo in jedo kot grah ter s tem dosežejo poživljajoč učinek!« Poudariti je treba, da je rastlinska vrsta, iz katere poznamo danes kavo: »Prosperi Alpini: da plan tis Aegypti« imenovana: »Bon«.
Priprava napitka iz pražene kave po vsej verjetnosti izhaja iz kakega gozdnega požara, ki je iz-
bruhnil v Etiopiji, in so potem iz tako zaostalih na pol sežganih zrn pripravili napitek.
Prav tako pa je lahko povod za pripravo današnjega napitka eden izmed naslednjih načinov:
1.	Domačini so običajno sušili zrna na soncu. Nekateri so pa to sušenje pospešili z umetnim sušenjem z ognjem. Seveda se je pri takem Jsušenju določena količina zrn močneje segrela in potemnela, kar je dajalo pozneje pripravljenemu napitku poseben okus po praženi kavi.
2.	Harwitch, .(ki je leta 1882,83 potoval po Somaliji, Benadirju in Bajunu, je »praženje« opisal takole: » ... v loncu raztope maslo in segrevajo sezamovo olje do vrenja. Vanj vržejo prej nekoliko pomečkana kavina zrna, nato lonec čimbolj trdno zapro in vse skupaj dlje časa cvrejo. Vsaka družina ima tak lonec, ki pa služi le temu namenu in v njem ne pripravljajo ničesar drugega.«
Verjetno je kdo namesto maščobe, ki je ni imel, za to upo-
■' ■ :
NOVA DELOVNA MESTA
Delavskii svet je na 11. seji sklenil, da se v oddelku prodaje na domačem trgu formira ekonomska propagandna služba z naslednjimi delovnimi mesti:
Vodja propagandne službe, uvrščen v '16. kategorijo referent za direktno propagando, uvrščen v 15. kategorijo1, referent za oblikovanje, uvrščen v 13. kategorijo in za vsak odobren osnutek 6.000 din premije, šofer propagandist, uvrščen v 11. kategorijo, aranžerji ;(3), uvrščeni v 11. kategorijo in Iza vsako izložbo 600 din za aranžiranje sejemske razstave pa
5.000	din dodatka. Demonstrantkam se bo dohodek obračunal po povprečju zadnjih treh mesecev, če je to zanje ugodneje kot po kategoriji na stalnem delovnem mestu.
V tem oddelku je odprto tudi delovno mesto »raziskovalec tržišča na domačem itrgu«, ki je uvrščen v 15. kategorijo.
V delovni enoti predelave rib je ibilo odprto novo delovno mesto »polkvalificiran sodar« z osnovno1 postavko 5. kategorije.
Naši petdesetletniki
Meseca februarja so slavili pol stoletja življenja naši sodelavci KRISTINA SUŠA iz oddelka paradižnika, ANA DEGRASI iz oddelku pločevinaste embalaže, ANTON PUPIS in LIBERO SOKOLIC, oba iz skladišča gotovih izdelkov v obratu Iris.
Ob tem življenjskem prazniku kličemo našim jubilantom: »Tovariši, še mnogo let!«
PLANTAŽO SMO ODSTOPILI OBČINI
Ko simo pred ileti prevzeli od občine zemljišče, ki se razteza od kurje farme pa tja do Baredov, je bilo na delavskem svetu pojasnjeno, da .e ito .le loblika pomoči komuni, da bo okolica Izole posajena s sadnim drevjem. Rekli Ismo, da ni važno, kdo bo obiral, glavno je, da bo kaj •orastlo in rodilo.
Na tem področju smo imeli zasajenih 7.200 marask, za katere pa ne vemo, če so vse pri življenju, saj smo pred tremii leti ukinili skupino,. Iki je vzdrževala te nasade, in od takrat dalje je ostal nekaj časa ’e en| čuvaj, dokler nismo odpravili je tega.
Zgradbi, v kateri so bili kokošnjaki, smo preuredili v stanovanje in ostaneta še naprej pod upravljanjem kombinata.
S tem je dal naš kolektiv komuni velik prispevek za lepšo podobo okolice in gospodarsko pomoč kmetijstvu, če bo vzdrževalo in izkoriščalo te nasade.
rabil vodo. Nekaj je je izhlapelo in ustvarila se je prava parna peč, kjer se je kava delno spražila iin dajala nam znani napitek!
