PROBANKA PE Kranj - tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Delavska 4, Straiišče pri Kranju JKuČH Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si Š% S* M / *9 š 0 _ #1 http://www.avtohismrtac.si IIH ¥ / J I O V a V WILFAN Menjalnice Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 78 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 6. oktobra 1998 V prvih oktobrskih dneh se pozornost javnosti še bolj obrne k mladim. Včerajšnji dan, 5. oktober, je bil namreč mednarodni dan otroka, ves teden do 11. oktobra pa v Sloveniji obeležujemo Teden otroka. Slednji je letos priložnost za pogovore o temah, ki izhajajo iz razmerja med generacijo mladih in časom, v katerem odraščajo. Na otroških parlamentih bodo otroci razpravljali o otrocih in medijih, vrstile se bodo številne prireditve, namenjene otrokom, pa tudi humanitarni programi bodo našli svoj cilj. Med ostalimi sponzorji se je izkazala tudi Zveza študentskih klubov Slovenije, ki "otrokom, ki imajo manj", podarja 50 koles. V Tednu otroka pa tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije slavi 45 let. • Foto: L. M. RETORIKA- MOČ GOVORA Tečaj: 15., 16., 17. oktobra LJUDSKA UNIVERZA KRANJ _ 1T 380480 /SKRATEL V svetu komunikacij Sodobna elektronika '98 Ugodna prodaja kurilnega olja PETROL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 Odprli pet kilometrov asfaltirane ceste v Žirovski Vrh sv. Urbana V Žirovski Vrh sv. Urbana se bodo vozili po asfaltu Letošnja tretja otvoritev rekonstruirane in asfaltirane ceste v občini Gorenja vas - Poljane je pomembna pika na i uspešnim tovrstnim vlaganjem. STRAN 5 S posebnimi škarjami, ki so bile izdelane prav za to priložnost, je trak prerezal tehnični direktor SCTJure Prosen, pri tem pa sta mu pomagala minister dr. Pavel Gantar in župan Jože Bogataj. Naši balinarji so s SP za igralce do 23 let prinesli štiri kolajne Himna tudi za Veharja in Moličnika STRAN 21 Sejem v Komendi potrdil ime Komenda, 6. oktobra - Včeraj so v Komendi zaprli 4. jesenski Kmetijski sejem, ki ga je tudi tokrat pripravil Konjeniški klub Komenda s sodelovanjem svetovalne službe Komenda. Prireditelji so na četrti jesenski prireditvi zabeležili izredno velik obisk, razstavljavci nove in rabljene kmetijske mehanizacije pa so bili zadovoljni s predstavitvijo. Z novo občino Komenda pa je že zdaj precejšnje zanimanje za spomladanski sejem, ko bodo kmetijstvu dodali tudi obrt in podjetništvo. • A. Ž. Glasova preja 1998, osmič Drsenje v odvisnosti in izhod iz njih Preja bo v petek, 9. oktobra, ob 19. uri v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju. Gostje bodo dr. Janez Rugelj, psihiater, Mile Hodnik, socialni delavec v Centru za odvisnosti Kranj in Boštjan SladiČ, pravnik in načelnik Urada kriminalistične službe Kranj. z njimi se bo pogovarjal Jože Dežman, višji kustos v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prosimo, da za rezervacijo Vašega obiska pokličete GORENJSKI MUZEJ 064/221-071 GORENJSKI GLAS 064/223-111 Sponzorji: Gorenjski muzej Kranj, Pivovarna Union, PPC Gorenjski sejem Kranj R D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 9 "HVSSZ^bedMtf PRIMARU dr. JANEZ REMŠKAR "MOJA PRIZADEVANJA ZA DOBROBIT VSEH OBČANOV KRANJA LAHKO URESNIČIMO LE S SODELOVANJEM SLEHERNEGA OBČANA, NE GLEDE NA POLITIČNO PRIPADNOST." n 313 \ 9770352666018 SLOVENCI PO SVETU Radovljiški pevci med Slovenci na Hrvaškem S pesmijo prihaja domovina Mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice s pevovodjo Slavkom Mežkom je konec tedna obiskal Slovence v Zagrebu in Splitu. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Radovljica, 6. oktobra - Z vami in vašo pesmijo prihaja k nam domovina. Ko pa odhajate, gre z vami tudi del nas, je dejal v soboto v Splitu predsednik Slovenskega kulturnega društva Triglav Split Boštjan Matjaž KordiŠ. Radovljiški pevci s pevovodjo Slavkom Mežkom so bili junija na Reki pri Slovenskem kulturnem društvu Bazovica, konec preteklega tedna pa so znova krenili med Slovence na Hrvaško: tokrat v Zagreb, kjer je pred drugo svetovno vojno živelo nad 20.000 Slovencev (Zagreb so takrat imeli za drugo največje slovensko mesto) in v Split. V Zagrebu deluje slovensko društvo Slovenski dom, v Splitu pa društvo Triglav. Program Linhartovega zbora sta dopolnjevala člana Linhartovega odra Januša Avguštin in Boštjan Prpič. Druženje s Slovenci v Zagrebu in Splitu je bilo izjemno prijetno, nastopa Radovlji-čanov pa sla bila odmevna tudi zunaj "slovenskih" krogov, zlasti v Splitu, kjer so se razstave likovnih del članic slovenskega društva in koncerta udeležili tudi slovenski konzul v Splitu Jože Hlep in namestnica župana Vesna Podlipec, ki je slo- venskega rodu, in znani splitski politik in javni delavec Alojzij Tušek. Njegov oče, Slovenec, je bil v Splitu vsem znani profesor matematike in fizike. O nastopu so poročali pomembnejši mediji, tudi Hrvatska televizija, ki so slovensko prireditev uvrščali med slovesnosti pred obiskom papeža Janeza Pavla II, ki je prišel v soboto proti večeru v Split. Radovljičani so nastopili z izborom slovenskih narodnih pesmi, ki so jim dodali dalmatinske oziroma hrvaške pesmi, Januša Avguštin in Boštjan Prpič pa sta prebirala in odigrala nekaj odlomkov iz Linhartovih del. Linhartovci imajo na dolgu še nastop v Šibeniku, kjer imajo Slovenci prav tako svoje društvo. Tokrat je namreč načrtovani nastop v Šibeniku odpadel. Gostovanje so omogočili mnogi sponzorji, glavni pa so bili Občina Radovljica, Urad Republike Slovenije za Slovence po svetu, Zveza kulturnih društev Slovenije in Gorenjski glas. O gostovanju in dejavnosti Slovencev na Hrvaškem bo prihodnji teden objavljena reportaža. Na sliki: nastop v Slovenskem domu v Zagrebu. J.Košnjek radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz <^<_________Q^________________ C^-- KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON B iz LETOPISA GORENJSKA 97/98. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Izredna seja državnega zbora Poslanci brskali po zapisnikih Sove Po besedah poslanca in predsednika Socialdemokratske stranke Janeza Janše naj bi bili v zapisnikih omenjeni tudi nekateri člani njegove stranke in generalni državni tožilec Anton Drobnič. Zato so poslanci vpogledali v zapisnike Sove. Bodo prihodnji meseci v znamenju interpelacij? Ljubljana, 6. oktobra - Izredna seja državnega zbora se je začela v četrtek z zanimivimi točkami dnevnega reda: s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o kazenskem postopku in predlogom zakona o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, Sovi. Dopolnitev zakona o kazenskem postopku je nujna, saj je ustavno sodišče razveljavilo nekatere člene zakona in pravno praznino je bilo treba v enem letu po sprejemu odločbe sodišča dopolniti s pravno korektnim besedilom. Tudi tokrat je bila razprava ognjevita. Nekateri poslanci so predlagatelju ni agenciji. Vlada je predlagala hitri postopek, državni zbor pa se je odločil, da mora iti tako pomemben zakon v normalni postopek. Direktor Sove Drago Ferš je poslance prepričeval, da je sprejem zakona po hitrem postopku nujen, saj gre za zbiranje informacij, ki so pomembne za strateške odločitve Slovenije, tudi glede begunske problematike, organiziranega kriminala in drugih škodljivih dejanj. Razpravo je "zabelil" predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in poslanec v državnem zboru Janez Janša, ki da so Opozorilo bančnika Slovenija preveč zapravlja Ljubljana, 6. oktobra - Slovenijo je obiskala misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pod vodstvom Hansa Flick-enschilda. Ugledni finančnik je imel povedati o Sloveniji marsikaj spodbudnega, pa tudi precej kritičnega. Zlasti nas je opozoril na zaskrbljujočo in pretirano rast javne porabe in na počasnost nekaterih reform ter ukrepov na finančnem trgu. Slovenija bi morala biti hitrejša pri privatizaciji bank (vlada ne sme biti bankir) in pri nekaterih strukturnih reformah, zlasti pokojninski. Pohvalil pa je zniževanje inflacije, sorazmerno čvrstost gospodarstva in njegovo rast in uspešno tečajno politiko. Domača poraba je manjša zaradi zaustavitve rasti plač in počasne rasti zaposlenosti. Ministra Ciril Smrkolj (levo) in dr. Pavel Gantar. Gantar se je uspešno ubranil napadov zaradi Posočja, Smrkolja pa interpela-cijska preizkušnja očitno še čaka. - Slika T. Doki Se bo Marjan Podobnik postavil v bran obrambo Alojza Krapeža? 