179. številka. la'iiL Ljubljana, v torek 7. avgusta. XXVII. leto, 1894. Uhaja vsnk dan ivecer, iaimli nedelje in praznike, ter volja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo Mtaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu It. 12. Upravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Politika poslanca Sukljeja. „Hrvatska" je v soboto priobčila izboren Članek o naših razmerah s posebnim ozirom na posl. Sukljeja, kateri Članek priobčimo z največjim veseljem, saj nam je „Hrvatska" govorila iz srca. Članek s!6?e: V obče se sodi, da je slovenski poslanec prof. Šuklje t duševnimi sposobnostmi obilno nadarjen človek. Dlje pa se ne gre. Duševne spodobnosti pa niso zadostne, ako niso združene z drugimi vrlinami; brez vrline srca morajo postati celo Škodljive in nevarne. Faktum je, da prof. Šuklje ne porablja svojega uma in svojega upliva, kateri ai je znal I njim pridobiti, na korist slovenskemu narodu, kateremu je poslanec. Skoro bi celo rekli, da prideta pri njem profesor iu poslanec večkrat v nasprotje in da se poslanec vedno umakne profesorju. To so tiste ponesrečene transakcije svesti, katere na žalost dobro poznamo v Hrvatski. Ko se je na Dunaji ustanovila današnja koalicija, da vzdrži takozvano koalicijsko vlado, vstopili so vanjo vsi hrvatski in slovenski poslanci, ki so do tistega Časa bili člani Hohenvrartovega kluba. A ko so sprevideli, za čim ide ta koalicija, izstopili so is nje vsi hrvatski in nekateri slovenski poslanci. Ostal je pa prof. Šuklje. Plener in Nemci si niso mogli teleti boljše podpore, ker morejo na tožbe bodi Hrvatov bodi Slovencev odgovarjati: Saj so v koaliciji tudi slovenski poslanci; c-lo jeden najpametnejših in najbolj zgovornih. Ta odgovor, ako se stvar natančno premotri, res ni brez zmisla; ali kaj pomeni realno? Ne da se koalicija ozira na Slovane, nego da koalicijo vseh naSih nasprotnikov proti nam podpira tudi jeden Slovenec — poslanec prof Šuklje. Žalostna je ta istina, ali istina je, ki se z nobeno retoriko ne da prikriti. Gosp. profesor in poslanec je te dni govoril pred nekaterimi svojih volitcev in je čutil potrebo, da opraviči koalicijo. Rekel je, da je koalicija .drživua potreba* in odbil jo vsako zvezo slovenskega gibanja s tendencijami hrvatskega državnega prava. Ne tajimo, da obstoje „državne potrebe". Časih jo državna potreba, zadovoljiti se s kako Stvarjo, ako ni moči vsega doseči: državi a potreba je časih, ubraniti zlo, ako Že ni dobiti, kar je dobro. Ali da je državna potreba, pomagati nasprotniku proti lastnemu narodu — tega ne razumemo. Koalicija deluj* na poneiučevunje, kakor v najlepši dobi meščanskega tninistorstva: ne samo, da. neče, da bi se premen i l današnji sistem, deluje celo na to, da se sistem učvrsti. Ali pa morejo Slovenci biti zadovoljni b sistemom? Ali morejo Slovenci, katerih' narodna borba je osobito proti nemštvu naperjena, podpirati Bistem, ki hoče nemčevanje? A'i je to slovensko gibanje? Ali bo to vsi plodovi tolikih borb in muk, tolikega znoja slovenskega naroda? Mislim«, da ima slovensko gibanje povsem drug in različen zmisel: da mu je smer ravno protivua smeri koalicije. Gosp. prof. Šuklje more reči: J z sem nemškutar. Kadar bo tako govoril, razumeli ga bomo popolnoma. Ali reči: jaz sem zastopnik slovenskega naroda — in delovati „uemškutarski", to je nerazumljivo, to je nedostojnu protislovje. GoBp. Šuklje vidi, koliko se je Slovencem bo* riti, da dobe svoje paralelke v Celju; koliko se jim je boriti, da bodo napisi na njihovih ulicah slovenski, da dobe slovensko rešilo na to ali ono vlogo, da se pri tem ali onem sodišči imenuje sodnik, ki vsaj slovenski jezik pozna in tako dalje. Dato sej non concesso, da si politika g. Sukljeja izvojuje kako mrvico, dano po milosti, kako malo pravico v administrativnem oziru — pa je li morda to vse? Ali so to narodni cilji slovenskega gibanja? Pa četudi ministerstvo vrže kako drobtinico, danes pod takim sistemom ni nič čvrsto. Kar je jeden ministerski dekret dal, to more drugi vzeti. Slovenski napredek se mora nanašati na vse Slovence, ker žive tudi zunaj Kranjske. Slovenci žive v Koroški, v Štajerski, v Gorici in v Istri. Jedino v Ljubljanskem deželnem zboru imajo večino: ali kako se jim godi v drugih deželnih zborih? Tlačijo jih, ali Italijani ali Nemci. Koliko je samo treba borbe, da bi v Trstu dobili jedno ljudsko šolo! A gosp. Šuklje brani in zagovarja koalicijo, ki je prav za to ustanovljena, da zamorejo Italijani in Nemci vzdržati današnje pozicije proti Slovencem. Presegli bi meje našega članka, ako bi hoteli pogledati v preteklost Hrvatov in Slovencev, govoriti o planinskih Hrvatih, o hrvatski pragmatiški sankciji, o jeziku in tako dalje. VpraSamo pa g. Sukljeja: Misli li on, da pridejo pri današnjem sistemu Slovenci kdaj do svojega? Misli li on, da imajo dovolj moči, da bo rešijo iz današnjega stanja, da se osvo bode danaSnjega zatiranja, da si ustvarijo pogoje in jamstva narodnega življenja v vsakem oziru in smislu ? Misli li on, da se smejo Slovenci edvrniti od teženja, ki meri na to, da se na jugu v monarhiji pride do velike politične tvorbe, do samostalnega državnega telesa? A misli li on, da