V	zgodovinskih zapiskih zatrjujejo, da se je prvič pojavil nam znani napitek v letu lili. Musti Gemal 'Eddin ga je spoznal ter se ga naučil pripravljati na nekem potovanju v Adjam. Takrat so v Mekki že obstajale »kavarne«, imenovane »šole za spoznavanje«, kjer je služil kavin napitek za intelektualne razprave, i
Kava rodu Arabica s cvetovi in sadeži
lTvi znani pisec, ki omenja kavo v Evropi, in to na osnovi svojih potovanj v letih 1573 do 1576 oo Orientu, je augsburški zdravnik Leonhart Rauvvolf, ki piše o nekem »temnorjavem napitku«, imenovanem »chaube« ah »cao-va« v pakrajini Aleppo. Za pripravo napitka da uporabljajo zrna »Bunnu«.
Toda takratni državni šef Khair Bei si 'ni dal ničesar dopovedati in ni priznal »šol za spoznavanje«. Prepovedal je prodajati in razširjati pitje kavinega napitka. Ukazal je razbiti »kavarne« in »šole za spoznavanje«. Njegov naslednik pa je zopet ustanovil »kavarne« in »šole«, ker mu je napitek ugajal in ga je zelo cenil.
Kakor vidimo, je morala kava oziroma kavin napitek prestali marsikatera ponižanja preden se je ,uveljavil. Predvsem’so tu mišljeni kavarnarji in ljubitelji kave.
tovni potnik Benečan Peter della Valle.
Po Honorii Belli »Alignot epi-stolac ad Carolum Clusium, Ant-werpen 1601«, je botanik Carol Clusium prejel od zdravnika Ho-norius Bellus leta 1595 kavo: »Bu-mas, ex qua in Aegypto potionis illud genus conficitur, Cave vo-catum«.
Leta 1615 je javil della Valle svojemu prijatelju v Benetkah,
Kava rodu Arabica v cvetju
da bo pripeljal s seboj kavo. Obstajajo dokumenti, da je della Valle imel že leta 1624 znaten uvoz kave. Imel pa je tudi prvo »kavarno« v Evropi. Po letu 1640 je bila potrošnja kave v južni Italiji že zelo razširjena. Iz amsterdamskih zapiskov iz leta 1637 razberemo* da se je takrat pričela potrošnja pražene kave tudi v ostalih delih Evrope. Glede prve vzgoje kulture kave je bila v letih 1660-70 znana le Arabija, ki je pridobivala letno po 40.000 vreč kave (po 150 kg vreča). V ilustracijo: danes pridela Arabija komaj 1/6 tedanje količine! Kavo so potem razvažali iz Djidde, ki je luka Mekke. Kava, namenjena Evropi, je potovala z ladjo v Suez, od tam pa s kameljimi karavanami do Kaira in od tu z ladjami v italijanska in franc<> ska pristanišča. (Samo kamelji transport je veljal za eno kamelo 100 tolarjev.) Nadaljnjo vzgojo in kulturo kave so Holandci v letu 1650 prenesli v Batovijo, kjer so se v letu 1680 pojavile prve plantaže kave. Od tam so Holandci razširili pridobivanje kave še nadalje na Javo in ostale Sundske otoke.
Prve opise kavinega drevesa pa nam podaja italijanski zdravnik Prosper Alpinus, ki je bil leta 1580 v Egiptu, kjer je našel poleg raznih drugih neznanih rastlinskih vrst tudi kavino drevo.
To je opisal tudi v svojem delu leta 1592, kjer je kavina zna imenoval »Bon« in »Ban«.