'svojega" ministra za zakona, ministrstvu za pravosodje očitali, da s spremembami zakona dobesedno sili k zlorabam in da je priložnosti za poseganje v človekove pravice in svoboščine preveč. Skratka, ni pravega ravnovesja med varovanjem človekovih pravic in svoboščin ter med varovanjem interesov države v najširšem pomenu besede. Predstavniki ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za pravosodje so menili drugače: parlamentarci preveč vidijo zgolj člene zakona, ki govorijo o pristojnostih državnih organov, premalo pa blizu 100 členov, ki varujejo svobodo in pravice državljana. Ali bomo lahko preganjali samo še kurje tatove, se je vprašal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Predlog dopolnitev zakona je v tretji obravnavi in naj bi bil ta teden sprejet. Zanimiva razprava se je začela tudi o predlogu zakona o Slovenski obveščevalno varnost- poročilih Sove omenjeni nekateri člani njegove stranke in generalni državni tožilec Anton Drobnič, predlagal, da si člani državnozborske komisije za nadzor nad delom varnostno-obveš-čevalnih služb ogledajo poročila in ugotovijo, ali so sumi utemeljeni ali ne. Po obisku poslancev na sedežu Sove je Janez Janša dejal, da je našel tisto, kar je iskal in da je Sova počela stvari, za katere ni pristojna. Zadeve v dokumentih naj bi bile po Janševih besedah "težke" in zrele za sprožitev ustreznih parlamentarnih postopkov. Izredna seja se bo nadaljevala ta teden. Zaradi teh dejstev se utegne zavleči. "Napad1* na ministre V času do lokalnih volitev (zanesljivo tudi zaradi njih) bo v državnem zboru zanimivo tudi zato, ker so že vložene ali pa samo napovedane interpelacije zoper nekatere ministre. Interpelacija zoper ministra za šolst- vo in šport dr. Slavka Gabra je že vložena. Ko ni uspel rušitveni poskus na izredni seji, se primer vrača v državni zbor skozi interpelacijo. Gabra brčmeni 11 točk, med njimi sum korupcije, napak pri nakupu stavbe Ljudske pravice za Pravno fakulteto, kršitve zakonov pri maturi in napake pri zaposlovanju sodelavcev ministra. Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati, ki so vložili interpelacijo zoper Gabra, so naredili še en korak: vložili so interpelacijo tudi zoper ministra za obrambo Alojza Krapeža. Njegova zloraba položaja in zakonov pri selitvi v novo stanovanje naj bi bila tako huda, da je lahko posledica tudi odstavitev ministra. Pravijo, da je minister selitev v novo stanovanje prekinil in bo še naprej stanoval pri tašči, vendar je začel selitev brez ustreznih predhodnih postopkov, zlasti odločitve vladne stanovanjske komisije. Minister pa je posegel v vojaški stanovanjski fond, ki je namenjen vojakom, čeprav ima vlada, kamor sodi, na voljo dovolj praznih stanovanj. Tretja interpelacija se napoveduje zoper ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Cirila Smerkolja. Vložitev interpelacije napoveduje Združena lista socialnih demokratov zaradi slabega dela direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marije Lu-kačič. Za njeno delo je objektivno odgovoren minister. Zaradi vseh zapletov pri oblikovanju nove lokalne samouprave in ustanavljanju novih občin omenjajo Slovenski krščanski demok-rati možnost vložitve interpelacije zoper ministra za lokalno samoupravo Boža Gra-fenauerja. • J. Košnjek Jubilej cistercijanskega reda v Sloveniji Stična je duhovno središče Stična, 6, oktobra - V cistercijanskem samostanu v Stični in tudi zunaj njega že od 23. marca dalje poteka proslavljanje dveh pomembnih obletnic: 900-letnice cistercijanskega reda in 100. obletnice ponovne oživitve Stične. Med Slovenci so namreč nekdaj delovale štiri cistercijanske opatije (Stična, Kostanjevica, Vetrinj in Monošter), danes pa le še Stična s 13 belimi menihi, ki jih vodi opat Anton Nadrah. V stiskem samostanu nastaja slovenski verski muzej, ki naj bi bil urejen leta 2000. Cistercijanski red je zaživel skupaj s prvo cistercijansko opatijo Citeaux v francoski Burgundiji 21. marca leta 1098. Najslavnejši mož novega reda je bil sv. Bernard. V Stično so prišli prvi menihi i/ francoskega Morimonda že leta 1132 in začeli graditi samostan, ki ga je projektiral in gradil arhitekt Mihael. Ustanovno listino za samostan je izdal leta 1136 oglejski patriarh Peregrin in leta 1156 posvetil samostansko cerkev. V IS. stoletju je bil potem samostan razpuščen, preti stotimi leti pa je /.nova začel delovati. Osrednja zaključna slovesnost je bila v nedeljo, ko je somaševalo nad 60 duhovnikov in škofov, dopoldne pod vodstvom opata dr. Kassiana Lautererja, popoldne pa pod vodstvom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, ki je ob tej priložnosti dejal, da je Stična veliko duhodno središče Cerkve na Slovenskem, odprto tudi navzven. Ob visokem jubileju je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil samostanu najvišje državno odlikovanje: zlati častni znak svobode. • J.Košnjek Sto let frančiškanov na Brezjah Vrednote našega časa Brezje, 6. oktobra - Frančiškanski samostan na Brezjah in Gorenjski muzej v Kranju prirejata v četrtek, 8. oktobra, v počastitev stote obletnice prihoda frančiškanov na Brezje znanstveni simpozij o vrednotah, ki zaznamujejo naš čas. Simpozij bosta začela gvardijan in rektor brezjanskega samostana pater mag. Ciril Božič in ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik - Toman, s svojo udeležbo pa ga bodo še posebej počastili predsednik republike Milan Kučan, ki bo odprl razstavo umetniških fotografij Staneta Klemenca v galeriji Sončna pot na Brezjah, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, častni predsednik simpozija, in najstarejši slovenski olimpionik Leon Stukelj. • J.K. Obletnica Kočevskega zbora Kočevje, 6. oktobra - V Kočevju je bila v petek, 2. oktobra, proslava v počastitev 55. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčar, ki je dejal, da je zbor pred 55 leti potekal pod geslom Narod si bo pisal sodbo sam in da je bil izraz težnje Slovencev po združitvi v samostojno državo. Govornik je dejal, da narodnoosvobodilnega gibanja ni treba nikomur odrekati ali zanikati, da smo bili s partizansko vojsko del zavezniških sil in da smo tudi zaradi tega vreden narod s častno zgodovino. Slovenija s svojo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo pripada vsem, je dejal govornik. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si §<---------X--------4<--------S< (®{S)3^J^]t^yi(§^Jo^3T GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednic* ^j^l^^A\i(a>^Jl^^ Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Ustanovitelj iti izdajatelj" Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art. J J ' >' Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / E' )isnO podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do v- ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: p" ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Časopi: KRANJ Za javno predvajanje glasbe je treba plačevati avtorske pravice Celo Evelina v telefonski slušalki GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ni več zastonj Avtorske pravice mora plačati frizerka, ki v lokalu vrti glasbo, pa podjetje, kjer zaposleni poslušajo radio, avtorske pravice je treba plačati tudi za avtobuse, vlake in dvigala, kjer potnike kratkočasijo z glasbo. Plačati jih mora celo podjetje, ki ob čakanju na linijo v telefonski slušalki predvaja glasbo. _ Kranj - Pri frizerju poslušate Radio Triglav. Nato greste na kavo v bližnji lokal in iz zvočnikov odmeva Vili Resnik. Potem se z avtobusom peljete domov in voznik vrti kaseto Helene Blagne. Nato pokličete moža v službo in ko čakate, v slušalki igra Balada za Evelino. Zvečer pa se podaste na gasilsko veselico, kjer igrajo narodnjaki. Ste kdaj pomislili, da vsa ta glasba, ki jo poslušate na najrazličnejših koncih, ni zastonj? Da je za njeno javno predvajanje treba plačevati avtorske pravice? Verjetno se vam o čem takšnem niti sanjalo ni. Tudi marsikateri lastnik lokala in organizator prireditve si s tem doslej ni belil glave. A si bo v prihodnje moral, saj so v zadnjem času tudi na Gorenjskem poostrili nadzor nad javnim predvajanjem glasbe in drugih vsebin. Položnice in opomini že prihajajo... "Povsod, kjer je predvajanje glasbe povezano z gospodarsko dejavnostjo, je treba plačevati avtorske pravice," poudarja Iztok Žagar, predsednik Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS, ki skrbi za red na tem področju. Aprila letos je bil sprejet pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, v katerem SAZAS določa natančna pravila za javno uporabo avtorskih del. Tako morajo avtorske pravice plačati lastniki lokalov, kjer imajo radio ali pa igra živa glasba, organizatorji raznih prireditev (veselic, koncertov, silvestrovanj), pa tudi vse radijske in televizijske postaje. Seznam uporabnikov je dolg, avtorske pravice je treba plačati tudi za predvajanje glasbe tam, kjer še pomislili ne bi. V telefonski slušalki pri čakanju na linijo v podjetjih, denimo... Špiclji na gasilskih veselicah Avtorske pravice pa je treba plačati tudi za sleherno javno prireditev, na kateri vrtijo glasbo. To velja tako za koncerte, plese, veselice, silvestrovanja, svatbe, maturantske plese... Organizator mora prireditev vnaprej prijaviti SAZAS-u. Če denimo gasilci organizirajo veselico in na njej igrajo Gamsi, morajo za to SAZAS-u plačati lih," pravi Žagar. Kot dodaja, so se zadeve začele premikati na bolje julija letos, ko je tržna inšpekcija izvedla posebno akci- sedem odstotkov prihodka (če je vstopnina), oziroma sedem odstotkov od bruto honorarja izvajalcev (če je vstop prost). Če Glasba v dvigalu ni zastonj Tako denimo mora takso plačati frizerka, ki v lokalu vrti radijsko postajo, pa lastnik diskoteke, ki ima nastopajoče glasbene goste. Avtorski honorar morajo plačati tudi kinematografi, ki pred filmom in po njem vrtijo glasbo, pa plesne šole, celo htness studii, drsališča, bazeni in stadioni. Plačila niso oproščene niti prodajalne in bencinske črpalke, pa avtobusi, vlaki, letala, ladje, celo na dvigala