se more to telo ustvariti na drugem temelju in ne na temelju hrvatskega državnega prava, da to telo more biti kaj drugega, kakor sjedinjena in svobodna Hrvatska? Je li premislil g. Šuklj**, kaj bi se moglo zgoditi s Slovenci, ako bi se ne pridružili temu stremljenju ? Sicer pa je g. Šuklje jako dobro pogodil si-tuvacijo: ali koalicija, ali hrvatsko državno pravo. Danes so take razmere, da res tertium non datur. Koalicija hoče, da zginejo Slovenci, da jih nemštvo pogoltne; hrvatsko državno pravo hoče ne samo da jih reši te nevarnosti, nego da jim s priklopljenjem hrvatskemu državnemu telesu sajamči za vedno razen svobode njih popo'no narodno življenje in razvoj. Naj bo g. Šuklje za ono prvo: slovenski narod uo more drugače, kakor da je za drugo. Osnovalna slavnost „Sokola" in petin-dvajsetletnica čitalnice v Postojini dne 5. avgusta 1894. Redkokdaj se je morda slavila na slovenski zemlji slavnuBt, ki bi bila prekosila ono, katero smo praznovali minolo nedeljo v prijaznem sred 8či zavedne Notranjske. Mladi čili „Sokol Postojineki* razpel je prvikrat svoje peruti, ob jednem ž njim pa je praznovala čitalnica petindvajsetletnima svojega delovanja. Če smemo prispodabljati Sokola krepkemu mladeniču, ki s mladeniško navdušenostjo deluje na narodnem polji, so čitalnice podobne skrbni materi, katera bolj mirno a jednako vestno in vztrajno varuje narodne svetinje slovenskega naroda. Da so ravno čitalnice in poleg pevskih društev posebno Se sokolska društva neizmerno važna bila za razvoj in okrepčanje slovenske narodne zavednosti, pač ni treba poudarjati še posebej. Ni tedaj moglo biti drugače, nego da je dvojna narodna slavnost v Postojini postala izredno sijajna. Navzočnost bratov cehov ■ nevera in Hrvatov z juga pa je dajala vsej slavnosti še posebno slovesen značaj, da je daleč presegla druge jednake slavnoBti. Postojinska slavnost je bila nov dokaz, kako čvrsto napreduje tudi v nas Slovencih ideja sokolska, ideja narodne odločnosti in bratske vzajemnosti. H krstu najmlajšega Sokola slovenskega niso prihitela v izredno vel V v-- številu samo vsa slovenska sokolska društva, kumovali so mu tudi vrli češki in hrvatski Sokoli v prav lepem broju, poleg njih pa tudi mnogo drugih čeških in hrvatskih rodoljubov in tudi mnogo dam. \rli štajerski Slovenci so priredili posebni vlsk iz Celja, a katerim se je odpeljalo nekoliko stotin rodoljubov iz vseh krsjev spodnje Štajerske. Na čelu jim „Celjski Sokol" (25 članov v društveni obleki) „M oz irski Sokol" (10 članov). Na Zidanem mostu pristopili so Hrvatje, okolu 40 članov „Hrvatskoga Sokola" v Zagrebu in mnogo dam in drugih hrvatskih rodoljubov. Pozdrav bil je prav prisrčen. VZagorji čakal je „ Zegorski Sokol" s svojo godbo (skupaj okolu 40 članov) in se pridružil izletnikom. Na Ponoviču pokali so topiči v pozdrav in kmalu dospel je vlak v Ljubljano. Tu so bila na peronu že razvrščena Sokolska društva: Deputacija čeških Sokolov (16 članov), .Dolenjski Sokol" (12 članov) in „Ljubljanski Sokol" (okolu 50 članov) in množica Ljubljanskih rodoljubov in rodoljubkinj namenjenih v Postojino. Navdušeni Živio in Nazdar klici bo doneli, pozdravljal je brat brata slovanskega in mu stiskal roko. Mej potom prisedali bo še vedno izletniki na poatajah, da je bilo komaj še prostora. V Postojini je bilo mej tem že od ranega jutra živahno gibanje. Prihajali so gostje iz bližnjih krsjev, katere je pozdravljal slavnostni odbor na kolodvoru. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša v dekanijskožupni cerkvi. Po maši pa so pripele narodne dame Postojinske pri slavoloku krasen spominski trak na zastavo PoBtojinake čitalnice. Od tam odšla so vsa domaČa in že došla društva in dame zopet na kolodvor. Veličasten bil je dohod Celjskega vlaka v Postojino. Na tisoče ljudstva je bilo na kolodvoru in v obližju. V dolgi vrsti stala bo razvrščana razna društva: „Sokol Po h t o j i n sk i" (nad 35 članov), domača in druge čitalnice, gasilna društva iz raznih notranjskih krajev itd. V sredi te slikov te skupine pa je bil bogat venec notranjskih krasotic v lepi narodni noši. Gromoviti Živio in Nazdar-klici so doneli v pozdrav in odzdrav in voa društva bo se uvrstila, da pričakajo dohod posebnega vlaka iz Trsta. Kmalu je došel tudi ta. Na stroju spredaj sta bili dve trobojnic*. iz vseh oken pa so vihrale male trobojnice. Na Btotine Tržaških in primorskih rodoljubov, Slovencev in Hrvatov je pripeljal tudi ta vlak. Na čelu jim sta bila: »Tržaški Sokoia 26 članov) in „Goriški Sokol" (10 članov v društveni obleki); »Prvaški S oko i" (z godbo) moral je hoditi v navadni obleki, ker mu je prepovedana sokolBka oprava. Navdušenje je bilo toliko, gneča tako silna, da mej gromovitimi Ž vio in Nazdar klici niti ni moglo priti do določenega cncl-jelnega pozdrava in nagovora. Obžalovali smo to, ker ravno tu bi bilo nekoliko krepkih besed naredilo nepopisen utis. Kmalu potem uredil se je Blavnostni sprevod v trg. Načelu korakala je Postojinska godba, potem Češki in hrvatski Sokoli, ki so bili vso pot predmet posebno simpatičnih ovacij. V dolgi vrsti so se potem razredila Blovenska sokolska društva: Celjski, Goriški, Ljubljanski, Mozirski, Novomeški, Zagorski (s svojo godbo) in naposled kot prireditelj slavnosti „Postoj i tiski Sokol*. Na čelu druzega oddelka sprevoda je korakal „Prvaš ki Sokol" s bvojo godbo, potem h- - M Čitalnične deputacije, mej njimi odposlanstva čitalnic: is Ljubljane, Trs t s, Gorice, Celja, Novega mesta, Podrage, II. Bistrice in Trnova, Starega trga, Reke, Trsata, Sežane, Mozirja, Janžeč itd., gasilna društva is Postoj i ne, Logatcs, Orehks, Zagorja itd., zastopnik gas. druStvs v Rečici pri Mosirji, aaatopniki Ifosirsko občine in Gornjegrajskega okraja, Tržaško delavsko podporno druStvo, hrvatsko oporbeno časnikarstvo, .Primorsko planinsko društvo", društvo .Edinost", akademična društva .Slovenija" in .Triglav", klub slov. biciklistov .Ljubljana", Tržaški biciklisti itd, v sredini mej njimi slovenske krssotice is PoBtojine, Zagorja in s Pivke sploh v narodnih nošah. Nepopisno krasen pogled je bil, ko se je ts dolga vrsts, v ksteri so bile 3 godbe in 14 zastav, pomikala po ovinkih vozne ceste nsvzdol proti trgu, ki jo bil V6B nakičen z raznovrstnimi zsstavami. Pri ubodu v trg je bil velik slavolok iz smerečevjs, iz hiš pa so obsipale Postojinske domorodkinje Sokole s cvetkami. Narod pozdravljal je sprovod vso pot z živahnimi Živio-kliei. Pred županovim domom so bo razšla društva in po kratkem odmoru bo se podali vsi izletniki v krušno razsvetljeno jamo. Svetovno znano čudo je naredilo velikansk utis posebno na one obiskovalce, ki so bili prvikrat v jami. Sijajen je bil banket v vrtnem salonu župana g. V i Čiča. Nad 200 kuvertov je bilo v salonu, na prostranem vrtu pa je bilo tudi vse zasedeno. Mej udeležuiki banketa Brno videli poleg društvenih funkcijonarjev, mej katerimi je bilo več deželnih poslancev, se mnogo druzib odličnih rodoljubov slovenskih in hrvatskih, več gg. duhovnikov iz Istre in mnogo narodnih dam. Vrsto zdravic je pričel .Postojinskega Sokola" starosta dr. Tre o. Velikanska udeležba pri krstu mladega Sokola Postojinskega mu bode spodbuda, da bodo vedno krepko držal po koncu zastavo Sokolsko. Postojinska jama je biser slovenski, na katerega preže nasprotniki, a Sokol bode čuval, da se mu ohrani prvotni slovenski značaj. Ne sme se več zgoditi, da bi Posto-jina prišla v tuje roke, kakor je bila še nedavno. Posebno nazdravlja z daljnih krajev došlim bratom, v prvi vrsti Čehom, očetom Sokolstva (Živili! Na zdar I) bratom Hrvatom, s katerimi nas veže stoletno prijateljstvo (Živili! Na zdarl) in vsem slovenskim Sokolskim društvom, ter konča s klicem: Ž,velo sokol8tvo! Postojinske č>taln:ce predsednik g. An t. Ditrih pozdravi vse goste imenom čitalnice, ter se spominja nje osnovsteljev. Mnogo izmej njih ni več mej nsmi, a hvaležno se jih spominjamo in delamo v njihovem duhu, ter morsmo prospevati. Pozdravlja vsa društva, posebno pa Še mnogobrojno zastopane čitalnice. Načelnik Praškega Sokola g. Vaniček se zahvali imenom čeških Sokolov, ki so radostno se napotili na jug, znajoči za simpatije slovenskega in hrvatskega naroda za Čehe. Jednaka nam je usoda, boljše čase bodemo dosegli s skupnim složnim delovanjem. Nazdravlja torej južnim bratom. Hrvatskega Sokola tajnik, profesor dr. Ltzar Car pravi, da Hrvati vedno radi dohajajo mej brate Slovence, kajti jeden jim je cilj Bkupno s brati Čehi in Slovenci. Hrvate vzradoje vsak napredek Slovencev in slovenske misli. Nazdravi Sokolu in čitalnici v Postojini. Imenom slovenskih sokolskih društev se zahvali dr. Vrečko, starosta .Celjskega Sokola". Ponosna sme biti Pusto j in a na krasno današnjo slavnost. Izreka hvalo za lep vzprejem, posebno nazdravi starosti dr. Treo-tu, ki je tudi O8novalec Celjskega Sokola. Poleg veselja pa mora omenjati žalosti štajerskih Slovencev videčih razpor mej kranjskimi brati. .Sokol" ni strankarsko društvo, Sokoli so zastopniki ideje matere slovanske, nazdravlja torej jedinosti in slogi! Zdravica je bila navdušeno vzprejeta in so Sokoli dvignili govornika na ramena. Zastopnik čitalnice v Reki g. A kač i O je b krepkimi besedami pozdravil Po-stojinsko sestrico. Slovanski narod lomi svoje verige in hoče slobodo, ki so mu jo vzeli nasprotniki in katero mora doseči. Predsednik čitalnice v Trstu dr. Pretner se zahvali imenom primorskih Slovencev in nazdravi Pustojinski čitalnici, ki sme ponosno gledati na svojo 25letno delovanje. Ravno čitalnice bo mnogo storile za vzbujo naroda. Dr. Treo zaključivši vrsto govorov nazdravi še opo zicijonalnemu časopisju slovenskemu in hrvatskemu, v čegar imenu je v dolgem izbornom govoru bo zahvalil g. urednik Jakić povdarjajoč važno ulogo poštenegs nezavisnoga časniksrstva, ki ae bori sa slobodo slovaostva. Posebno ja povdarjal državno pravo češko in hrvatska Vsi govori bili so vzpre-jsti z navdušenimi klici Živio in Na zdar! Le prehitro je priSel čas, ko so društva morala odriniti k ljudski veselici. Zamolčali ne smemo, da so bili vsi gostje posebno zadovoljni s isborao prirejenim banketom in je bil le jeden glas pohvale g. županu V i Čiču. Brzojavnih pozdravov je došlo okolu 60 »z raznih krajev čelkih, hrvatskih, slovenskih itd. Prijsvimo jih v jutrišnji številki. V istem redu, kakor sjutraj so odkoraksla društva z godbami in zastavami okolu 