Kavo je prvič prinesel v Evropo, in sicer v Benetke, znani sve-
Cepljenje proti tetanusu ali mrtvičnemu krču
Mrtvični krč iali tetanus je bolezen, ki se ne prenaša od človeka na človeka, ampak z okuženo zemljo ali prahom. To bolezen povzroča tako imenovani bacil {tetanus s svojim strupom, imenovanim eksotoksin. Ta strup povzroča krče, predvsem v mišicah. Bacil tetanusa — posebno njegove spore ali gube — je silno odporen 'in dolgo živi v zemlji, na dvoriščih, njivah, v prahu, na gnojiščih, celo v zemlji v cvetličnih lončkih. Od tod pride skozi ranice v telo, na pr. če se zbodemo s trnom, z žico, pločevino, če se urežemo ali kako drugače poškodujemo, na pr. če pademo na cesti ali pri avtomobilskih nesrečah. [To bolezen povzročajo tudi umazane roke, nečisti povoji pri kriminalnih abortusih, opeklinah, zmrzlinah, skratka povsod tam, kjer je kaka poškodba. Najbolj so nevarne rane, ki so komaj zaznavne in do katerih zrak nima dostopa. Bolezen nastopi 3 do 14 dni po poškodbi.
Začetek bolezni je postopen. Prvi znaki so krči v čel justni mišici. Oboleli težko odpira usta, ali pa jih sploh ne more odpreti. Krči se nato širijo še na dinge obrazne mišice. Čelo se naguba, nosno-ustna guba se poveča, tako da se človeku zdi, da se bolnik prav 'sarkastično smeje.
V	resnici je pa to krč obraznih mišic. To je tudi eden prvih znakov te bolezni. Kmalu preide krč na vratne, ledvine in prsne mišice, tako da se bolnik vzdiguje s prsnim in križnim delom telesa. Krč pride tudi v roke in noge. Mišice so čvrste, trde in napete, tako da je bolnik skrčen. Krči nastajajo na vsak dražljaj, če sc bolnika le dotaknemo, če povzročamo hrup ali glasno govorimo. Ti krči trajajo od nekaj sekund do pol minute. Če pa trajajo dalj časa, povzročijo smrt. Pa tudi kratki krči človeka izmučijo in izčrpajo, tako da umre. Temperatura je le (srednje visoka in ni značilna za to bolezen. Bolnik sc pri tem tudi znoji.
Bolezen težko zdravimo, zato je umrljivost zaradi nje (visoka — 60 do 80 fl/o. Posebno nevarne so poškodbe na glavi. Tudi v Izoli smo imeli že več smrtnih primerov zaradi tetanusa.
Ker se mrtvični krč težko zdravi, ga skušamo preprečiti. Preprečujemo ga tako, da damo pri vsaki poškodbi tetanus injekcijo r obliki antitetanus seruma, ki vsebuje antitoksin. Vendar te injekcije ne drže dolgo, le eden do
dva meseca. Imajo še to slabo lastnost, da rade povzročajo alergijo, ki jse kaže v srbenju, rdečkastih izpuščajih, v povišani temperaturi do 40 stopinj, otekanju očesnih vek, obraza, dušenju v grlu, težkem dihanju in včasih tudi bruhanju. Marsikateri naš delavec \ali delavka je že na lastnem telesu občutil te neprijetnosti in je tudi prestal nemalo strahu poleg neznosnega srbenja.
Medicina napreduje, čeprav počasi, vendar stalno. V novejšem času so iznašli protitetanus injekcije, ki držijo trajno, od 5 do 10 let. Da dosežemo to trajno odpornost proti tetanusu, moramo cepiti v teku enega meseca dvakrat in po preteku enega leta še enkrat. Tako je človek obvarovan te hude smrtonosne bolezni in tudi vseli nevšečnosti, ki jih povzročajo stare serumske injekcije. Nove injekcije namreč ne vsebujejo seruma, ampak le ana-toksin, ki za stalno preprečuje obolenje za tetanusom. Te nove injekcije ;ne povzročajo reakcij, ne serumskih bolezni in niso boleče. Še prav posebno dobro se obnesejo pri ljudeh, ki so aler-
Kje so
V	današnji dobi se pogostoma vprašujemo, kje so meje človeških sposobnosti na športnem področju. Naš sodelavec je izvedel, da je v obratu Argo popularna atletika, in sicer teki na vseh progah. Postavil se je ob vrata menze in ob 9. uri sprožil svojo precizno uro. In glej, ob 9.02 je že pritekla prva tekmovalka iz 80 metrov oddaljenega oddelka predjedi, za prsi prednosti pred dvema sotekmovalkama. Njen čas je za 7 sekund boljši od uradnega svetovnega rekorda. V nadaljnjih 20 sekundah se je bilo moč prepričati, da je ta »kros ob devetih« zelo popularen in množičen.
