List 17.
Gospodarjem šmarijske okolice v prevdarek. *)
Več kakor dve sto oralov senožeti leži poleg potoka ,,Brega". Po strugi z bič jem zaraščeni išče si voda po obširnih ovinkih odtoka, ter moči ves ta svet tako, da vse te senožeti mnogokrat košnje ne splačajo.
Vse zlo izvira pa od tod, da posestnik teh krajev za ta svet še dosti ne mara, kajti* večioom se te senožeti vsako leto v posestvu spreminjajo in vsak gleda le na to, da delež kolikor mogoče v živ pokosi, zboljšanje pripušča pa božji previdnosti.
Nekateri previdni posestniki pogodili so se s sosedi, da imajo zdaj lastne prostore. Izprevideli so, da ta svet zaradi preobile stoječe vode ne obrodi druzega, kakor bič in loč, večina površja pa gola leži. Da bi ta svet izvišali in zboljšali, napeljavati so jeli nekateri prst.
Tako delo je sila zamudno in drago, namen se pa ž njim le deloma doseže, ker se napeljana površna prst kmalu gnojine iznebi, voda pa zaradi bolj in bolj zaraščene struge vedno više stopa. Te senožeti dale bi se pa s primeroma malimi stroški stalno zboljšati, ako bi se struga „Brega", ki meri kakih v2000 sež.) 4000 metrov na dolžino, potrebila in uravnala (regulirala), kajti prvi gnoj močvirnatemu svetu je osuševanje.
*) Iz kmetijskega predavanja v Šmariji 16. t. m.
Naredilo bi se to tako, da bi se graben (jarek) po stari strugi začenši pri izlivu pod Slivnico vsaj 25 m. širok, 1*6 m. globok, v dnu pa 0*5 m. širok skopal. Od izliva pod Slivnico do Sela pada ta potok nad 2 m., kar gotovo na omenjeno dolžino zadostuje, da se vsa škodljiva podzemeljska voda odpelje. Le o povodnjih bi tod voda stala, a po navadi le zgodaj v spomlad ali pozno v jesen velike vode nastopajo, katere seno-žetim ne škodujejo, ampak le koristijo, kajti k tlam padajoči kališ senožeti le gnoji. Živa voda travam ni v kvaro, ako jih ne dolgo časa in na tancem pokriva, le stoječa voda jim škoduje.
Stroški za kopanje, ter da se jezovi od robu jarka odmečejo, bi ne bili veliki. Ako računimo na meter jarka 20 kr., stalo bi celo delo blizo 1000 gold., razdelili bi se stroški na oral 5 gold., gotovo mala svota, ako se pomisli, da bi senožeti potem trikrat več in samo sladko travo obrodile. Na oral pridela se sedaj povprečno komaj 5 do 8 centov sena, ki se po 50 kraje, proda , dostikrat je pa senc tudi tako slabo, da še za krmo ni ter se za steljo vporabi. Ako bi se pa senožeti osušile, pridelalo bi se gotovo trikrat toliko, pa ne kislega, ampak dobrega sena, ki bi bilo gotovo še enkrat toliko vredno, kakor sedaj.
Da bi se pa ta svet v bodoče tudi boljše obdeloval , treba bi bilo, da se vsakoletna menjitev s senožeti v posestvu preneha, ter se ves ta svet med posamezne posestnike razdeli, kar bi cesarski zemljemerec, ako se stvar na pravem mestu naznani, gotovo brezplačno naredil.
Ako bi se vse po tem nasvetu izvršilo, ne bil bi ta z bičjem zaraščeni svet kraj pustote, temuč bil bi vir blagostanja vseh posestnikov, kajti vsak bi potem lahko več živinčet in boljše redil, več gnoja si pridobil ter tudi na polji več pridelal kakor sedaj.
E. Kramar.