4. ure na prostor, kjer se je vršila ljudska veselica. Neis-merna množica ljudstva je že težko pričakovala dohod društev. Kmalu bo je pričelo živahno gibanje. Posebno krasna točka so bile proste vaje, katere je isvsjalo kakih 150 Sokolov od vseh društev. Posamična društva pa so potem telovsdila v oddelkih na raznih orodjih. Odlikovali so se Čehi z jsko težkimi vajami, Celjani z interessntnimi vajami s kiji, Trlačani in Ljubljančani s rasnimi vajami io skupinami. Obširneja strokovnjaška ocena nam je za današnji list došla prepozno Moramo jo odltž ti za jutrišnjo številko. Mnogo smeha so vzbujale nekatere humoristične točke: Metanje z lovilni-kom, medved itd. Vse tri godbe so marljivo svirale na raznih koscih obsežnega slavnostnega proBtora, mladina pa se je po končani telovadbi veselo sukala. Le prekmalu začeli bo posamični vlaki odvajati slavnostne goste na vse strani. Mnogo pa jih je ostalo še do druzega dne v Postojini. Cehov in Hrvatov je šlo veliko v Trst, nekateri na Bled itd. Vsem ostane nsjprijetnejši spomin na zares izredno lepo nspelo nsrodno slavnost Postojinsko. A. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. avgusta. Levičarji in nacijonalci. Levičarji so sicer še vedno najštevilnejša stranka v državnem zboru, zajedno pa so tudi tista stranka, ki ima pri prebivalstvu najmanj zaslombe. To se vidi pri vsaki novi volitvi. Sedaj se delajo v šestih volilnih okrajih priprave za volitev novih državnih poslancev. Nekdaj so bili zastopniki teb okrsjev vsi levičarji, nazadnje pa le trije. I u za te tri mandate gre boj. Nemški nacijonalci se trudijo na vse mogoče nsčine, ds zmagajo ne ssmo v Snaoborskem okraju sa Koroškem — kjer jim je zmaga zsgotov-liena, ako se zjedinijo glede kandidata, kar pa se doslej še ni zgodilo — nego tudi v gornje-štajerskem okraju, kateri je doslej zastopal dr. Heitaberg Tega mandata nečejo levičarji zgubiti in bore s j zanj uprav srdito. Takisto pa se bore tudi nacijonalci, strastno in brezobzirno. Posledica teh bojev pa je, da se nacijonalci odvračajo od koalicije, kateri je Steio-vrender obljubil .dobrohotno nevtralnost*. JVekerle pred svojimi volilci. Ogerski miaisterski predsednik dr. Wekerle je obisksl svoje volilce v Nsgvbsnvi is tam na dolgo in na široko razlagal svojo polit ko. Najbolj se je zamudil pri dveh vprašanjih: pri cerkvenopolitičnih predlogah in pri narodnostnem gibanju. C;rkveno-politične predloge je opravičeval z vsemi mogočimi frazami in končno zagrozil nasprotnikom, da je vlada dovolj močna, preprečiti vsako nezakonito prizadevanje. Glede narodnostnega vprašanja je govoril šo bolj .energično". Povdarjal je, da narodnostnega vprašanja in genere na pozna. Aspiracije, razdeliti državo v narodnostne skupine, v katerih bi prevladovali drugi jeziki, ne madjarski državni jezik, bo znane že sto let. Tem se bo vlada odločno zoper-stavljala in takisto tudi umešavanju inozemskih krogov. Vlada hoče, da si vsak državljan pridobi zoanje državnega jezika in bo s policijskimi sredstvi skrbela, da bo nasprotne ideje ne bodo razširjale in da se ne bodo v inozemstvo nosile tožbe. Višanje države. liulgavakc vesti. Peterburški .Svet" pravi o bolgarskem vprašanji, da po odstopu Stambulova bolgarski emigranti niso ničesar storili, ksr bi bilo novi vladi otežilo stališče, pač pa pomagali, da bi se doseglo pora-zumljenje z Rusijo. Ako bi se ti envgranti sopet postavili na mesta, kstera so prej zavzemali, zlasti bivši častniki, bi Rusija smatrala to za jamstvo, da bo bolgarska politika v naprej Rusiji prijazna. Z ozirom na Rusiji storjena rstžaljenja bi seveda bilo treba, da se da Koburžan novic voliti. — „Svo bodno Slovo" prijavlja dopis nekaterih bolgarskih emigrantov, ki odklanjajo vsako zvezo s tistimi emigranti, ki no nasprotniki KoburŽana, ter pravijo, da je sedenja dinastija taka, kakor mora biti po željah in po interesih dežele. — V istem smislu piše tudi glasilo Cankovljevih pristašev .Saglasi", ki prsvi, da je oseba Koburžaaova jedina garancija za svobodo is neodvisnost, sa avtonomijo in nspredek bolgarskega naroda in za slavno bodočnost domovine. Korupcija v Italiji. Splošna ogorčenost, katero je vzbudila škandalozna sodba v pravdi zoper Banko Romano, je napotila vlado, da je sestavila posebno komisijo, ki ima preiskati, kako da so bili sa toženci oproščeni. Sodi se, da so bili sodniki podkupljeni. ftodslće preiskuje sedaj, kam so isginili papirji, katere je policija pri hišni preiskavi pri rečeni banki odnesla in izročila sedanjemu mi »istru notranjih del, poslanec Bosghi ps misli v parlamentu predlagati, naj se toki bivši ministarski predsednik Golltti. Korejska vojna Resničnih vesti o korejski vojni ni dobiti. Tam v dslnji Asi ji je tradicijs, da se razširjajo povsem neresnične vesti in Kitajska se je vestno drli. Doslej je že nekateri krat sporočils vest o veliki zmagi, a vselej se je pokazslo, ds je zmagala Jsponska. Sa-veda je tudi iz japonskega vira prihajajoče vesti previdno čitati, ker vsaj deseti del tistega, kar se poroča, ni res. Toliko je gotovo, da je doslej japonska vojsks na boljem kakor kitajska. Dopisi. Ia Vloalr Ja, 4. avgusta. [Izv. dop.] (S a -vinska podružnica Slov. planinskega