Naslednjega dne se je zgodilo tisto neverjetno: sodelavec je želel preveriti točnost izmerjenih časov, prišel pred menzo in ob 8.57 že našel na cilju — pred vrati menze — prvega tekmovalca, ki niti ni kazal prevelikih znakov izčrpanosti. Naš sodelavec je bil zaprepaščen nad tem odkritjem — človek, hitrejši od samega sebe!
gične narave, kot so astmatikar-ji, pri J judeh, ki imajo kronično alergične katarje, alergične glavobole, kronične ekceme in podobne bolezni.
Cepiti ne smemo le osebe, ki boluje za akutnimi pbolenji z vročino, pri akutni tuberkulozi, pri ljudeh, ki bolujejo za akutnim vnetjem srca. Vse druge smemo cepiti brez vsakih posledic.	)
Ker so te injekcije brez neprijetnosti in ker so res trajnega značaja, se bomo vsi radi udeležili tega cepljenja, katerega ,so izvedli že po vseh drugih državah ter tudi pri nas v Sloveniji že skoro po vseh tovarnah. Da bodo tudi drugi zdravniki vedeli, da je bil član našega kolektiva cepljen, bo vsak dobil odtis štampiljke v zdravstveno knjižico, da bo lahko pokazal v bolnici ali kje drugje v primeru poškodbe. S tem bodo zdravniki v bolnici vedeli, da ga ni treba več cepiti z neprijetno serumsko injekcijo, ki je le kratkotrajna in vsebuje le antitoksin. Zato naj se vsak udeleži tega cepljenja in prinese s seboj zdravstveno knjižico, da bomo vanjo vpisali datum cepljenja.
S tem pepljenjem bomo varni pred smrtonosno boleznijo tetanusom in pred alergičnimi pojavi, ki smo jih omenili, kajti bolje je bolezen preprečevati kot zdraviti.	1
dr. Roman Vidmar
meje?
— in je izsledke sporočil uredništvu. Uredništvo zato naproša vse vodje oddelkov, da skušajo rekorderje in najboljše športnike odkriti. Njihova imena naj sporoča pravni službi, ki bo šampione in-tervjuvala in primerno nagradila.
K. G.
MATIČARJEVA INVENTURA
V	-začetku minulega leta je ‘imela naša občina 9369 ljudi, na Silvestrovo pa 9611. Število prebivalcev se je itorej povečalo za 242 ljudi. Sedaj je 4627 moških in 4984 žensk, 357 žensk več ikot moških. Lansko leto je bilo rojenih” 162 novih občanov, od (tega i84 dečkov in 78 deklic. Priselilo se je 320 moških in 334 žensk. Odselilo se je 267 moških in 251 žensk. Umrlo je 34 moških in .24 žensk. Za nadaljnji porast prebivalstva v naši občini bo poskrbelo 100 novih zakonskih parov, ki so se poročili v minulem letu.
ab
RAJKO MAKOVEC
Nekaj vtisov iz Moskve
Bolšoj teater v Moskvi
Med zanimivostmi, ki jih obiskovalec Moskve naiprei obišče, ie Leninov mavzolej. Preseneča dol da vrsta obiskovalcev, ki čakajo pred vhodom, in spoštljiva slovesnost, s katero časte spomin na velikega (revolucionarja. Elegantna častna straža in njeno strumno in precizno vsakourno menjanje vzbuja občudovanje množice obiskovalcev, ki se vsako uro zberejo in čakajo udarec kremeljske ure, ki sproži celotni postopek menjanja straže. V grobni tišini se v podzemlju mavzoleja pomika sprevod obiskovalcev, ki sc upravičeno čudijo, kako /sc je moglo Leninovo truplo ohraniti skozi toliko desetletij. Gledaš ga v stekleni krsti, kot da bi ga včeraj položili vanjo.
