_nms_;'_m izborno vino iz najboljših vino_r__cv za su_a bukova drva ali za rezan les. Frcinfo Gnilšek, Maiibor, Razlagova ullca 5iev. 25. 1093 Hočo. Da ne govorimo mnogo in kritizira* mo današnje razmere, smo se sami bre_ vn likih pomislekov lotili deia, kl se naj konča v znamenju »mage za našo boljšo bodočnost« Osnovali smo i-amrefi Gospodarsko zadrugo, ki je počela svoje delo najprej na polju vnov^ čenja živine in prodaje mesa. Ustreženo bo ¦ tem kmetu, ki je danes skoraj brez dohodkov, in tudi odjemalcu, kl je z večine kmet in d«< lavec. Dasi je bil skrajnl Cas, da se organizU ramo, vendar se najdejo še črnogledi, čepra^ jih je hvala Bogu malo. Dokaz za to je dejst* vo, da komaj osnovana zadruga šteje lep. število članov. Lepo obiskani občnil zbor J« izvolil v odbor razumne zadrugarje z načel< nikom posojilnice g. Novak Antonom na čelu, Razumevanje za to ustanovo imajo mnogi, ker se lepo čuje glas ljudl: Sedaj pa se drJ*^ mo tega, kar je res naše! Zadruga naj posUn ne močna organizadja, kar se bo doseglo t pravim pofcrtvo-valniiTn sodelovanjem vseh Cl_< nov, ki bi naj bili iz celega okoliša, ker v slo« gd Je moč. Zadruga ima svoje prostore pri %* Božliekn, kjer je na razpolago poleg klavnic« in mesnice tudi led, kar je glavnl pogoj, ds smo lahko počell. Vsl smo hvaležnl, da naai ]e g. Božiček dal na razpolago pod tako r_| ugodnimi pogoji. Patreben inventar je zadru< ga nabavila. Sino tudi že par komadov živine pojedll fz naše mesnice ia dobra je. Dasi še ni vse tako ursjeno kot bi naj bi!o, vendar se zavedamo, da jo začo.ek t«r rade voljs potrpimo; s.asoma se že vse uredi, da bo vsem iistrežene. Pri !__biri meserja je zadraga gledala poleg sposohnosti tudi na socijalrio vpružaaje, da dobi za&lužek najpotrebnejši, kar so ljudje vzeli tudi z veseljera na znanje. Torej na delo, pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal! Sadjarska ia vrtnr.rEtka podnsžaioa v Ljatomern vabi vse svojs člane in prijatoljo sadjarstva na svoj poučni obhod po ljiitomerskem okrožju, ki se vrši na Vnebovzetja (Vel. maša), to je dna 15. t. m. Ugotovili bomo po možnosti tudi sadjarjem neznane sorte, kakovcst sadja itd. Videli bomo tudi dobro in slabo negova#e sadonosnike, razne naše grehe, ki jih delamo že pri sajenju in sploh pri negovanju dreves. Strokovno vodstvo prevzame kmetijski referent g. J. Žnidarič in odhorniki strokovnjaki. Odhod takoj po 8. maši ob K9. uri dopoldrie na Spo-dnji Kamenščak, Radomorje, RadomerščaJk, Auber, Grezovščak, Slaranjak, Podgradje, Nunska graba, Presika, Stročja. vas, Pristava, Babince in NorSince pa s>bi_M.erno pozneje. Kdcr se hoče udeležiita tega Obhoda, naj to javi do dne 9. avgusta predsedniku g. Zacherlu. Na vcselo svidenje dne 15. avgusta! Zbirališče Miklcšičev ti-g. Stasje hmeljskih nasadov. Od našega zadnjega poročila se je stanje nasadov hmelja le v toliko spremenilo, da so bili isti osveženi vsled zadostnih padavin in sa sedaj prehod cvetja v kobulo izvršuje normalno. Z obiranjem se bo najliitreje posamezno pričelo 10.. vot>če pa 17. avgusta. — 0 kupčiji ni kaj poročati. essiie ait Pred kratkim so l>ili v Mariboru raesarji obsojeni, ker so meso tako drago prodajali, da so preveč zaslužili, kar se je smatralo za oderuško. Ogorčenje nad lzkoriščanjem, ki so ga nekateri mesarji uganjali, je povsem upravičeno. Tudi