niso pozabili, ki potnikom predvajajo glasbo po radiu, kasetofonu ali cd-ju. Tudi lastniki poslovnih prostorov, kjer je ozvočenje za zaposlene, so primorani plačati avtorske pravice. Vsak od teh uporabnikov mora skleniti pogodbo s SAZAS-om (nadzor pogodb opravlja tržna inšpekcija) in plačati ustrezno takso. Po izkušnjah kranjskih lastnikov lokalov mesečno morajo plačati med 5 in 15 tisoč tolarji, odvisno od vrste obrata in števila sedežev. Toda večina je položnice doslej gladko - vrgla v koš. Po podatkih Iztoka Žagarja obveznosti poravnava manj kot polovica vseh uporabnikov. "Tudi na Gorenjskem obstajajo uporabniki, ki normalno plačujejo, na drugi strani pa uporabniki, ki tega ne delajo. Problem je v tem, da niti nimamo natančne evidence, koliko jih uporablja glasbo v loka- Najprej na udaru gostinci, kasneje tudi drugi obrtniki Sredi poletja je tržna inšpekcija obiskala večino gostincev na kranjskem območju ter preverjala, če imajo pogodbe v SAZAS-om. To je povzročilo hudo razburjenje in mnogi so se za nasvet obrnili na Območno obrtno zbornico Kranj. "Bil je hud rompompom, gostinci so bili ogorčeni. Toda razložili smo jim, da zakon pač terja svoje in da naj plačajo," pravi Katja Erjavec z Območne obrtne zbornice Kranj. Zbornica je tudi poslala posebno obvestilo vsem svojim članom, ki imajo v lokalu radio ali kasetofon, naj v izogib zapletom s tržno inšpekcijo in SAZAS-om raje sklenejo pogodbe in plačajo takso. Kazni so namreč visoke, znašajo celo 400 tisoč tolarjev. Zaradi hudega ogorčenja gostincev pa so konec prejšnjega meseca pripravili tudi poseben sestanek na to temo, ki pa se ga predsednik SAZAS-a zaradi bolezni ni udeležil Nov sestanek naj bi pripravili še ta mesec. V Območni obrtni zbornici tudi opozarjajo svoje Člane, da so bili za inšpekcijski pregled zaenkrat na vrsti gostinci, verjetno pa bodo na vrsto prišli tudi drugi obrtniki. jo, s katero je v gostinskih lokalih opravila kontrolo pogodb z agencijo SAZAS. ■ Po tistem se je število uporabnikov, ki so prijavili, da javno predvajajo glasbo, bistveno povečalo. "Seveda pa ni rečeno, da bodo vsi ti tudi zares plačali. Veliko jih namreč prijavi, de facto pa ne plačujejo," priznava Žagar. Zakaj? Morda enostavno zato, ker jim doslej avtorskih pravic ni bilo treba plačevati in tega pač niso navajeni. V tujini je to povsem drugače, saj mora imeti gostinski lokal dve dovoljenji, eno za točenje pijač, drugo pa za predvajanje glasbe. Po Žagarje-vem mnenju bi podobna pravila morali sprejeti tudi pri nas. starši pripravijo svatbo za svojo hčerko in povabijo sto ljudi, igra pa jim denimo Kiki band, bodo SAZAS-u morali plačati štiri odstotke od bruto honorarja glasbenikov. Zakon je nenavadno strog, nekateri menijo, celo absurden, saj od organizatorja terja, da prireditev predhodno prijavi, v petnajstih dneh po prireditvi pa mora SAZAS-u poslati spored vseh izvedenih del (!). Na seznam torej mora napisati vsako pesem posebej, ki jo je zaigral denimo Kiki band! In kaj se zgodi, če organizator prireditve ne prijavi SAZAS-u? V takem primeru se lahko zgodi, da bo na veselico prišel SAZAS-ov zastopnik, iz ozadja sproti natančno zabeležil vsak komad. Kakšne so tarife za plačilo avtorskih pravic? Cena je odvisna od prihodka, ki ga ustvari organizator s prireditvijo, velikosti lokala (števila sedežev), števila obiskovalcev in drugega. Lastniki nočnih barov tako morajo plačati od dobrih 5 tisoč pa do 23 tisoč tolarjev mesečno, kinematografi od 20 do 50 tisoč letno, fitness studii 4200 tolarjev mesečno, štadioni in športne dvorane od 2100 do 12.600 tolarjev na prireditev, bazeni in drsališča 10.500 tolarjev mesečno, diskoteke z mehanično glasbo od dobrih 30 pa do 53 tisoč tolarjev mesečno, gostinski obrati od dobrih 5 pa do skoraj 22 tisoč tolarjev mesečno, gostinski obrati z radijskim sprejemnikom 2940 tolarjev, trgovine, tržnice in bencinske črpalke od 1680 do 7140 tolarjev mesečno, avtobusi od 210 do 672 tolarjev mesečno, letala 21 tisoč tolarjev letno, vlaki S40 tolarjev mesečno za vagon, delavnice in poslovni prostori od 12.600 do 18.900 tolarjev polletno, frizerski saloni od 10.080 do 20.160 tolarjev polletno, dvigala 5040 tolarjev letno, glasba po telefonu pri čakanju za eno številko letno 420 tolarjev. Pri raznih veselicah in koncertih mora organizator plačati določen odstotek prihodka (od vstopnin) oziroma honorarja izvajalcev, če je prost vstop. Gre za štiri do deset odstotkov. ki so ga zavrteli ali zaigrali gostje, potem pa po rami potrepljal organizatorja... Po Žagarjevih besedah na terenu dela šest zastopnikov, in to vse dni, zlasti pa ob koncih tedna, ko je tudi največ veselic in ostalih prireditev. In po kakšnem ključu izbirajo prireditve, ki jih bodo obiskali? V SAZAS-u so se znašli in informacije o prireditvah poiščejo kar v medijih. Posebna agencija iz Maribora jim zbira podatke o najavah prireditev v časopisih, na radiu in televiziji. V SAŽAS-u nato preverijo, ali je prireditelj sklenil pogodbo o predvajanju glasbe. Če tega ni storil, se na veselici pojavi "špicelj", kot je SAZAS-ovega zastopnika označil nek razbesnjen organizator, ki ves čas nekaj zapisuje... Z organizatorjem zadevo skušata urediti takoj, če ne gre, to stori kasneje posebna SAZAS-ova služba. Kršitelju pošljejo opomin in ga pozovejo, da predloži spored vseh izvedenih del in podatke o prihodku prireditve (o prodanih vstopnicah, honorarju glasbenikov in podobno). Če tudi po drugem opominu uporabnik ne sodeluje, ga prijavijo tržni inšpekciji, v primeru, da gce za večje zneske, pa sprožijo postopek na sodišču. Ob tem pa se organizatorji pridušajo, da stvari še zdaleč niso urejene, saj morajo plačati dvakrat, in sicer honorar izvajalcu (ti običajno zahtevajo plačilo "na roko"), potem pa še SAZAS-u... Problem je tudi z nekomercialnimi prireditvami, kjer izvajalci nastopajo brezplačno, pa tudi vstop je prost. Ker v takih primerih ni mogoče niti natančno ugotoviti, koliko je bilo obiskovalcev, SAZAS enostavno reče: plačilo se določi tako, da se računata dva obiskovalca na kvadratni meter prostora. In nato na vsako glavo "pokasirajo" tolarčke avtorskega honorarja! Edina izjema, kjer SAZAS ne terja plačila avtorskih pravic, je pouk in šolske prireditve, delno pa SAZAS lahko oprosti plačilo tudi prirediteljem dobrodelnih prireditev. Džuboks radijske postaje se na SAZAS požvižgajo Toda medtem ko se je SAZAS "lotil" malih uporabnikov, torej gostincev in prirediteljev gasilskih veselic, pa na drugi strani še ni uspel urediti odnosov z velikimi uporabniki. Avtorske pravice namreč morajo spoštovati tudi (ali pa predvsem) radijske in televizijske postaje. Medtem ko so odnosi z nekomercialnimi postajami zvečine urejeni, pa večina komercialnih postaj avtorskih pravic ne plačuje. SAZAS je tako sprožil tožbo zoper POP TV, ki naj bi dolgoval za milijon in pol nemških mark neplačanih avtorskih pravic. V sporu, ki ga bo bržkone moralo rešiti sodišče, je tudi z večino komercialnih radijskih postaj. Gre za tako imenovane džuboks postaje, kjer kar 80 odstotkov časa oddajanja vrtijo glasbo, avtorskih pravic - minimalni mesečni znesek znaša 189 tisoč tolarjev - pa nočejo plačevati. Kot pravi Marjan Potrata, direktor ene od gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj, Radia Kranj, se v Kranju sliši kar dvajset radijskih postaj, glavnina komercialnih, ki nimajo urejenih odnosov s SAZAS-om. Po njegovih besedah je bil prav Radio Kranj že leta 1994 pobudnik, da bi se odnosi med radijskimi postajami in SAZAS-om uredili. Radio Kranj tako že tri leta redno plačuje takso, ki letno znaša celo več kot dva milijona tolarjev. Vsak mesec pripravljajo posebna poročila o tem, katere skladbe so v tem mesecu predvajali. Sezname nato vsake tri mesece pošiljajo SAZAS-u in na tej osnovi bi SAZAS moral plačevati glasbenike. To je tudi osnovni namen SAZAS-ove dejavnosti: da na eni strani pobira in izterjuje avtorske honorarje, na drugi strani pa deli zbrana sredstva med avtorje, torej glasbenike. Toda... "Kot nam povedo glasbeniki, ki gostujejo na našem radiu, jim SAZAS ne nakazuje denarja, vsaj ne toliko, kolikor bi glasbeniki želeli," opozarja direktor Radia Kranj. Tudi iz ust glasbenikov je pogosto mogoče slišati, da od SAZAS-a prejemajo zanemarljive zneske. Na to Iztok Žagar, predsednik SAZAS-a, odgovarja: Višina honorarja posameznemu avtorju je odvisna od podatkov, ki jih dobimo od uporabnikov (koliko so vrteli posameznega avtorja), pa tudi od tega, koliko sredstev se nateče v našo blagajno." Na seznamu avtorjev, ki od SAZAS-a prejemajo avtorske honorarje, je trenutno med 1500 in 28(X) ljudi, ki po Žagarjevih besedah letno prejmejo od nič pa do tri milijone tolarjev. "Toda tistih v višji kategoriji je izredno malo," poudarja Žagar. Največje zvezde naj bi letno prejemale okrog milijon tolarjev. Pa so po Žagarjevem mnenju glasbeniki s plačilom avtorskih pravic zadovoljni? "V primerjavi s tujino, kjer avtorji prejemajo milijonske zneske v markah, je to morda res malo. Toda glede na to, da večji del uporabnikov še vedno ne plačuje za avtorske pravice, so tudi ti z.neski kar solidni," še meni Žagar. Samo lani naj bi SAZAS izplačal za 80 milijonov tolarjev avtorskih honorarjev. Ni pa znano, koliko denarja se je v istem času nateklo v SAZAS-ovo blagajno od plačnikov avtorskih pravic. • U. Peternel AMZS Tokrat so delavci AMZS z njihovimi vlečnimi vozili morali s cest odpeljati 15 vozil, 6-krat je zadostovala pomoč na kraju okvare. Najdlje so se po vozilo tokrat peljali v Poreč v sosednjo Hrvaško. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli proti kraju Bistrica na hitri cesti Kranj - Tržič, kjer je prišlo do vžiga Oplovega kombija. Zaradi prisebnosti voznika, ki je izbruh ognja zadrževal do prihoda gasilcev, na vozilu ni bilo večje škode. Prometna nesreča se je pripetila v vasi Kokra, kjer sta trčila tovornjak in osebno vozilo. Kranjski gasilci so po nesreči sanirali cestišče. Izvozili so tudi, ker jih je nekdo obvestil, da je prišlo do prometne nesreče v Trbojah, vendar so še med vožnjo prejeli obvestilo, da do nesreče sploh ni prišlo. Motorist pa je zletel s ceste na Kokrici, gasilci so pohiteli na pomoč, vendar njihova pomoč ni bila potrebna. Kranjski gasilci so nam še povedali, da so imeli v minulih dneh predvsem veliko dela z obiskovalci, ki so si iz sejma Varovanje zaščita prišli ogledat njihove prostore, vozila in naprave. Povedali so tudi, da bodo imeli danes ob 16. uri ob Kokrškem mostu pri gostilni Arvaj skupaj s potapljači in z GRS vajo reševanja iz kanjona Kokre. Zanimivo reševanje si lahko ogledate. Drugod po Gorenjskem pa gasilci minuli konec tedna niso imeli intervencij. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 13 otrok, od tega 10 dečkov in 3 deklice. Najtežji deček je tehtal 4.210 gramov, najlažji deklici pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2.750 gramih. Na Jesenicah je tokrat prvič zakojal le drobcen deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.850 gramov. Srečnim Maršem iskrene čestitke! URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli v dneh od petka do danes na internem oddelku 57 urgentnih primerov, na kirurgiji so imeli težkih bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, 161, na pediatriji pa 11 otrok. TURIZEM Na Bledu so v minulih treh dneh našteli 3000 turistov, večjega navala ne pričakujejo, po hotelih so kapacitete še proste, v Bohinju sta odprta le hotela Zlatorojj in Jezero, minuli konec tedna sta bila zasedena 30-odstotno. V Hotelu Špik v Gozd Martuljku so imeli čez konec tedna 120 gostov, v Kranjski Gori pa je bilo 150 tujih in 50 domaćih gostov. RDS STLRLT) 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI flKii) m H) '« w m'i U m M M m =Sft TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Otvoritev odseka na cesti v Podhoč pod Poreznom Gasilci sklenili sejem v Kranju Kranj, 5. oktobra ■ Z velikim mednarodnim gasilskim ickmo\ anjem so v Kranju sklenili kiosii|i .](> sliokovno spc( lah/ii.tni mednarodni seji n1 Zaseil.i - Pit-U-clk>i- 08 na katerem jc sodelovalo vec kot 120 razstavljavcev. Sejem s«) tokrat spremljala številna strokovna posvetovanja in predstavitve, poseben poudarek pa je bil na kn-odajalsi* u oh 15 letnici os podaneni u s tem v Rtv Slovenije in planinstvu t ikviru Planinske zveze Sloveti ida je bila motoma 'm/.'. tolarjev, ki sta jo prispevala C »as po l|( Zieglt r Mi d 7^ prijav !|i osvojila prvo nagrado PGD Kebelj Bistrica, pri ženskah pa jc /nu s iasilske /ve/i Vidi m pn Ptuju. N moških je bila ekipa PGO Begunji i/ PGD Begunje pa so osvojile tre v soboto pa je bil na ekmovanjem. Piva redna 1,7 milijona prema 1 ,juhlj.ma in ipamj je /magala in Iske /ve/e Slovenska ;ipa PGO Jr/.e< iz * A. Z Sejo prekinili, nadaljevanje v četrtek Bled BK j>ki občinski svet je v eeutek ,pieicl o-.nutke odlokov /a slin pio->torske dol uinente soglašal pa je tudi / dvema posegoma v ('enlialno turistično področje Bleda ter s študijo o potiehah j>o osnovnošolskem j ro-ioui - >• < * i in . predlogom /a solinanciianjo naio/b \ šolstvo do leta 2004. Skienu je še, da občina jx>d določenimi pogoji ne bo upoiahi! i možnih pravnih sredstev za uveljavitev lastninskih interesov na /emljiši n kampa v Vi liki /.iki Ki i je bila uia h po/u a jt sejo prekini! in se odločil, da jo bo nadaljeval ta četrtek, ko bo obtavnavai Še osnutek odloka o lu/glasiiu povirij. močvirij in lastišč redkih rastlin /a naravne spomenike, polletno poročilo o uresničevanju letošnjega občinskega proračuna, osnutka odlo kov o testah in o varnosti cestnega prometa v naseljih ler spremembe in dopolnitve stal uia. • CZ. Promocijska sredstva /a kandidaturo Kranjska Gora, 5. otkobru - Slovenija se je odločila /a kandidaturo /a olimpijske igre teta 2006, zato je vlada že plačala svoj del stroškov /a kandidaturo. V mešano podji t je v Celovcu je treba za stroške kandidature prispevati 48 milijonov avstrijskih šilingov. Slovenija od tega 20 odstotkov ali okoli 9 milijonov šilingov ah 128 milijonov tolarjev Slovenska vlada ;i A: odločila- da se plača 80. milijonov tolarjev, preostanek stroškov v višini 38 milijonov tolarjev pa naj bi prispevale gorenjske občine, mestna občina Ljubljana in gospodarstvo. 10 milijonov tolarjev naj bi prispevale občine, 10 milijonov pa "-■>• podarstvo. (udi /a de lo nacionalm ga komiteja Slo-1 ni)e bo treba prispevati denar v višini 32 milijonov tolarjev. • J).S, Dasi Suput mednarodna nagrada Kranj, 6. oktobra - Konec septembra je bilo na Portugalskem desetr se ga dijaki {rimn; morsk Znane. predst na tat tekmovanje mladih znanstvenikov l.viopske unije U to pn i< udeležili tudi tekmovalci I/ Slovi liije * ti!o|>sk:h di/av mi bila tudi Dasa šiij . Kranj ki j*, letos s svojo raziskov iluo nalogo ih velrmc /magala ua tekmovanju v okviru y ist mladink Kranjčanka je tudi na evropskem tekmi aviia to raziskovalno nalogo, in zanjo prejela lo v v isiiu 3.000 eeu je v. /a mlado i a/isk (»v alko je t< ;k, pia^/ tako tudi /a našo državo, ki je prvič sode snem tekmovanju Bvropske unije. • I).Ž. kt so Med Hl I i/ Študij i banj a »vanju drugo ) velik lovala Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,itf"Badio GEOSS©.^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 OBČINA JESENICE Na podlagi Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1998, sprejetega na seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 5. 3. 1998, Občina Jesenice objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje humanitarnih projektov za leto 1998 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov: svetovanja, pomoč ter zagotavljanja pogojev za samopomoč osebam s posebnimi potrebami, usposabljanje za čim samostojnejše življenje, organiziranje in delovanje skupin za samopomoč, organiziranje prostovoljnega dela. Vsota razpoložljivih sredstev je 758.188 SIT. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, humanitarna društva in organizacije, ter zavodi. Ponudba mora vsebovati: 1. podroben vsebinski opis programa ter plan dela in jasno finančno 2. dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa za delo na socialnovarstvenem področju Pri izbiri projektov se bo upoštevala vsebina programa, potreba po tovrstni obliki pomoči, ciljna skupina uporabnikov ter višina že dodeljenih sredstev iz proračuna občine Jesenice. Ponudbo pošljite na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice, s pripisom "prijava na razpis za sofinanciranje humanitarnih projektov" do vključno 26. 10. 1998. dr. Božidar Brudar, dipl. ing. ŽUPAN Cesta kot uspeh dveh občin Medtem ko država že štiri leta popravlja cesto iz Selške doline proti Podbrdu, sta občini Tolmin in Železniki asfaltirali še zadnji del ceste od Petrovega Brda do Podhoča. Petrovo Brdo, 5. oktobra -Potem ko je občina Železniki že leta 1996 omogočila rekonstrukcijo in asfaltiranje 1100 metrov ceste do turistične kmetije Pohočar pod Hočem, sta se letos občina Železniki in Tolmin sporazumeli za tak poseg tudi na preostalem 1800 metrov dolgem odseku do Petrovega Brda, ki so ga odprli v soboto. Na otvoritvi rekonstruiranega in asfaltiranega 1800 metrov dolgega odseka ceste Petrovo Brdo - Pohoč v soboto sicer niso simbolično rezali traku, pač pa so se le zbrali predstavniki obeh občin in krajevnih skupnosti, katerih sad dobrega sodelovanja je ta cestna pridobitev, in novemu odseku nazdravi- Začetek prireditev ob 650-letnici Železnikov Slike, ki kažejo spremembe Železniki, 5. oktobra - V soboto popoldan so v galeriji Muzeja v Železnikih odprli fotografsko razstavo pod naslovom "Železniki skozi čas", ki so jo pripravili člani skavtskega stega "Žilavi žebljički" in Muzejsko društvo Železniki. V vedno lepše in bogatejše urejeni galeriji je mogoče videti slike starih Železnikov in primerjalno s slikami posnetimi danes ter stare in nove razglednice. Skavti so material zbirali pri ljudeh in v muzeju, fotografsko obdelavo pa je omogočilo muzejsko društvo, saj bodo slike nato ostale v muzejskih zbirkah. Ta razstava je prva iz vrste prireditev, ki jih pripravljajo v Železnikih v počastitev 650-letnice tega kraja vse do 8. novembra, vrhunec pa bo 16. oktobra, na dan, ko so brežinski škofje leta 1348 prvim kovačem podelili zemljo v današnjih Železnikih. Tedaj bodo odkrili spominsko obeležje, pripravljajo pa tudi osrednjo slavnostno prireditev. Tega dne bo mogoče na pošti v Železnikih pošiljke žigosati s posebnim spominskim žigom. • Š. Ž. v Crpalni preizkus v vrtini