Ob kremeljskem obzidju so po kategorijah razvrščeni grobovi najzaslužnejših mož Sovjetske zveze. Kategorija najzaslužnejših ie v prvi vrsti za mavzolejem. Zapomnil sem si imena Frunze, Sverdlov Sin Suvorov. Ne vem, v katero kategorijo spadajo grobovi, ki imajo nad ploščo doprsni kip umrlega. V tej vrsti je zadnji Stalinov grob, vendar brez kipa, le z jnapisom J. V. Stalin.
V	zadnji vrsti tik ob kremeljskem zidu je tudi grob maršala Tol-buhina, ki je prvi skupaj z našimi partizani prekoračil jugoslovansko mejo in osvobodil Beograd. Zadnji grob v tej vrsti je svež; to je grob maršala Birju-zova, ki je bil žrtev tragične nesreče sovjetskega letala na Avali.
Na Rdečem trgu sva doživela tudi nekaj primerov javne kritike, ki jo precej uporabljajo pri vzgoji v Sovjetski zvezi. Višji
Ticir je zalotil na sprehodu rde-čearmcjca, ki ni bil obrit in je imel zmečkan plašč. »Tak se upaš na Rdeči trg,« mu je večkrat ponovil. Okrog sc je takoj nabralo nekaj ljudi, ki so hitro poprijeli v kritiziranju ubogega vojaka' ki ie mirno sial pred oficirjem. Podoben primer je bil z dvema petnajst ali šestnajst let starima deklicama, ki ista menda užalili policaja. Držal jima je cel govor, v katerem je večkrat ponovil: »Glejte, ti dve hočeta hiti komsomolki, pa sta navadni hu-liganki!« Tudi njemu je vneto pomagala množica, ki se je nabrala okrog njih.
Od javne kontrole oziroma od zavesti ljudi je odvisno tudi plačevanje voznine v avtobusih in trolejbusih, ki so brez sprevodnikov. Vsakdo vrže v poseben nabiralnik štiri [kopejke, kolikor znaša enotna tarifa za vožnjo. Večkrat se zgodi, da potnik nima drobiža. Postavi se pred nabiralnik in jemlje od novih sopotnikov tolikokrat (po štiri kopejke, da skombinira vsoto, ki jo je dolžan zase in za sopotnike, od katerih je pobral voznino.
če hočemo povedati, da je bilo nekje veliko ljudi, se često izrazimo, da jih je bilo kot Rusov. Da ima ta rek otinljivo osnovo, r.va *sc lahko v Moskvi prepričala na vsakem koraku. Gneča je na ulici, v lokalih, v podzemski železnici, skratka vse te opo-zaria. da si v velemestu, ki menda šteje že nad 6,5 milijona prebivalcev. Kljub temu pa ni nikjer nobenega prerivanja. Brž ko se na avtobusni postaji, pred pultom v trgovini ali kjerkoli nabere več ljudi, sc takoj postavijo v vrsto in vsakdo disciplinirano čaka. da pride na red. Vse te množice čakajočih pričajo, da se jc število prebivalcev hitreje večalo, kot so naraščale razne gospodarske dejavnosti. Stanovanjska stiska je zelo huda in z velikim zadovoljstvom so prebivalci sprejeli sklep Vrhovnega Sovjeta, ki ie ravno tiste dni zasedal. da bodo pospešeno gradili veliko novih stanovanj. Očitno primanjkuje tudi trgovskih in drugih lokalov, zato so v njih vrste.
Tudi pri zaposlovanju delovne sile ni morda edino merilo potreba, pač pa tudi socialni moment. O tem sva sc prepričala v hotelu. Stari, toda udobni hotel Budimpešta ima veliko zaposlenega osebja-. V recepciji posebna oseba skrbi samo za rezervacije voznih listkov, druga za rezervacije gledaliških in drugih vstopnic, (tretja se ukvarja s pošto, četrta s časopisi itd., da ne govorimo o sobaricah in posebnih damah, ki v vsakem nadstropju
sedijo za pisalno mizo in čuvajo ključe sob tistega nadstropja. Tudi strežnega osebja v restavraciji ie včasih več kot gostov; pa vendar si postrežen približno enako »hitro« kot pri nas, če ni morda celotna procedura še dal jša.