iz kmetskili vrst d-obivamo dopiae, kl ob&ojajo one mesarje, kateri so delali oderuško. Tudi v bodočo zahtevamo: Vsak mesar, ki išča. pri sve_3-n poslu oderuški zaslužek, bctli kaznovan. Ko so mcsarji videli, da jih je sodiBče začelo preganjati zaradi previsokih cen naesa, &o ceno znižali. In. ceno še vedno znižujejo. Teletina — po 10 Din, goveje meso prve vr&te je v Mariboru kgr po 8 Din. Sodišče je odobrilo mcsarjem 25% zaslužek. Pri kg govejega mesa, ki se prodaja po 8 Din, _me mesar zaslužiti 2 Din za sebe, ostane še 6 Din. Od teh sme mesar 3—4 Din odšteti kot .zgubo in za stroške, davke itd. Torej bo cena živi živini 2 Din, in morda §e nižje. Mesar bo torej tudi naprej imel svoj dovoljen dobiček, pri celi stTari naj plača gor in ima izgubo zo pet samo kmet. Emefje, zahtsvajmo ureditev ccn živini! Pred to nesrečo, ki se kmetu bliža, Be ]e treba takoj in temeljito zavaroivati. Ali naj se kmeta do nagega sleče? lA.li nai kmet samo zastoni dru_rim ži- vež pripravlja, pri tem pa naj sam propade in pogine? Dovol} ja potrpežljivosti v nas kmetih. Marsikaj srao ža prenesli, tega pa, da bi nam sedaj ceno živini tako nesramno zniževali, si pa ne pustimo dopasti! Ko ]e pred meseci padla cena pšenici, je vlada določila ceno za kg pšenice in pod to ceno sc ne sme pšenica prodajati. Veleposestniki, ki imajo obsežne njive pšenice &o s tem režcni. Kmet pa, posebno srednji in ma!i kraet, nima pšenice na prodaj. Edino, kar ima, je tu pa tam kak-o živinčo, da ga prcda, ne zaso, anipak za — davkarijo. Sedaj naj pa živina izgubi vsako ceno! Kakor se je uredilo za pšenico, zahtevamo, da se uredi za živino. To bo §iršim plastem koristilo kot v prvcm slučaju. Državi ni tu treba. šteti nikakih milijonov, treba je le zaustaviti padanje cen živini! Aii je bil© ms?.o pred-rago? Mesarji so c!o];9ro časa prodajali meso po 16, boljše po~18, cclo 20 in 25 Din. Zoper cene mesa se nihče ni pritoževal. Sedaj, ko se j& dozi.alo, da so mesarj' živino poceni kupovali, meso pa še vedno po prejšnjih visokih cenah prodajali, so bili mesarji kaznovani. Razlika med nakupno ceno živino in prodajno ceno mesa je biia prevelika. S tem pa nikakor ni padla razsodba, da je bilo meso predrago. Kaj pa, če je bila cena živini prenizka? In to je, ka? mi trdimo! Gena ži^iai |g pre__izkc. AJ.o se ccna šivini in drugega blaga primerja svoječasnJm cenam, vidimo, da je cena živini veliko bolj padla, kakor"pa cena drugim predmetom. Tudi ni vzroka, zakaj bi naj cena mesu takoj za polovico padla, od 16 Din na 8 Din za kcr, ko so ostale v mestih iste plače, is-ti dohodki pri raznih stanovih. Vzroka pa je dovoli, ča se cone živini dvignejo, ker sicer mora kmGt propasti! Če kmet propade, bo tudi v mestih kmalu zmanjkalo kruha. Zahtova po višji ceni živine ni naperjena v to, da se naj meščanske kroge izkorišča, ampak jc izrečena zato, da se kmeta reši propada in lakote. Vsak pravičen čiovek mora pripoznati, da je cena živini danes prenizka. Boj zoper mesarje se ne sma izpremeniti v boj zoper kmete! Obsodba mesarjev, da so preveč zaslužili pri prodaji mesa. je tudi obsodba prenizke cene za živino! K_z_ei_3 s_no tr.di saiai krivil Ceno pri živini tudi sami dol tišiino, deloma tedaj, ko drug od drugega kupujemo, delorna tedaj, ko so damo od mesarjevpregovo.iti za nizko ceno. V nas je še premalo