društva) Pri obilni udeležbi — bilo je navzočih nad 30 Članov — vršil se je dne 29. julija t. I. I. občni zbor naše Savinske podružnice .Si. plan. društva". Prav presrčno je navzoče pozdravit podružnični načelnik g. Fr. Kocbek zahvaljuje se na tako mnogobrojnom obisku. Po prečitanji šele pred kratkim potrjenih društvenih pravil, katera so se jednoglasnu odobrila, sledilo je prav zanimivo poročilo g. Fr. Kocbeka o dosedanjem podružničnem delovanji. Kako marljivo je bilo delovanje, je vidno že is tega, da je podružnica vkl jub šele jednoletnemu obstanku zaznamovala že nad 40 potov v naših kraBnih Sa vinskih planinah in nje neutrudljivi načelnik g. Fr. Kocbek našel je dva nova doaedaj popolnoma neznana pota in sicer: iz Savinskega sedla na Rinko skupno s g. Pisker-nikom, že daleč znanim voditeljem v Saviaskih planinah, in drugi iz Moličke planine, kjer se sedaj zida prva podružnična planinska koča, na Ojstrico z g. K. iz daljne Slezije, gorkim občudovsteljem naše divne „Štajerske Švice". Krona vsemu podružničnemu delovanju v pretočenem letu pa bode gotovo leps prostorna planinska koča, katera se bode dne 16. t. m. slovesno otvorila. Stoječa v najlepšem kraju, obdana krog in krog od gorovje, zavarovana proti vsem vetrovom bode marsikateremu trudnemu potniku zaželjeno zavetišče in bode od nje na progi, ki jo je nedivno g načelnik z g. K. is Šlesije našel, uajbližja pot na visoko strmo Ojstrico. Da pa je bilo mogoče to kočo postaviti, gre velika zahvala prevzvišeuemu knezoškofu Ljubljanskemu, kateri je po svojem oskrbniku g. j- Hofbauerju v Gornjem-gradu velikodušno blagovolil darovati SI. plan. društvu ves les, ksr bo ga bode za to kočo potrebovalo. Ta blagodušni dsr vzel je zbor z Živio-klici na premiloBtljivegs vladiko ns znanje. — K poročilu o dosedanjem podružničnem delovanji oglasil se je za besedo č. gosp. kaplan Aškerc. V svojem govoru poudarjal je, da je največ skrbi, največ posla in truda posebno pri stavljanju koče gotovo le imel vrli načelnik naše podružnice g. Fr. Kocbek; on sam je zaznamoval večiooms vsa pota, on je nadzoroval vsa dels v planinah, on ni zamudil niti jedne proste urice, da ne bi pohitel tja gori mej skalovju in pomagal razkrivati čudečim se tujcem krasote ia čudesa naše domovine, zatorej predlags, nsj se v spomin neumornemu delovanju osnovatelja in prvega načelnika naše podružnice, v katerem ae je sploh koncentriralo celo dosedanje podružnično delovanje, plsniuaka kočs ns Molički plsnini imenuje .Kocbekova koča*. Z viharnim ploskanjem in Živio-klici na g. Kocbeka odobril je zbor ta predlog, vssj je pa tudi našel priznanje in odmev v srcih vseh navzočih. V pretečenem letu štela je podružnica 3 usta-novnike in 50 letnikov, imela je dohodkov 671 gld. 10 kr., stroškov pa 831 gld. 60 kr. tedaj priman-kljaja 160 gld. 50 kr. Te številke jasno govore" o njenem delovanj', vzbujajo pa tudi v nas spoznanje, da naše prepotrebno, prekor stno .Slovensko planinsko društvo" Se ne uživa iste podpore v slovenskem občinstvu, kakor bi mu je bilo želeti. V .črticah iz Savinskih planin" popisal nam je gosp. Kocbek prav Živo nekatere zusmenitejše vrhove in doline Savinskih planin, in kazal posebno na .Logarsko dolino", o kateri se je neki zvedenec, ki je že mnogo sveta prebudil in v Tirolah in v Švici msrsikatero lepo dolino videl, izrazil, da se kaj tako krasnega samo še v Pirenejih nsbaja. On opozarja, naj nikdo ne zamudi prilike, da si ogleda ta biser .Štajerske Švice", posebno, ker pot do tjs nikakor ni težavna ja pelje od Ljubšega naprej vedno tik sumeče bistre Savinje, vrh tega pa bode ie cesto od Luč do Solčave kmalu dodelana. Po tem predavanju vršila se je volitev novega odbora za prihodnja tri leta. Na predlog gospods A. Turnšeka Is Nasar volil se je jednoglasno zopet prejšnji odbor; načelnikom: g. Fr. Kocbek, naduti tel j v Gornjem gradu, odbornikoma: g. dr. J. Vrečko, odvetnik v (Mji in g. L GoriCar, posestnik v Mozirju, mesto odstopivSega g. A. Go-ričarja pa se je volil tajnikom: gosp. A. Perne, not. kand. v Gornjem gradu. Ko so se po volitvi če neksteri nssveti in predlogi odobrili, zaključil je g. načelnik zborovanje izrezuje* nado, da bodo prihodnja zborovanja vedno bolje obiskovana in da bode Število podružničnih članov raslo vedno bolj, kar bode v gmotnem oziru neobhodno potreba, kajti mnogo hudega dela čaka Se naše podružnice, kjer bode treba prav globoko v žep poaeči. Tekom zborovanja došli sta podružnici dve brzojavki. Ljubljana: Bog blagoslovi in živi biser slovenskega planinskega društva; Slava častitemu zboru 1 Slava vrlemu Kocbeku I — Slovensko plan. društvo. — Knittelfeld: Slava .Slovenskemu planinskemu društvu!" Slava prijateljem krasnih domačih planin! — J. Oibej. — G. načelnik je zborovalce Se posebno razveselil, ko jim je sporočil iskreni pozdrav staroste turistov v Savioskib planinah, častnega CUna .Slov. planinskega društva" in vseučiliš&nega profesorja gosp. dr. J. Frischauf a v Grsdci. Zborovalci so se razšli z besedo, da se vidijo zopet dne 16. t. m. pri slovesni otvoritvi .Kocbekove koče" na Molički planini. — Posebna vabila za to otvoritev so se članom ravnokar ssčela razpošiljati. — Te prilike