Znani so dosežki sovjetskih znanstvenikov na raznih področjih znanosti. To je rezultat velikih naporov, ki jih sovjetski ljudje vlagajo v znanost in kulturo. Študira staro in mlado. V vagonih podzemske železnice, v lokalih in parkih lahko opaziš ljudi s (knjigo v roki in to predvsem z raznimi učbeniki. Uprav-ljalka hotelskega dvigala je z levo roko pritiskala na razne gumbe, v desnici pa je držala učbenik angleškega jezika. Tudi zanimanje ža kulturo je ogromno. Vstopnice za gledališča so razprodane za več dni vnaprej. Zanimiv je sestav publike, ki hodi v gledališča: od preprostih delavcev do visokih oficirjev, predvsem pa preseneča velika udeležba mladine. Tudi v gledališču je občinstvo zelo disciplinirano. Predstava se prične ob 18,30, v dvorano pa je mogoče priti le do 18,27, kar je podčrtano na vsaki vstopnici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PRED KONCEM ŠOLSKEGA LETA
Letos bo v Izoli zaključilo obvezno osemletno šolanje 188 otrok. To ne bi bilo nič posebnega, če bi danes vsi ti šolarji hodili v osmi razred in ga tudi uspešno zaključili. Tako pa 'obiskuje 8. razred le 123 otrok, 65 otrok pa bo zaključilo obvezno šolanje v nižjih razredih. Če bi ■vsi učenci osmega razreda razred uspešno izaključili, je že število 65 izaskrbljujoče. Kam z njimi? Prav gotovio pa je, da tudi 8. razreda ne bodo liizdelali rvsli, 'ki ga obiskujejo. S tam se bo število 65 še povečalo.
Kam z mladino, ki nima; končane osemletke? V uk ali druge šole ne more, za takojšnjo zaposlitev tudi ni izgledov, saj na uradu za delo čaka na zaposlitev že 40 mladih v starosti do '20 let. Ali kdo resneje razmišlja, zakaj je tako in s čim to popraviti? Naj bo tega kriv kdorkoli, 'posledice bodo nosMi in trpeli otroci, ki niso krivi.
,NAŠ GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.
Nagradna križanka
l	2	3	4	5		6	7		8	9	10
11		fSH 2			BI!	|U		iiii	14		
15		16			17			n		18	
19			■	20		|		Bil	21	«■■■ ■■■■ ■■■3 ■■■■	
	ESI	22	23	iiii	24		im	25		26	
27	28			29	E	r i_		31				
32			m	»3	34	03	35				
	lili	g	is8			37	lili	38		811	
39	40	Sili					42			43	
44		4 Ei	•i 6		HI	[H			lili	48	
49		~	1				i					
Vodoravno: 1. francoski kuhar, ki je izumil sterilizacijo, 11. sibirska reka, 12. kurir, 13. okrajšava za mlajši, 14. del voza, 15. sistem ste-riliziranja, 18. igralna karta, 19. napaka (ital.) 20. tuje mo-šfco .ime, 22. kazalnii zaimek (srbohrv.), 24. vzdih, 25. razpršilec, 27. nemški kemik, ki je izumil postopek 'za pridobivanje sladkorja 'iz pese, 30. tuje moško ime, 32. reka na Kitajskem, 33. enaka samoglasnika, 35. razsaja, divja,
36.	reka v Nemčiji, 38. različna soglasnika, 39. grška črka, 41. kraj pri Celju kjer so Nemci zagrešili velik
RUŠITEV KRIŽANKE IZ /PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno' 1. Manet, 2. polog, 11. parada, 12. iridij, 14. mer.ino, 15. grapa, 16. er, 18. utaja, 19. klada. 20. 1MGM, 21. kita, 22. pieta, 23. Bela, 24. en, 25. Nenni, 26. pelin, 27. asta-tiin, 30. Korač, 31. Loren, 32. zapis, 33. porok, 34. Menelaj, 36. davek,
37.	denar, 38. a, i, 40. atefc, 41. metil, 42. krst, 44. kis, 45. deset, 46. Kreta, 47. in, 48. ranar, 49- Anatol, 50. Abadon, 52. premog, 53. akant, 54. lazar.