Kranjska Gora, 5. oktobra - V tem mesecu pri vrtini za termalno vodo v Kranjski Gori opravljajo raziskave in črpalni preizkus, s katerim naj bi pridobili točne podatke o temperaturi vode, njeni količini, dotoku in kemijski sestavi. Temperaturo vode in dotoke so merili že v času vrtanja, za pridobitev točnih podatkov, ki so potrebni za izdelavo projekta, pa je potrebno dobiti vse te podatke po zaključnem vrtanju. Vrtino je treba "pustiti pri miru" vsaj mesec dni, da se pridobijo podatki v tako imenovanih statičnih pogojih. Sledi črpalni preizkus, ki bo trajal mesec dni in na osnovi rezultatov tega preiskusa bodo izdelali projekt opreme vrtine za proizvodnjo vode. • D.S. li. Potem ko so v občini Železniki zgornji 1100 metrov dolgi odsek na tak način uredili že v letu 1996, so se priprave na asfaltiranje te ceste, ki jo je kar 1200 metrov v občini Tolmin, začele pred 5 meseci. Kot povsod so tudi tu morali prebivalci prispevati svoj delež v delu in denarju, pri čemer so uredili podlago za asfaltiranje, drenažo in propuste, k 3 milijonom tolarjev, kolikor so zbrali, pa sta občini prispevali za asfaltiranje: Občina Tolmin 8,5 milijona in občina Železniki 3,5 milijona tolarjev. Posebne zahvale so bili od predsednika gradbenega odbora Srečka Trojarja deležni v Krajevni skupnosti Sorica, saj so brezplačno omogočili odkop peska za potrebno nasutje ceste, kar je dela seveda bistveno pocenilo. To je tudi izpolnitev obljube ob začetku mandata, je še dodal Ernest Kemperle, podpredsednik občinskega sveta Tolmin, župan občine Železniki Alojz Cufar pa je z zadovoljstvom ugotovil, da lahko ta cesta prispeva k razvoju turizma in preprečevanju izseljevanja iz teh krajev. Svojo obljubo bo morala izpolniti še država, saj je cesta Podrošt - Petrovo Brdo zaprta že skoraj štiri leta, po zadnjih obljubah pa naj bi bila končana do prihodnjega junija. • Š. Ž. Odkrili obzidje romanske cerkve Srednja vas pri Šenčurja, 6. oktobra - Ob tlakov v cerkvi v Srednji vasi pri Šenčurju so ari redko dragocenost, obzidje romanske cerkve, ponosni na odkritje, v občini Šenčur pa se z pomembno je ohranjati kulturnozgodovinsk Zato izražajo vso pripravljenost, da se ta sakr ^konstrukcij Blagoslovitev obnove cerkve v Prtovču S škriljem do prvotne podobe Prtovč, 5. oktobra - V nedeljo so pri maši, ki jo je vodil kanonik Melhior Golob, blagoslovili obnovljeno zunanjost cerkve Marije Pomagaj v tej idilični vasici pod Ratitovcem. V celoti so namreč obnovili fasado cerkve, saj se je izvedba oz. pred 13 leti uporabljeni materiali pokazali kot neprimerni, največja pridobitev pa je zagotovo ta, da so zvoniku vrnili prvotno podobo. Zvonik je namreč leta 1910 podrl vihar in od tedaj je imel le piramidno streho iz skodel. Ko je namreč svetnik občinskega sveta Železnikov Janez Ferlan, ki je vodil tudi vsa dela za povrnitev prvotne podobe zvonika cerkve sv. Antona v Železnikih, izvedel, da nameravajo zvonik obleči v baker, se je temu odločno uprl in se ponudil, da se za vrnitev prvotne podobe uporabi škrilj. Obljubo je tudi držal: po tem ko je poskrbel za uvoz škrilja, je po več kot 290 urah potrebnih za izdelavo ogrodja in prekrivanje, ki jih je opravil brezplačno, zvonik dobil prvotno podobo. Zadovoljni Prtovčani so se mu za ta trud tudi posebej zahvalili. Skupaj je obnova stala 1,7 milijona tolarjev, občina pa je prispevala k tej obnovi 400 tisoč tolarjev. • Š. Ž. Seja blejskega sveta Pločevino pod zemljo, "bele lise" za razvoj Predlagani prostorsko ureditveni pogoji za središče Bleda omogočajo gradnjo podzemnih garaž, hkrati pa rezervirajo del prostora za prihodnje odločitve in za nadaljnji razvoj. Bled - Občinski svet je na četrtkovi seji po dolgotrajni razpravi vendarle sprejel osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda, hkrati pa tudi osnutka odlokov še dveh prostorskih dokumentov (družbenega plana občine in prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske celote Bled), ki ju je zaradi novega "pupa" za središče Bleda tudi treba spremeniti. Kot je znano, je blejski občinski svet predlani sprejel moratorij na izvajanje zazidalnega načrta za centralno turistično področje Bleda in zadolžil občinsko upravo, da za središče kraja pripravi nov prostorski dokument. Občina je izdelavo dokumenta zaupala Urbanističnemu inštitutu Slovenije in po dveh javnih obravnavah (prva je bila za člane občinskega sveta in za predstavnike turističnih organizacij, druga pa za vse ostale) ga je na četrtkovi seji prvič obravnaval tudi občinski svet. Kot je povedal Saša Dalla Valle z inštituta, je območje urejanja s prostorsko ureditvenimi pogoji približno enako veliko kot območje še veljavnega zazidalnega načrta, le nekaj parcel so izločili oz. dodali. S predlaganim prostorskim dokumentom varujejo nekaj glavnih lokacij v središču Bleda za prihodnje rodove oz. za čas, ko bodo v občini sprejeli odločitve o nadaljnjem razvoju. Med takšne lokacije sodijo območje Bellevueja, Belvederja, Partizana in Term. Ker je na Bledu velik problem s parkirišči (ob vsakem hotelu je veliko železne pločevine), prostorsko ureditveni pogoji omogočajo izgradnjo podzemnih parkirišč med hoteloma Jelovica in Bogatin, na območju avtobusne postaje (med hoteloma Labod in Astoria), na območju Partizana in obstoječih parkirišč zahodno od Ledene dvorane, med Lovcem in trgovskim centrom, pod Ulico narodnih herojev od hotela Lovec do depandanse Jadran ter med Jadranom in gostiščem Ribič. Nekateri svetniki se z gradnjo podzemnih garaž v središču Bleda in v bližini jezera ne strinjajo in predlagajo postavitev ene garažne hiše na obrobju. Na javnih obravnavah in tudi na seji občinskega sveta je bilo največ razprave o prostorskem urejanju Ulice narodnih herojev, o možnosti graditve podzemnih garaž med hotelom Lovec in trgovskim centrom, o pozidavi Škrbine in o lokaciji avtobusnega postajališča. Ko se je svet opredeljeval o strokovnih stališčih do pripomb in predlogov, ki so jih občani, podjetja in drugi dali med javno razgrnitvijo in na javnih obravnavah, je med drugim sklenil, da naj se Ulica narodnih herojev uredi kot cona za pešce ter za urgentni in servisni dovoz in da naj bi na območju Škrbine za razliko od stroke, ki je tu predlagala ureditev parkovnih površin, dovolili pozidavo. • C. Zaplotnik Torek, 6. oktobra 1998 IZ GORENJSKIH OBČIN 5, STRAN • GORENJSKI GLAS Odprli ^et kilometrov asfaltirane ceste v Žirovski Vrh sv. Urbana V Žirovski Vrh sv, Urbana se bodo prebivalci in turisti poslej vozili po asfaltu Letošnja tretja otvoritev rekonstruirane in asfaltirane ceste v občini Gorenja vas ■ Poljane je pomembna pika na i uspešnim tovrstnim vlaganjem. Todraž, 5. oktobra - Čeprav je izgradnja in asfaltiranje kar petih kilometrov ceste očitno pustila med prebivalci kar nekaj nesporazumov, pa so prebivalci Žirovskega Vrha sv. Urbana na petkovi otvoritvi ceste pokazali veliko veselje nad to pridobitvijo. Občina Gorenja vas - Poljane se lahko s 56 kilometri nanovo asfaltiranih cest resnično pohvali. Tokratna otvoritev rekonstruirane in asfaltirane ceste je bila resnično nekaj posebnega, saj se še ni zgodilo, da bi si občina privoščila tako velik zalogaj. Običajno se take ceste rekonstruirajo in asfaltirajo po nekaj sto metrov, ali morda kilometer, velika želja prebivalcev, ki so v denarju in z delom tudi velikoprispevali, pomoč države preko Rudnika Žirovski vrh ter izredno ugodna cena izvajalcev - SCT, ki je del asfaltiranja opravil tudi na up, pa so omogočili, da se prav zavidljivo velika bilanca občine Gorenja vas - Poljane še precej poveča. Pet kilometrov asfaltirane ceste namreč pomeni več kot 7200 kvadratnih metrov asfalta na cesti in več kot 5000 kvadratnih metrov odcepov in dvorišč, kar je stalo (dokončnih računov še ni) približno 26 milijonov tolarjev, če pa bi upoštevali še vsa zemeljska dela (300 metrov ceste so izgradili povsem na novo) pa je skupna investicija vredna več kot 60 milijonov tolarjev. To asfaltiranje je pomenilo po besedah izredno prizadevnega predsednika gradbenega odbora Romana Oblaka zaključek 37 letnih prizadevanj za to, da se desetim domačijam v Žirovskem Vrhu sv. Urbana odpre pot v dolino, kako temeljito so se tega lotili, pa pove tudi podatek o tem, da bo cesta prevozna tudi z večjimi vozili -avtobusi. Cas namreč neizogibno zahteva v Krajevna skupnost Preska v teh krajih razvoj dodatnih dejavnosti na kmetijah in poslej bo mogoče na turistične kmetije, kakršna sta Pr' Simc in Pr' Mrak mogoče priti po asfaltu. Prebivalci so k celotni investiciji prispevali okoli 30 odstotkov, kar za nekatere pomeni tudi po več kot 2 milijona tolarjev, opravili pa so tudi po več kot 200 delovnih ur. Za tak velik investicijski podvig si posebno priznanje zasluži občina, je dejal tudi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, čeprav je prav ta občina po svojih velikih vlaganjih v infrastrukturo (ceste, kanalizacija, 2 čistilni napravi) že znana. Tudi politika slovenske vlade je, da pospešuje take investicije, saj so predpogoj za to, da se ohrani živost prostora in omogoči razvoj dejavnosti, ki bodo pripomogle k lažjemu preživetju tudi po vstopu Slovenije v evropske povezave. Morda se zdi, da 5 kilometrov pri kar 445 kilometrih cest v občini ni veliko, je