zavesti, da bi skup držali. Zato navadno vedno nad nas pride škoda, čo se kje zaradi cen udarijo. Kmet pač gor plafia. Isto bi se sedaj naj zgodilo tudi pri mesu, oziroma živini! Meso naj naenkrat za. polovico pade, masar laliko tutli naprej služi, kmet pa naj da živina — skoro zastoinij! Kmetje, na. Dlan s svo|b zahlevo! Nič več ne bodimo šalobardc! Živi ne gremo v gTob! Stradanje in revščina nam grozi l>olj kot vsem druj_iml Mi l_oče_-io pošieno csbo za žvlnc. Najnižfa ceca ž-tvini H.af bo po ktog 6 Din, ssrodnja 8 Din, boljša 19 Bin in eena mesn lahko ostans dosedanja3 pa bcdo mesarji tutll Sq lahko živelil To svojo zahtevo hočemo predložiti na najvlšje mesto! Zato sklenite v svojih Urajevnih orgranizacijah Kmetskei zveze, v občinah, zadrugah, podmižnicah kmetijske družbe za,htevo, da aa cena živini primemo zvlša in, uredi. Svoje sklepe poSljite na uredniStvd »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru^ da jih ono kot g_asilo našega kmetay predloži na merodajno mesbo. Sto-rita' pa ta čimpreje! Kmetje, mi nočamo postatl se&tradani berači! Tudi drugi stanavi naj nas v naši borbi podpirajo, ker če je uničen kmet, je uničena država! J. Ii. v TS. Ali se bo kdaj in kedaj povrnil fias,. da bo narod zopet volil svoje zastopniks, Ui bodo !ah"-o povedali, kaj vse nas tare? 0 d g o v o r: Znano nam je, da sa ja sedanji nadin vladanja vpeljal sanao začasno, predvsem zaracli razmer med Hrvati In Srbi. Ta beseda Je tudi v proglasu, ki ste ga gotovo brali tedaj, ko je izšel. Ra_,_nere so se že toliko ustalile,. da bo gotovo preje kakor se pričaiuje prišla izpren.emba. In to se bo zgodilo tedaj, ko bodo meroflajni krogi videli, da je to v dol.ro naši državi. A. P. v P. Kako se konservira zolenjava? Na to sploano vpraSanje vam ne moremo dati točnaga odgovora. Tudi tegani mogočapcH veclati v par besedah, treba je popolnega po-< uka. Pr.poročamo vam knjigo »Sadje v goa.podinjstvu«, kjer je govor tudi q zaianjavi, F. §; v D. Odgovor: ,^ "» Moj brat, krovec, je padel s strehe in si J» zlomil roko. Ali lahko kaj zakteva odškod-i nine? O d g o v o r: . Ako je delal iz svoje volje In ga nihče ni najel, ne more od nikogar nič zahtevati. Čff ga je najel kak krovec-mojster, ga je moral itak prijavii-i Bolniški blagajni. Če toga nl nareclil, je dolžen on sam za vas vse stroške trpeti. M. L. v St. 20% bon sem svoj čas izgubila, Se sedaj ga nisem našla, ali bi lahko fcrez njega zahtovala, da se nii svota >štoje v doii.ro pri davkih? O dg o v o r: Zalibog ne! Bon je potrdilo, kdor tega nf imel, je, kaltor da nič ni iinel. Zdaj pa bi bilo itak prepozno, če bi ga tudi še nažli, CJ. K. B. G. 0 dg o v or: Glode podpore sa obroite na sreakega načelnika, ki vam bo dal navodila, kam ja vlo^ žiti prošnjo, če }o splolL šo kaj upanjx ML R. v V. , ¦ Imam tovorni avto in sem dobil nalog plačali. 2000 Din trošarine na kolesa. Ali niseni aproščsn kot očc 12 otrolt?, O dg o v or: Ne. Prositi ste davka, ne pa taks. H. J. v M. Dala sem kravo v rejo pod pDgojem, 8a 'bo prvo (ele njegovo. Ker ni biio teleta, sera ga kupila, toda on noče tela'a, ampak i Din na 'dan. Ali sem dolžna to plačati? Damenila eta se za vradnost teleta, n«j bo ipotem živo tele ali pa denar, kolikor te\e vtnno, ne pa 4 Din na dan, ker se o tera sp!oh nifita menilal 8. K. v R. Iz Celja d-oMm pošto zelo pozno. V Vc:; !k liaaia le pol ure, kaj naj napravim, da ..;.'