Navpično: 1. Marat, 2. arija, 3. Na-na, 4. Edo, 5. ta, 6. pirati, 7. orada, 8. lipa, 9. oda. 10. Gl, 11. petina, 13. jeglič, 14. muke, 15. Glenn, 17. rman,
19.	kinin, ;20. melasa, 22. petek, 23. beril, 25. narok, 26. poper, 28. sloves, 29. torek, 30. kanal, 32. zenit, 33. patina, 34. meter, 35. jastog, 36. Daki, 37. desant, 39. ital, 41. Menon, 42. Krama, 43. retor, 45. DA DA, 46. knez, 48. rak, 49, ara, 51. Ba, 52. PL.
Nagrado za pravilno rešitev je žreb določil tov. Silvani Morgan.
zločin, 44. naslovna oseba Gotovčeve opere, 46. oranje, 47. napiši nza, 48. različna soglasnika, 49. mesto v Sloveniji.
Navpično: 1. izumitelj dinamita, jugoslovanska reka, 3. ustanovljen, 4. tuje mošiko ime, 5. žensko ime, 6. mesto v Indiji, '7. agregatno stanje, 8. različna samoglasnika, 9. železov oksid, 10. pniimek in 'ime velikega izumitelja na področju elektrike, 16. slovenski sli-kar, 17. nadav, 21. glavni 'števnik, 23. oranje, 25. ni dovolj star, 26. turška krčma, 28. kem. znak iza baker, 29. gorstvo v Jugoslaviji, 31. različna soglasnika, 34. reka v Avstriji, 36. kratica za bivšo oficirsko organizacijo, 37. kožna bolezen, 40. makedonsko kolo, 42. mednarodni organ (kratica), 43. Izdelek iz lanu ali konoplje, 45. pijača starih Slovanov.
Rešitev pošljite uredništvu do
20.	marca 1965.
Še ena zmaga odbojkarjev
K decembrskim zmagam nad prvoligašem Triglavom i/. Kranja in drugoligašem Šenčurjem so izolski odbojkarji 14. februarja 1965 dodali še eno lovoriko.
Na odbojkarskem turnirju v Kamniku so se srečali OK Črnuče in OK Kamnik, oba iz I. republiške lige, ter naši odbojkarji, ki bodo letos tekmovali v II. republiški ligi.
Najprej sta se pomerili domači moštvi OK Kamnik in OK Črnuče. Kamničani so pokazali visoko tehnično znanje in opravili s svojimi nasprotniki z rezultatom 3:1 za Kamnik.
V drugi tekmi sta se srečala OK Izola in OK Črnuče. Izolski klub so zastopali Kržišnik, Stu-belj, Gašperšič, Jakomin, Torkar, Kraljič, Udovič I., Udovič II., Makuc in Tomažič.
V začetku igre so prevzeli iniciativo domačini, vendar le za nekaj 'časa. Izolčani so kmalu pokazali svojo nadmoč nad Crnu-čani in odlično zaigrali. Igrali so lepo povezano in dovolili domačinom le 17 točk. Rezultat srečanja je bil 3:0 (15:8, 15:4, 15:5) za Izolo. Najbolj napeta je bila zadnja igra, ko sta se pomerila OK Kamnik in OK Izola. Publika je živahno spremljala oster start obeh moštev. Obe strani sta izvedli vrsto parad in obrambnih nastopov. Jasno je bilo, da bo igro ciobil tisti, ki je kondicijsko boljši, da bo zdržal takšen tempo.
Naši igralci so s svojim nastopom potrdili, da so tehnično in kondicijsko boljši ter odlično vigrani. Kmalu so prevzeli iniciativo v svoje roke in diktirali igro vse do konca. Rezultat 3:0 (15:6, 15:8, 15:2) iza Tzolo.
Zaradi ostrega tempa se je že prvi set končal s porazom za Kamničane, saj niso izgubili samo točk ampak tudi moralo. Vsi njihovi poizkusi so se razbili ob dobri obrambi našega moštva.
Srečanje naših odbojkarjev z moštvi, ki so v I. republiški ligi, kaže, da spada naša ekipa med elito slovenske odbojke ter da bo v drugi ligi prav gotovo za-zasedla prvo mesto.
Izolski odbojkarji med igro