naj nikdo ne zamudi, kdor ljubi gorovje, kdor bi rad dihal naš sveži planinski zrsk in bi rad iz bližine občudoval one velikane, ki tako ponosno v zrak štrle. Domače stvari. — (Slaba šsls.) , Vaterland" javlja, da se je sprožila misel, ustanoviti v Ljutomeru samostojno slovensko nižjo gimnazijo, namesto slovenskih paralelk ali samostojne n'Žje gimnazije v Ceiji in .Neue Fr. Presse" pravi, da je to najbrž predlog vlade ali nemške levice. Nam se zdi to le s I s b s flaia, o kateri ni resno govoriti. — (Slovensko politično društvo za Štajersko) priredi tekom meseca avgusta in septembra še več javnih Bhodov in sicer na Murskem polju, v Št. Petru pod Svetimi Gorami, v Slovenjem Grsdci in v Slovenski Bistrici. — (Volilni shod) skličeta poslanca dr. L. Gregorec in dr. Jurtela dne 2. septembra V Novi Štiti pri Ptuju. — (Kako baron Schwegel svojega netjaka vzgaja.) Gorenjska eksceleuca baron Schvvegtl se ponaša pri vsaki priliki s svojim ssta-roavstrijskim" rodoljubjem in se cedi same lojalnosti, ksdar ga kdo vidi. Doslej se še nihče ni upal dvomiti o iskrenosti teh njegovih čutil, kdor pa \e, kako je vzgojil baron Schwgel svojega netjaka, ta bi skoro nrslil, da je vse .staroavstrijBko" mišljenje gorenjske ekscelence sama — spekulacija. Tega svojega netjaka, sina trdega slovenskega kmeta is Gorjaeske županije, je baron Schvregel dal .študirat." Da bi se mu pa ne pokvaril, to je, da bi čim prej pozabil ovoj materni jezik se navzel nemškega dubu in naučil prezirati svoj narod — kake obresti to nosi, ve gospod stric — poslal ga je na gimnazijo v Biljak. In mladi Schvvegel dela svojemu stricu čast. Prelevil se je v trdega Germana in izraža sedaj, ko je zlezel iz gimnazije, svoje .stramm deutschnstionale" mišljenje na komersih, kjer se navdušuje mlsdina za .alldeuteches Vaterland" na način, da se nemški profesorji boje priti na kornera. Na takem uspehu vzgoje moremo ekscelenci Schvreglu samo čestitati. — (Ustsvljens agitscija.) Pazinsko italijansko filbarmoničnu društvo je zsdnji čas prevzelo sgitacjo za bližajoče ae občinska volitve. Prirejalo je izlete v hrvatske kraje In Um po najetih fskinih delalo zdražbo in prouzročalo izgrede. Gosp. okrajni glavar Sehvvarz je mislil, da teh izletov ne ■me prepovedati, drugi ljudje pa so bili tega mnenja, da Schvrarsovo ravnanje ni pravilno in izposlovali no, da se je filhsrmoničnemu društvu prepovedslo prirejevsnje izletov v PszinBko okolico. — (Ljubljansko žensko učiteljišče.) Doslej no se v ts zsvod le vsako drugo leto vzpre-jemale kaadidstinje, tako ds sta bila vedno samo dva razreda odprte. Naučno ministerstvo je sedaj dovolilo, da se bodo v bodoče vzprejemale vsako leto kandidstinje. Vsled tega bodo letos trije razredi odprti in se nastavi še jedna učns moč. — (Dirka ns Bledu.) V nedeljo na Bledu zvršivših se mejnsrodnih kolessrskih dirk udeležilo se je tndi pet dirkačev kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana". Znani izvrstni dirksč g. Bobinec si je pri dveh dirksh priboril tri nagrade, g. Kane pa je bil pri počasni vožnji predzsdnji, dočim Bi je pri glavni dirki mej 14 dirkači g. Vernik osigural sedmo mesto. Za slovenske bic kliste je ta uspeh toliko bolj čssten, ker so tekmovsli z najizbornejšimi dirkači. — (Slovensko planinsko društvo) nsznanjs, da dobo oni drufitveniki, ki želo* brez vod niks na Črno Prst potovati, ključ do Orožno ve koče, katera je za sedaj še brez hišnika, v B>hinjski Bistrici pri gospodu Josipu Rtvhekarju, občinskemu tajniku, kateri tudi preskrbi članom in nečlanom vodnike ali nosače. — V koči je prilepljen hišni red in cenovnik glede pristojbin prenočevanja is porabe koče. Iz njega je razvidno, da je plačati za jeden dan in jedno noč trajajoče prebivanje z ležiščem na Žimnci 1 gld., sa jedno noč z ležiščem pod streho 40 kr., za jeden dan brez nočevanja 20 kr., za jednokratno kurjavo 20 kr. Za pokvarjene ali ubite stvari velja poseben taid. Č ani planinskih društev, ki se izksžejo z društveno za tekoče leto veljavno izkaznico, plačajo polovico določenih pristojbin. Polovico plačajo tudi dijaki, ki se izkažejo z društvenimi legitimacijami. V kratkem založile se bodo v koči tudi jedi in pijače, kar bo posebe naznani. — (C. kr. ravnateljstvo za želez -nični promet v Beljaku) javlja, da se je otvorila dne 1 avguBta t. I. na progi Levov Krakov mej postajama Przevvorsk in Lankut postaja R >go£no za osebni, pratežni in brzovozninski promet, kakor tudi za tovorni promet v celih vagonskih vkladah. — (I z b r i s a n a firma.) Pri deželnem kot trgovinskem sod Šču v Ljubljani se je izbrisala firma „A m a 1 i j a V i č i t" sa trgovino z rokotvornim blagom. — (Ženska in moška podružnica družbe 8v. Cirils in Metoda v Starem trgu pri Rakeku) prirediti dne 12. avgusta 1894 v prostorih g. Frsnjo Pečetovib veselico b petjem, šaljivo tombolo in prosto zabavo. Ztčetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. od osebe. — (Zlato poroko) sta dne 2. t. m. slavila gospod Josip Dolenc in njega soprogs v Vipavi. G. Dolenc je starček 80 let. R dke slavnosti se je udeležilo vse prebivalstvo, želeč slavljencema: Mno« gaja leta. — (Ujet prisiIjen ec.) Pri Kostanjevici je zasačil