..,rn p&Sto v Vo.hHcT. O d g o v o r: Vsakemu, ki vara po pošti kaj pošilja, pisino, časapis, knjige, pakete itd., sporr.Łite, 3a naj pošlje na vaš uašlov, pošta Vojnik- pitStnoležeče. Iti boste pa morali sami na _posto j)0 svoje stvari. M. H. &l. D. Kje S8 vr&i bai>iški tečaf? Odgo vot: V Ljubljanl. Prijavite se takoj n. ;..-....»_.<> upravo, zdravstveni oddelek. I. G. v Z. V saCo-nosnJku ima.m vodnjak za pittio vodo. Sosed prihaja in pare v je.cni korenje in. repo. Lahko bi to delal na svojem, kamor M :vodo nanosil, ,pa raje nosi pridelka v .Hiaj.sadovnjak. Moj predniU pravi, da mu ja vElsdi proenje dovolil prati, merri pa dela š!-i>__q. A!: lahko prepovem? Odgovor: Laklro, ker jo imal le začasno flovoij«*nje «1 rašega predn.ka. Vodo mu pa le dovolit_, da &i jo domov ¦zasnese. R. G. v Šm. Irnam devet otrok in ne plačujem cl-avka. Konkurenčni odbor je <pa sedaj naložil 85% ;ia direkit.no davke doklado, ali .mora.r 'n :':" čati? Odgovor: ! Dajatve, kl jib predpiše konkiirauuni u-dJ.i__', nikakor r.iso mišljene kot davek. Bi.:okU-i davek daje fiamo podlago, na kateci ss praMično računa dajatov župljanov. Torej ste obvezuni evoj delež plačati. t. V. ,P. 0 d g o v o r: V zaclevi odškodnir.e županu in tajniku smo Ž3 o;igovorili. Svota in delo se itak določi ob ik-su ]iroraču:ia. Ako &bčina tajnika pozove na kfi.«o irrerino delo, kar pa scje niso, 63 mu to H<ilaua. A-1.. >v Št, J. S -so^e^ijni sva pred čtirimj leti napravila TaejD. Pri1?'ni biio, ie moji domači, žena in sin. :Zrl_f] !je gfflHiel«1 napravil drugaerio mejo, s fcatero t»g«biT)_. Po prejžnji meji sera rabil ¦ev«t že !?J :pi Al-i ga lahko kljui> novi raeji (jfetiržiTij-'*' Ori v Svel ,»i ineji pravilno razmerjon in ¦vi ne r.;««ar it-oriti proti. Tudi niste zerriiK 'va.i, ksr s-te jo rabili le 1G m iie ¦ M, <• Tk-. čevat; Ori - Ste ¦ne pa Tekf.p:. 33. f: Pva pred "j. . ¦';; -raorau) r^ lovici)" vanss bvt&ie ležko A, V. .Na .±iUi\i, jplačal -«!.<. jParii.ltti- Js .'¦; imana, ali sem dolžen pla¦ o R.kso in v;;i..ko trošarir.o? 'eni ste diroktnega davka, 'ibin in trošarin, ki so indi- manico. Moj tovariš je ".)!.- 'i.i: - "e ženi in nima niž. Ali j«w-U;j 'jos vse pla^ati ia ne la po- :•.' p'3čati sami! Pač pa imate i vseb izdatkov terjati od to- izvršite rubež na žap, kadar !n k«j ima, morda bo ks.j. Ali i;;t1 tani, kjer ni ničl _,v-rt jo 5e drugi dftlal. Jaz pa sem wai .lavek. Želoznica mi ni hotela )ii!_o je vczi! moj ko_npa_ajoi_. Kako !Q? V*»5U j-i-ivu« .is v tein, da sta imelj takega J..c.n:,;a:>; .u.a. Davkarija gloda na premet, ki js b;! v;'H.o obrti. Železnica vam pr>i naj- ibu-:.;.-.' - " -i r<? niore ustreei! Zahtavajte od-sJ-i.ilii-uo oi) ^ompanjo:ia, čo imats sploh ka.ko ypogoa.-o z n.iiml Istii Investioij&ko posojilo irnam, pa se ne razumem glede obreati. O dgo v or: Ko boste v Celju ali Ljubljani, se oglaaite s tiskovino v Zadružno-gospaclai-ski banki, pa vam bodo vse povodali ia tudi izplačali obresti. J. R. v E. v. Silno staro pot imamo črez nsko posestvo. Ni pa bila vedno povsern ista, ker pla__ vleče. Zdaj pa naenkrat ne smemoveč hoditi. O d g o v o r : Povejte soscdu, da ja pravice steze zastarala in mora pustiti prost preliod, ker hoclite po tej pate, ki se bistveno ni izpramenila, že nad 30 let.