te dni pomožni uradnik tamošnjega okr. sodišča ubeglega prisiljenca Miho II u da k I ina, ki jo je dne 4- julija popihal iz prisilne delavn ee Ljubljanske. S pomočjo dveh mož je nevarnega beguna zvezal in odvedel v zapor. — (Silen vihar.) Doć 4 avgusta je o po!u-dne nastala mej Muro in Dravo v Slovenskih goricah grozna nevihta. S Inemu orkanu podoben veter je pri Mali Nedelji metal strehe raz hiš, tri sadno drevje in ruval gozdna drevesa. Nekateri posestniki imsjo škode po 500 do. 1000 gld. Glavna smer silni nevihti je bila cd zahoda proti izhodu. Po nekod je gozdno drevje pometalo križem tako, da precej daleč okoli nobeno več ne stoji. Zraven bo bili bori po l1, a m v obsegu. Za viharjem prišel je silni naliv s točo. — (Nesreča) Iz Gorice se nam piše: Ob-hodnik Andrej Doljak je šel dne 2 t. m. zvečer ob 10 uri iz Solkana v G g ir, in sicer ne po novi nego po stari poti, ki je sicer krajša, pa toliko nevarnejša. Mož je s te poti padel v prepad na levi strani in se ubM Siromak je zapustil udovo in desetero nepreskrbljenih otrok. — (Za krčmarje in vinotržce.) Upravni odbor Tržaških skladišč je sklenil, da bode odslej v pospeševanje vinske trgovine prirejal v gotovih rokih vinske dražbe, na katerih se bodo dražila v skladiščih nahajajoča se vina, v prvi vrsti dalmatinska in italijanska. Prva taka dražba je določena na dan 18. septembra, ns ksr opozarjamo krčmarje in vinotržce. Slovenci in Slovenke 1 ne zabite 1 družbe sv. Cirile. In Metoda! ^---^k\. Knjiiovnost. — .Prosvjeta" ima v št. 15 naslednjo vsebino: I to mi godi. Pripovieat. — Napisao Ferdo Juzbašić — Laku noć Spjevao Tugomir Alaupović. — Omer beg i Aiša. Slike iz Sarajevskoga života. Napisali Osman-Aziz. — Pod ciganskim čadorom. — Dramatički .Scherzo" u jednom Činu. — Spjevao Tugomir Cetinski. — Pariški javni vrtovi. Napisao Ferdo šišić. — Klarica iz župnoga dvora. Seoska pripovijest. ČeBki napisao J. L. Hrdina; preveo Stjepan Karlov. — Kraj kolijevke. Spjevao Josip M laković. — Hrvatska morska kupališta. III. Kraljevica. Napisao Viktor Cer ć Ceraj. — Put nove postojbine. Napisao Ivan Stunić. — Opis naših slika: Rano jutrom. — Glavni trg u Dubrovniku. — Pjesma robinje. — Novo hrvatsko kazalište. — Naš novi metropolita. — L atak. — f Sadi Carnot. — Šala i odgonetka konjićeva skoka. — Slike: Rano jutrom. Slika A. Wierusz-KowalBkoga. — Glavni trg u Dubrovniku. — Place de la Concorde u Parizu. — Uiaz u B.jis de Boulogne, straga Are de triomphe. — Dnevni gosti u tuillerijskom vrtu. — U luxemburžkom perivoju. — Vodoskok u Tuillerijskom vrtu — Pjesma robinje. — Kraljevica. — Kraljevica (svratiste .Kod grada Zagreba"). — Kip Bogorodice nad ulazom Zagrebačke stolne crkve. — Novo hrvatsko kazalište. — Dolazak pre-svjetlog nadbiskupa na Jelač ć-av trg. — Trebnje. — Željeznički prodor pod Šmarijem. — Sv. Lovrenc kraj Temenice. — f Sadi Carnot. — Š*la. 23x250jSLTr3s:e- NOVO mesto 7. mesto. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je zvršila presijajno. Mnogobrojni udeležniki, ki so se peljali iz Ljubljane na skupščino, so bili na raznih postajah srčno pozdravljeni, posebno slovesno v Trebnjem in izredno veličastno v Novem mestu. Na Novomeškem kolodvoru je bila zbrana ogromna množica občinstva, mestni župan ter vsa narodna društva. Župan Perko je s srčnimi besedami pozdravil skupščinarje v imenu mesta, isto tako načelnik Novomeške podružnice Krajec in v imenu Novomeških narodnih društev dr. Poznik. Godba je svirala .Naprej zastava slave". Vse mesto je prelepo okrašeno z narodnimi zastavami in mlaji. Zborovanju je prisostvovalo velikansko število članov in narodnih dam. Naznanilo, da šteje družba skoro 1*2.000 članov in 129 podružnic, se je vzprejelo z nepopisno navdušenostjo, ki se je podvojila, ko se je povdarjalo, da delujejo za družbo največ in najuspešneje narodne dame. Burnim in vedno se ponavljajočim Slava- in Živele-klicem ni bilo konca. Po skupščini je bil banket. Praga 7. avgusta. Poslanec dr. Krama!' je v nedeljo na volilnem shodu predlagal združenje staročeške stranke z mladočeško. Današnji staročeški listi izjavljajo, da je staro-češka stranka pripravljena fuzijonirati se z mladočeško stranko, ako se iz poslednje odstranijo ekstremni elementi. Beligrad 7. avgusta. Kazenska razprava zoper Ćebinca, Ranka Tajsića in drugove, tožene veleizdaje, se ne bo vršila. Ker so toženci povsem nedolžni in ni nikakih dokazov proti njim, je kralj ukazal, naj se pravda ustavi. Milan 7. avgusta. Pri tekmovanji pija-nistov, kdo zamore najdlje nepretrgoma igrati, je zmagal tukajšnji pijanist Gravagni. Igral je nepretrgoma 27 ur. Rim 7. avgusta. Preiskava proti anarhistu Luchesiju, morilcu urednika Bandija, je dokazala, da je ravnal Luchesi po naročilu posebne zarote. Policija je v Livornu in v Bolonji ujela nekatere teh zarotnikov. Pariz 7. avgusta. Danes o polnoči je potekel rok, v katerem je imel Caserio oglasiti ničnostno pritožbo zoper obsodbo. Ker pritožbe ni oglasil, vršilo se bode usmrčenje dne 16. avgusta. Vlada je odredila, da se postavi giljotina na javnem prostoru in sicer pred Lvonskim sodiščem. Pariz 7. avgusta. Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem začela kaz. obravnava proti 30 anarhistom, toženim hudodelstva zarote. Pet zatožencev je odsotnih; ti se bodo sodili ia contumaciam. si F !>.i.t/wlf Pariz 7. avgusta. V Aigues - Mortesu, kjer so bili lani boji mej francoskimi in italijanskimi delavci, so se zopet za delo oglasili italijanski delavci. Francoski delavci zahtevajo, naj se Italijani ne vzprejmejo v službo. Razburjenost francoskih delavcev rase čedalje bolj in ker se je bati izgredov, je vlada poslala večje krdelo vojaštva na lice mesta. ......mi ■aaaaaaeaaai „LJUBLJANSKI IW sa vse loto 4 gld. 60 kr.; s j* col leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■eiitiwaiii>inrfe^i#tiB e»T¥^vnrin>gf twe*Ta»#i Za Matej Cigaletov spomenik T let, Kravja dolina st. 11. 6. avgusta: Alojz Privšok, delavčev sin, l1/, meseca, Trnovske ulice št. 3. ZDuLi^aJslsa, borza dne" 7 avgusta t. 1. Skupni državni dolg v notAti..... 9H gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , Avstrijska zlatu renta....... 122 a Avstrijska kronska renta 4"/a..... 97 „ Ogerska zlat« renta 4°/0...... 121 , Ogerska kronska renta 4u/0..... 9B „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1010 „ Kreditne delnice......... 364 a London vista........... 124 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 20 mark............ 12 , 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 44 , C. kr. cekini . . ........ 5 a Ds6 G. avgusta t. i. 4°/0 državne srečke iz 1. 18.r>4 po 260 gld. Državne srečke iz I. 1hk4 po 100 gld,. . Dunava reg. srečke 6°/0 po 100 gld. , . Zeinlj. obč. avstr. ■ ',',% zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke Meteorologično poročilo. 9 Q čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vt-trovi Nebo Mo-krina v mm. > ta 7. zjutraj 2. po po i. 9. zvečer 740 8 h. • 39 2 h. 787 9«. 13 5° C 25 0" C 18-a* C si. vsh. si. se v. si. vzh. jasno jasno jasno 000 ur. Srednja temperatura 18 9\ za 0 9° nad normalom. 149 gld. 197 , 127 „ 123 „ 197 . 24 . 55 66 35 75 70 50 70 n5 21 91 60 89 75 2h kr kr. Kudolfove srečke po 10 ghl...... 23 Akcije anglo-nvBlr. banke po 200 gld. . . 164 Tramway diuM. valj. 170 gld. a. v. . . . 314 Papirnati rubelj......... 1 50 50 7> 33'/, Zahvala. Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebe za mnogobrojne dokaze sočutja, došle nam od mnogih strani j vsled smrti nepozabnega soproga, odnosno očeta, sina, brata in svaka, gosp. Karola Terček-a posestnika, uda okr. odbora in šolskega sveta, načelnika požarne hrambe itd. izrekamo tem potem najtoplejšo zahvalo, v prvi vrsti prečastiti duhovščini, kakor tndi vsem drugim udeležnikom sprevoda, ki bo rajnika k večnemu počitku opremili, dalje fn corpore doštiin gg. uradnikom sodišča, davkarije in drugih oblast ij, sosednjim požarnim hrambam in d iračim tržanom, osobito pa se zahvaljujemo še onim, ki bo kot znak ljubavi In prijateljstva polagali dragocene vence na pokojnikovo krsto. V Kozjom, dne 5. avgusta 1894. Amalija Ter ček v svojem in v imenu sorodnikov (852) pokojnika. Prijazna prazna soba odda se takoj samskemu gospodu, gospej ali gospodični. Voč pove iz prijaznosti upravuištvo »Slovenskega Naroda". (827—3) X&6e se knjigovodja ki bi bil vežĆ slovensle, nemške iu nekol ko tudi frnneoflke kcrespoadeuce. — Kj**? pove upruvn štvo te^a lihta. (850—1) Upokojen orožnik Želi dobiti primerne službe v kaki pisarni a!i kut nadzornik ali občinski tajnik. Ponudbo naj ne blagovoljno pošljejo upravni štvu ^Slovenskega Nareda*. («4*_i) Koncipijent s'ovooSčiue in nemščine zmožen, vzprejme so od 1. septembra v mojo pisat uo. T>r*. I tncliLj (83o—3) c. kr. notar v Mariboru. G. tr. jlavno ravnateljstva avitr. drž, žetoic. Izvod iz voznega reda -v©l?a.-v-rLegrs». odL X. 3-va.aa.ilat 1894. teriu Nastopno omenjeni prihajal >I In oahajalnl časi oanaOeni ao » (mtr^imfiiiftcm itunt. S radnje« vro pa ki čaa j« krajcema aaia v Ljub- ljani sa ■ minuti naprej. Odhod li LJubljane (juž. kol.). Ob 1». uri 3 min. po tori oiobnl rlak ▼ TrbtŠ, Pontabel, Boljak, Oa-lovec, Franaenafeate, Ljubno, o»a 8elathal t Auiiee, Iichl, Oman-ilen, Holnoffrail, Lond-Oaitoln, Zeli na jeseni, Inomoit, Bregena, Curih, Genova, Paria, Ste/r, Lino, Budejarioe, Plaenj, Marijino vara, K««r, Karlove »are, Krancove Tare, Prago, Iilpaijo, Dunaj Tla Amitetten. Oh O, uri 7 min. »Jutrnt meiani Tlak t Noto meito, KodeTjo. Ob 7. uri lO m ]z\6 pri lastnici goHpej TeroaiJI Hvalit iz Kajire, Sedaj na letov Sču v Tolminu. (851—1> pripuru'n pu niiki ceui „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Grof Geza EsterMzy,jeva Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23. *v *.-*<> 1 ii«> ■%-)ri(«<'*iina *ii*luInU«t o-inv. ii i c-tt IIIO.OOO lcvon. sterb6zy-Gognac ■e proizvaja lz čistoga naravnega vina po fianooakl metodi. (489—16) Nafi aparati za destilovanjo laliko podelnjo na leto 1 milijon *.V£ IInoc Ilirov vina. Esterhazy-Cognac »o priport'čti od zdravniških avtoritt-t ne samo kot u«odua pijaca, n.■.•:<> tudi kot ubrnujujočo sredstvo proti miiln-krenoMila kulnru erov in aeloilon, za oltrevnlve, zlasti pa «o priporoča najbolje proti influenci. Dobiva k»> v LJubljani pri M. Kustuerju, V. SchitTorjn, Iv. Perilauu, J. Klaucrju, Alojziju I,«'ti