dejal župan Jože Bogataj, vendar se pokaže, da je občina v prvem mandatu uspela skupno urediti in asfaltirati kar 56 kilometrov cest. Posebej so se zahvalili izvajalcu SCT, ki je asfaltiranje z ugodnimi cenami omogočil, saj bi bilo prihodnje leto, ko se obeta davek na dodano vrednost, to veliko dražje. Pred samo otvoritvijo je novo pridobitev blagoslovil tudi gorenjevaški župnik Alozij Uran, ki se je strinjal z mislijo, da naj pomeni ta pridobitev tudi spravo, župan pa zagotovil, da se bodo morebitne krivice potrudili poravnati. • Š. Žargi Žlebe ostanejo v sedanji KS V krajevni skupnosti Preska sta bila delna zbora krajanov tudi v osnovni šoli in v Žlebeh. Žlebe, 5. oktobra - Delnemu zboru krajanov za Seničico-Golo Brdo v krajevni skupnosti Preska sta potem v četrtek in petek sledila 5£ delna zbora v osnovni šoli v Preski in v Zlebeh. Vsi trije delni zbori pa so bili sklicani na podlagi sklepa sveta krajevne skupnosti zaradi odločanja o tem pred koncem leta v občinskem svetu. Tako v osnovni šoli Preska, kjer je bilo na zboru okrog 35 krajanov, kot na zboru v Zlebeh pri Cvajnarju, kjer se je zbora udeležilo okrog 30 krajanov, so se odločili za nespremenjeno organiziranost območij v okviru sedanje krajevne skupnosti. Ob oceni, da bi lahko v krajevni skupnosti že Bila je samo vaja pa so ugotovili, način tudi precej do zdaj še marsikaj uredili da je bilo prav na ta narejenega. V prihodnje pa bo treba po ključu krajani - občina urejati predvsem posamezne cestne odseke. Precej pripomb je bilo tudi zaradi oštevilčenosti hiš oziroma tovrstnega sedanjega nereda, vendar se za novo ureditev niso odločili, ker bi to pomenilo za štiričlansko družino zaradi zamenjave dokumentov strošek v vrednosti okrog tisoč mark. Ta denar, so menili nekateri, raje namenimo kot soudeležbo za uresničevanje komunalnega oziroma cestnega programa na našem območju. • A. Žalar Ogrevanje na plin v Medvodah Medvode, 5. oktobra - V zdravstvenem domu v Medvodah je župan občine Stanislav Žagar v petek odprl kotlarno na plin. Sedanja kotlarna na premog je bila že nekaj časa pod kritičnim drobnogledom inšpekcije. Zato so se v občini odločili, da jo preuredijo na plin. Z racionalnim tehnološkim posegom in rešitvijo so za preureditev namesto 15 milijonov, zagotovljenih v občinskem proračunu, porabili le dobrih devet milijonov. Zanimivo je tudi, da so kotlarno v zdravstvenem domu Medvode, ki je še vedno v tako imenovani nespreieti delitveni bilanci mestne občine Ljublajna, uredili v občini Medvode sami. Za inšpekcijo, ki je že pred časom predlagala tovrstno preureditev, je bila ta občinska odločitev več kot pohvalna. • A. Ž. Čoln se je prevrnil: en utopljen, dva poškodovana,,. To, kar se je v nedeljo dopoldne zgodilo na Savi v bližini Radovljice, je bila samo vaja, lahko pa bilo tudi res. Zanimanje za vožnje s čolni po rekah namreč narašča, vse več je tudi nesreč. Radovljica - Naključje je hote- bila vaja, v kateri bi preverili lo, da so v Radovljici začeli reševanje iz vode, lahko zelo pripravljati scenarij za nedeljs- koristna. Nedeljski preizkus ko vajo le nekaj dni pred tem, usposobljenosti, na katerem je ko se je na Savi v bližini Kranja sodelovalo 75 ljudi, ogledal pa tudi zgodila podobna nesreča, v si ga je tudi župan Vladimir kateri se je eden utopil, drugi Černe, je to samo potrdil, pa je uspel splavati na kopno. "Čoln z osmimi "raftarji" se Dogodek jih je prepričal, da bi je na nevarnem delu Save, v Črt Praprotnik, vodja vaje Potapljači med reševanjem "utopljenca" bližini železniškega predora pri Globokem, prevrnil. Peterici je kljub porecej narasli vodi uspelo splavati na breg, trojico so pogrešili. Dva sta se onemogla rešila, eden na levi in drugi na desni breg Save, tretji se je zamenJatl 2 n™° nedeljske vaje, ki sta jo pripravili občina in občinska gasilska zveza, vodil pa jo je Črt Praprotnik, sicer poveljnik enot gasilske zveze. Nesreča je "sprožila" alarm. Gasilci iz gasilskih društev radovljiške občine so na obrežju Save začeli iskati onemogla "raftar-ja", potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled -Radovljica, enote za reševanje iz vode, pa so pod vodstvom Jožeta Konca pregledali tolmune reke. Gasilci so onemogla "raftarja" našli in ju prenesli oz. prepeljali na travnik v Globokem, kjer je že čakalo reševalno vozilo z zdravniško ekipo; enako so storili tudi potapljači. Vaja je dobro uspela, laskavih ocen ni manjkalo, pokazala pa je tudi, da bo nekaj zastarele opreme treba GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Zlata priznanja na Tednu obrti in podjetništva Bled, 5. oktobra - Na Bledu so v nedeljo zvečer zaprli letošnji 6. Teden obrti in podjetništva. Tokrat se je predstavilo 90 obrtnikov oziroma podjetnikov, članov Območne obrtne zbornice Radovljica z občin Bled. Bohinj in Radovljica. Predstavitev obrti in podjetništva si je od četrtka popoldne do nedelje ogledalo blizu 4000 obiskovalcev, med njimi pa je bilo v petek tudi precej osnovnošolcev. Tokrat so na 6. Tednu obrti in podjetništva proslavili tudi 30-letnico delovanja Območne obrtne zbornice Radovljica. Čeprav je za ocene Še prezgodaj, je nesporna ugotovitev, da je prireditev s spremljajočim programom opravičila namen in organizacijo in jo velja organizirati tudi v prihodnje. V okviru prireditve je izšel kot priloga Gorenjskega glasa tudi poseben bilten, zadnji dan pa so podelili tudi priznanja. Zlata priznanja so dobili Grafium - Ana Sifrer iz Radovljice, Koplast - Janez Cengle iz Kamne Gorice, Mira Oblak iz Brezij, K.A.V. - Franci Ankerst iz Vrbenj, Alojz Lotrič z Gorjuš in Anton Rajgelj iz Krope. Občina Bled se vsem zahvaljuje za obisk in opravičuje za manjši zaplet pri parkiranju. • A. Z. Tupaliče, 4, oktobra - V nedeljo je bilo v Tupaličah žegnanje. Po maši so se vaščani v navzočnosti gostov, med katerimi je bil tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar, v procesiji napotili k obnovljeni vaški kapelici, ki je ob tej priložnosti doživela blagoslov. Obnovili so jo vaščani, nekaj denarja pa je primaknila tudi občina Preddvor. Kol nam je povedal župan, so za obnovo lega spomenika letos kandidirali za državna sredstva ministrstva za kulturo, vendar jih niso bili deležni, zato bodo ponovno zaprosili zanja. • Foto: Tina Doki Primarij dr. Janez Remškar predaval v Besnici V Besnici je bilo v četrtek, 1. oktobra, zanimivo predavanje primanja dr. Janeza Remškarja z naslovom "Zdravljenje bolezni srca in ožilja". Udeleženci predavanja so bili zelo zadovoljni nad izredno dobrim predavanjem. Veliko število vprašanj pa je pokazalo, daje tema predavanja za današnji čas zelo primerna. Primarij dr. Janez Remškar bo imel predavanja s tem naslovom še v drugih krajih. • M. K. Spominska svečanost v Gozdu Gozd, 5. oktobra - Pri planinskem domu v Gozdu je bila v nedeljo dopoldne spominska svečanost ob 54-letnici požiga vasi Gozd. Tokrat so v Gozdu, kjer imajo prvo nedeljo v oktobru tudi krajevni praznik, krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in S en i t no proslavile tudi 40-letnico skupnega krajevnega praznovanja pod Križko goro v občini Tržič. Vsa desetletja, ko so v štirih krajevnih skupnostih pod Križko goro skupaj praznovali, so tudi sicer reševanje vseh pomembnejših problemov načrtovali skupaj. Vrsto komunalnih in drugih problemov so tako tudi rešili. Izkušnje tako pri sodelovanju kot delu jih tako spodbujajo, da sodelujejo tudi zdaj. Tako so pripravili tudi skupno praznovanje v nedeljo dopoldne v Gozdu. Sicer pa v posameznih krajevnih skupnostih tudi za naprej načrtujejo več akcij. V Križah imajo v programu kanalizacijo in priključevanje na čistilno napravo in asfaltiranje ter ureditev ceste v Gozd. V Pristavi imajo težave z razsvetljavo, krajevna skupnost pa tudi nima prostorov za normalno delo. V Sebenjah načrtujejo preplašiitev ceste vpadnice, obnovo cest, krajani Žaganje vasi pa pričakujejo javno razsvetljavo in rešitev kanalizacije pod vikendi. V krajevni skupnosti Senično upajo, da bodo končno pričakali saniran cestni usad na cesti Senično -Križe, pri kraju pa so tudi priprave za gradnjo vodovodnega rezervoarja. • A. Žalar utopil," se je glasil scenarij C.Z., sliki: T. Doki Ali bodo občinske blagajne bolj polne? Spoštovani! Vabim vas, da se udeležite posveta o spremembah Zakona o financiranju občin. Posvet bo jutri, v sredo, 7. oktobra 1998, ob 19. uri v klubski sobi hotela Transturist v Škofji Loki. Pri iskanju odgovora nam bosta pomagala g. Vili Trofenik in g. Janez Kopač. Ugledna gosta sta bila protagonista sprememb zakona. Vili Trofenik, poslanec SLS in župan občine Ormož, je predsednik Komisije Državnega zbora za lokalno samoupravo. Mag. Janez Kopač, poslanec LDS, je predsednik Odbora za finance in monetarno politiko. Posvet bo priložnost, da si pred poplavo predvolilnih obljub nalijemo čistega vina o financiranju občin, ki čaka nove župane. Vabljeni F- Ž7, Ko je kmet Nande Kobal v letošnji zimi odstranjeval omet z več stoletij stare hiše, je pod njim odkril fresko, ki je, kot kaže letnica, iz 1777. leta. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja je potlej postlkavo, na kateri so Marija z detetom, Jezus na križu in sv, Florijan, strokovno obnovil in s tem poskrbel, da je nekdaj "zastrta" freska postala okras domačije in tudi na ogled turistom in drugim obiskovalcem Nemškega Rovta. Hiša, kije bila grajena in kasneje obnovljena v starem slogu (gotika, barok), ima tudi sicer več detajlov, ki kažejo na njeno častitljivo starost. Med take detajle sodijo tudi okna in vhodna vrata s kamnitim delom, na katerem je letnica 1887, Domačinke pečejo dober kruh Čeprav so hiše, kjer doma še redno pečejo kruh, že bolj redke, pa moški priznavajo, da jejo dober in okusen kruh. Če bi že kdo morebiti trdil drugače, imajo gospodinje "v žepu " kar nekaj trdnih dokazov za kakovost, najboljše potrdilo pa sta priznanji, ki sta jih za doma pečeni kruh na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli Gizela Medja in Rozalija Čufer, dejavni tudi v bohinjskem društvu kmečkih žena. Najstarejša je Terezija Čufer Na Nemškem Rovtu ni nič drugače kot v večini gorenjskih vasi, kjer je po pravilu najstarejša ženska tudi starejša od najstarejšega moškega. Najstarejša v vasi je 92- letna Terezija Čufer, po domače Čuferjeva mama, ki pri tej častitljivi starosti živi sama in (s pomočjo sorodnikov) poskrbi za sebe. Najstarejši moški je 89-letni Alojz Iskra, po domače Barakarjev, najmlajša v vasi pa je Katarina Dobravec, kije na svet pri ve kala letos. Bohinjski Ivan Tavčar Ko smo domačine spraševali, ali se kdo v vasi ukvarja z domačo obrtjo, so nam povedali, daje bil v Bohinju in tudi širše znan letos pokojni Ivan Tavčar, ki za razliko od svojega bolj znanega poljanskega soimenjaka ni "pletel"povesti, ampak čajne, koše, jerbase in drugo pleteno posodo, oplesti pa je znal tudi steklenice. Po vasi bi lahko "letal" nag... Ker se od lanskega božiča do pusta v vasi ni nobena omožila, so po devetnajstih letih ponovno vlekli "ploh " in pripravili pravi pustni karneval. "Takrat bi lahko nag "letal" po vasi pa te ne bi nihče videl, "je dejal eden od domačinov, kije želel s tem le poudariti, da je pri pripravi in izvedbi odmevne pustne prireditve sodelovala vsa vas, od mlajših do starejših. S sedemindvajset metrov dolgim "plohom" (drevesom) so z Nemškega Rovta krenili v Bohinjsko Bistrico, sprevod pa so spremljale maškare, ki so predstavljale aktualno bohinjsko in slovensko problematiko. V vasi bi tudi prihodnje leto radi vlekli "ploh ", vendar o tem govorijo bolj potiho, ker ne želijo, da bi s svojimi načrti prestrašili dekleta, ki prav v času od božiča do pusta razmišljajo o možitvi. Če pa se bo to res zgodilo, bodo pripravili pustno prireditev z drugačno vsebino. Glasova terenska ekipa je bila minuli petek zvečer na obisku na NEMŠKEM ROVTU in med drugim je naša fotoreporterka Tina DOKL v petek med 19. in 21. uro v sejni sobi gasilskega doma delila reklamne čepice Gorenjskega glasu, ki so dvojno oštevilčene in jih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk na Nemškem' Rovtu smo, tako kot vselej na podobnih sicer sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 19 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska na Nemškem Rovtu prejmejo: lastnika čepic s številkama 025937 in 025944 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli še letos ali do vključno 3. januarja leta 2000); čepici s številkama 025935 in 025949 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci petkovega večernega obiska Gorenjskega glasa na NEMŠKEM ROVTU, ki imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pospemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega petka, 9. oktobra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega k upončka in možnost za nagrado z obiska na Nemškem Rovtu zaključi. Tudi to soboto bo naša sodelavka Nataša Gmajnar v sklopu novinarskega obiska spet poskrbela za lepa presenečenja. Obisk v Bistrici pri Tržiču Kranj Gorenjskega glasa se bo ta konec tedna mudila , točneje v Bistrici pri Tržiču. Pridružite se nam >ldne in nam pomagajte kar naiboli zanimivo Nemški Rovt je močno slovenski in še bolj bohinjski Nemško rovtarski, slovensko pridni in bohinjsko vztrajni Še preden smo v petek zvečer odšli na že tradicionalni Glasov obisk v eno od gorenjskih vasi, tokrat na Nemški Rovt nedaleč od Bohinjske Bistrice, smo premišljevali, čemu "nemški" in le zakaj ne "slovenski" ali "bohinjski" rovt. Odgovor na to vprašanje smo našli v Bohinjskem zborniku, v katerem prof. dr. Dušan Čop pri opisovanju imenoslovnih značilnosti in zanimivosti med drugim navaja, da je v Bohinju večina imen neizpodbitno slovanskega porekla, med imeni pa so tudi nemška in celo češka. Posebno v Bohinjski Bistrici je bila v preteklosti močna nemška kolonija, že krajevni imeni Nemški Rovt in Laški Rovt pa kažeta na narodnostno poreklo (vsaj nekaterih) prebivalcev. Nemškega izvora je zato tudi prenekatero ledinsko, vodno ali gorsko ime. Prvi maj - dan zaobljube Čeprav marsikje v Bohinju na prvega maja sadijo krompir ali delajo kaj drugega, na Nemškem Rovtu že od nekdaj ta dan praznujejo. Ne zaradi mednarodnega delavskega praznika, ampak zato, ker je na ta dan v sredini prejšnjega stoletja ogenj v vetrovnem vremenu preskočil z enega hriba na drugega in zaobšel vas, ki je sicer menda v vsej svoji znani zgodovini pogorela kar trikrat. Jože Rozman Petkov pogovor z Rovtarji v gasilskem domu smo spodbudili z vprašanjem, koliko je sedanja slika vasi podobna tisti pred približno poldrugim stoletjem. Po štetju prebivalstva iz 1831. leta je namreč na Nemškem Rovtu v 29 hišah živelo 147 ljudi, od tega - zanimivo - celo več moških (74) kot žensk (73), v sredini prejšnjega stoletja pa so v vasi redili dvajset konj, šest volov, 130 krav, 40 mlade goveje živine, 100 ovc in koz, 85 svinj... Kaj pa danes?! Domačini pravijo, da v 31 hišah živi okrog sto ljudi, natančnejši podatki izpred štirih let govorijo o 60 ženskah, 53 moških in skupno 113 prebivalcih. Vas je demografsko ogrožena, število prebivalcev se zmanjšuje, njihova povprečna starost pa zvišuje. Nekdaj se je iz vasi v bistriško osnovno šolo vozilo za dva kombija otrok, zdaj je v vasi le sedem osnovnošolcev in še toliko predšolskih otrok. Jaka Medja "mohant". Konjev ni več, zadnji (haflingerji) so s kmetij izginili ob slovenski osamosvojitvi, ko je bilo tudi konec reje za potrebe JLA. Med govedi je še zmeraj nekaj primerkov bohinjske cike, koz je okrog deset, svinj petkrat manj kot, denimo, pred poldrugim stoletjem... Kmečki turizem je šele na začetku, z njim se ukvarjajo le na Rozmanovi kmetiji, kjer poudarjajo, da država premalo spodbuja tovrst- servitutne (služnostne) pravice, za katere so prepričani, da jih doslej še nihče ni preklical ali ukinil. Edina bohinjska vas z urejeno kanalizacijo Ko domačini samozavestno zatrjujejo, da je Nemški Rovt najbolj urejena in razvita vas v bohinjski občini, hkrati še bolj prepričljivo povedo, da so k temu veliko z delom in denarjem prispevali tudi sami. Kar po vrsti naštevajo, koliko so prispevali za ureditev glavne ceste iz Bohinjske Bistrice do vasi, koliko jih je stal vodovod, kako globoko so segli v žep, preden je v vasi zabr-nel telefon, kolikšen je bil prispevek za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, s katero so kot edina vas v občini in ena redkih na Gorenjskem že rešili problem odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Jože Rozman, ki zastopa vas v svetu krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, pravi, da jih veliko nalog čaka tudi v prihodnje. V vasi sta še dva makadamska odseka cest, v podružnični cerkvi sv. Ahacija se pripravljajo na uvedbo električnega zvonen-ja, v bližnji prihodnosti bi radi obnovili tudi streho. V približno kilometer oddaljenem zaselku Lome so pred dnevi začeli graditi nov vodovod, s katerim naj bi tamkajšnjim trem hišam zagotovili normalno oskrbo s pitno vodo; hkrati pa naj bi v zemljo dali tudi električne vode. Okrog sto krajanov - in šestdeset gasilcev Edino društvo na Nemškem Rovtu je gasilsko društvo, ki je bilo po besedah predsednika Jaka Medje vse do slovenske osamosvojitve glavna gonilna sila razvoja kraja, zdaj pa so naloge že bolj porazdeljene. Čeprav se zanimanje za gasilstvo iz različnih razlogov zmanjšuje, društvo še vedno šteje okrog šestdeset članov, kar pomeni, daje več kot vsak drugi krajan tudi gasilec. Pri gasilskem domu je problem, ker stoji na zemljišču, kije last občine, sklada kmetijskih zemljšč in gozdov in zasebnika. Lastništvo bi radi čimprej rešili, želijo pa si urediti tudi podstrešje doma. Nazadnje je v vasi gorelo pred tremi, štirimi leti, ko je strela udarila v gospodarsko poslopje. • C. Zaplotnik, slike: T. Doki Nande Kobal Tomaž Medja Veronika Žnidar Jože Čufer Jože Stare Najprej Veronika, nato še Jože V slovenski javnosti najbolj znan krajan Nemškega Rovta je jezikoslovec prof. dr. Jože Toporišič. Njegova sestra Veronika, poročena Znldar, se je iz okolice Brežic primožila v Bohinj, kjer živi že dvainpetde-set let. Kot je povedala, je tudi njenemu bratu Jožetu ugajalo na Nemškemu Rovtu inje nekdanjo vaško sirarno preuredil v dom, v katerem od upokojitve dalje preživi veliko časa. glasa, b žrebanj« majteo. nagrad. P. B. Mleka nihče več ne oddaja Še večje spremembe so bile v poldrugem stoletju v kmetijstvu. V vasi je le še en čisti kmet, Nande Kobal, vsi ostali pridobivajo dohodek tudi iz drugih virov (zaposlitev, pokojnina). Ukvarjajo se z govedorejo, predvsem z rejo krav dojilj ter bikov. Lani so še zadnji opustili oddajanje mleka v bistriško zbiralnico, nekateri ga raje sami na tradicionalen način predelajo v različne izdelke, tudi v no dejavnost, da v Bohinju dajejo poudarek predvsem turizmu neposredno ob jezeru, da je Nemški Rovt zaradi odmaknjenosti od turističnega vrveža zanimiv predvsem za goste, ki si želijo miru... "Vlaganja v turizem so velika, sezona pa kratka," pravi gospodar Jože, prepričan, da bi bila za turizem na Nemškem Rovtu lahko bolj zanimiva tudi zima, če bi se Kobla razvila v sodobno smučarsko središče in če bi bila boljša cestna povezava s Soriško planino. V vasi so pred časom ustanovili tudi agrarno skupnost. Kot je povedal njen predsednik Jože Stare, šteje 29 članov in zahteva vrnitev približno 38 hektarjev velikega pašnika med Nemškim Rovtom in zaselkom Lome in 70 hektarjev planine Šavnik med Soriško planino in Koblo. Zanimivo je, da povojna oblast 40 hektarjev planine ni podržavila, ampak je bil ta del vseskozi in je še danes tudi zemljiškoknjižno skupna lastnina vasi, na kateri v pašni sezoni "domujejo" ovce iz Selške doline. Domačini pasejo okrog petdeset glav goved na planini Pečana pod Ratitovcem, na njej ima vas že od nekdaj Dva čebelarja nadaljujeta Strgarjevo tradicijo Na Nemškem Rovtu s ponosom povedo, da se je znani bohinjski čebelar Jan Strgar rodil 8. maja 1881 v zaselku Lome, odkoder se je kasneje s starši preselil na Bitnje. Kot je v Bohinjski zbornik zapisal Mišo Se rajni k, je bila njegova življenjska pot od vajenca preko mojstra do strokovnjaka zelo kratka, z žilavost jo in znanjem pa je prekosil mnoge tedaj sloveče vzrejevalce matic in čebel. Po njegovi zaslugi je zacvetela trgovina s "kranjskimi alpskimi čebelami" oz. s kranjskimi sivkami, ki jih je prodajal celo v Indijo, Avstralijo, na Japonsko, v Sibirijo, na Kavkaz, v Brazilijo... Danes sta v vasi dva čebelarja, ki pridehyeta med predvsem za lastne potrebe in vsaj deloma nadaljujeta Strgarjevo tradicijo. Nadarjeni, a oddaljeni Ko smo domačine spraševali, ali se kdo v vasi ukvarja s športom, z glasbo, s plesom..., se je oglasil Tomaž Medja in povedal: "Problem je v tem, da smo Rovtarji precej oddaljeni od športnih kubov, glasbenih šol in podobnih ustanov. Otroke bi morali posebej voziti v Bistrico, marsikje pa Je njihova pomoč dobrodošla tudi na kmetiji in za zunajšolske dejavnosti nimajo časa. Seveda pa to še ne pomeni, da pri nas ni nadarjenih deklet in fantov." Bo še ena "jalova" zima? Jože Čufer je prava "živa" vaška kronika. Natančno se spominja dogodkov v vasi, kol iz rokava je na petkovem obisku "stresal" različne podatke. Pa ne le to! Zanimiva je tudi njegova napoved letošnje zime. "Če da sv. Martina na Triglavu trikrat pade sneg in trikrat skopni, potem je zima jalova. Sveg bo, vendar le nad 1.300 metri nadmorske višine." !" GOSPODARSTVO Torek, 6. oktobra 1998 j ' UREJA: Marija volčjak_________ JAKOB PISKERNIK manager leta Kranjski Merkur se je v Piskernikovih časih potrojil Nagrada "Manager leta '98" je tokrat brez dvoma zadela v polno, saj je Jakob Piskernik v kranjskem Merkurju pustil globoko sled. Direktorja kranjskega Merkurja Jakoba Piskernika te dni ni bilo lahko dobiti, deževale so čestitke, vsa novinarska srenja je skušala napraviti pogovor z njim. In ga dobila, saj se tudi sicer ne izmika novinarjem, zato mnogi pravijo, da ima Merkur dobre odnose s sedmo silo. Jakob Piskernik je s kratko ministrsko prekinitvijo pri Merkurjevem krmilu že dobri dve desetletji, z decembrom ga bo prepustil Binetu Kordežu, saj s prihodnjim letom odhaja v pokoj. Združenje Manager in revija Manager sta mu potemtakem nagrado izročila tudi v pravem trenutku. Naš pogovor z nagrajencem je nastal v soboto, ob odprtju novega Merkurjevega prodajnega centra v Radovljici, največjega na Gorenjskem. Dosedanji pogovori - kar nekaj jih je bilo v preteklih dvajsetih letih - so bili polni številk, kakor se za gospodarstvenika spodobi, tokrat sva številke pustila ob strani, kolikor se je pač dalo. "Gospod Piskernik, najprej čestitke za nagrado, mislim, da je prišla res v prave roke. Kako jo doživljate?" "To mi je kar nekaj kolegov reklo, da krogla in nagrada zelo redko pride v prave roke, da pa je v tem trenutku prišla v prave roke. Upam, da so bili iskreni. Kako jo doživljam? To je nagrada, ki jo je verjetno vsak vesel, saj je v strokovnih krogih to praktično najvišje priznanje v tistem letu. Seveda je to priznanje za rezultate, ki jih je doseglo podjetje, zato menim, da je to tudi priznanje družbi Merkur, predvsem pa vodilni ekipi, skupaj delamo, skupaj vlečemo voz." "Ste dobili veliko čestitk?" "Veliko, pol ure sem jih prebiral, števila si nisem zapomnil." "Ob nagradi se običajno ozremo nazaj, kdaj ste prišli v Merkur?" "1. marca 1977, neprekinjeno sem bil do 31. decembra 1982, nato sem od 1. januarja 1983 do 15. maja 1986 služil domovini, bil sem predsednik komiteja za energetiko..." "Minister za energetiko?" "Zdaj bi bil to minister, predsednik komiteja sem bil tako Član slovenske vlade." Kot prav "Ste takrat izgubili veselje do politike, zdaj Vas vabijo, pa se nočete odzvati?" "Večkrat sem že rekel, da sem odslužil svoj davek domovini. Veste, to je tako delo.... V prispodobi bi dejal, da smo vozili s polnim 'gasom', bili pa v 'leru'. Z njo želim povedati predvsem, da smo imeli resnično dolg delovni dan, začel sem ob sedmih, vračal sem se pozno, včasih ob desetih, dvanajstih, tudi ob dveh ponoči. Veliko smo govorili, rezultati govorjenja pa so bili skromni. Najbolj žalosten pa sem bil pri odločanju o kakšni stvari, ko mi je kdo rekel, na to se ne spoznam, sem pa proti." "Vabili so Vas, da kandidirate za kranjskega župana, ste dokončno rekli ne?" "Dokončno sem rekel ne." "Kako to?" "Poglejte, Kranj je resnično zaostal v teh osmih letih in veliko je odprtih problemov, ki Štrlijo v nebo. Župan, ki bo prišel, bo moral štiri leta zelo delati, doseči tudi kadrovske spremembe, uspehov pa še ne bo. Uspehi bodo lahko šele v drugem mandatu, zato naj pride mlajši, ki bo lahko župan vsaj dva mandata." "Merkur vodite že več kot dve desetletji..." "Od leta 1977 do konca letošnjega leta oziroma do 1. decembra. Z že omenjeno prekinitvijo, tudi takrat pa sem sodeloval pri generalnih odločitvah." "Potegnite prosim primerjavo, kakšen je bil Merkur, ko ste prevzeli njegovo vodenje, kakšen je danes?" "Mislim, da je kar precejšnja razlika. Pravijo, da vsak uspešen manager za sabo pusti sled, če je ni, ni bil uspešen. Moram reči, da sem nasledil zelo dobro podjetje, zdravo, ki ga je do takrat trideset let vodil Jaka Kolenc. Predvsem je bilo finančno zdravo. Bilo pa je na razpotju, naj ostane takšno, kot je ali naj razvojno pot zastavi na povsem novih konceptih. Dokaj hitro je bilo treba sprejeti nove razvojne programe, ki jih je direktor Kolenc zavestno puščal nasledniku, rekel je, kakor jih boš zastavil, tako jih tudi uresniči. Začel sem tako, da smo na novi lokaciji v Naklem zastavili veleprodajo, se združili z jeseniškim Univerzalom in se tako še bolj specializirali na črno metalurgijo. Ko smo postavili dobre pogoje za prodajo na debelo, smo se lotili širjenja prodaje na drobno, z novimi centri, na novih lokacijah in tako deloma posegli tudi čez meje. Za primerjavo se torej lahko sprehodimo kar po teh objektih." "Tudi letos je precej novih?" "Letos smo maloprodajne prostore povečali - skupaj z našimi povezanimi podjetji - za 27 tisoč kvadratnih metrov na 66 tisoč kvadratnih metrih zemljišč. Merkur ima zdaj več kot 450 tisoč kvadratnih metrov vseh poslovnih prostorov." "Za kolikokrat ste v zadnjih dvajsetih letih povečali promet?" "Te podatke je zelo težko primerjati, tudi v markah primerjava ni realna, saj so bile v Markovičevih časih marke čisto narobe ocenjene. Rekel bi, da se je fizični obseg potrojil." "Proces širitve Merkurja verjetno še ni končan, v zadnjem času se veliko govori, da bo Merkur prevzel Metalko, pa Kovinotehno. Koliko je na tem resnice?" "Ne mi zamerit, ne vem, zakaj novinarji s temi informacijami tako radi nastopate in zakaj so tako zanimive. Če so nakupi in prodaje delnic nekaj običajnega in do 25 odstotkov ne predstavljajo nobene grožnje za podjetje, niso zanimivi za široko javnost. Če pa dosežejo 25-odstotni delež, zakon opredeljuje, da je treba stvari obravnavati drugače. V teh razgovorih se Merkur še ni odločal. Mislim, da smo zdaj 0,2 promilni lastniki Kovinotehne. Govorice so torej povsem neosnovane. Iz finančnih razlogov pa bomo kupili kakšno poceni delnico, zaradi transakcij." "Ugibanja se verjetno pojavljajo, ker je aktualno združevanje v živilski industriji, vlečejo se vzporednice?" "Še posebej pa me moti, ko govorijo o sovražnih prevzemih. Po definiciji je to samo takrat, kadar dobi kupec večinski paket in se temu upira uprava. Če pa je uprava tudi za to, je to prijateljski prevzem. Ne vem, zakaj bi vedno govorili o sovražnih prevzemih. Sicer pa, kar poprosil bi vas novinarje, kadar razmišljate o tem, koliko ima kdo delnic, poglejte v delniške knjige." "Merkurjevo lastninjenje je končano, zaključili ste ga brez posebnosti, brez afer, Merkur je veliko podjetje, o mnogih se je govorilo marsikaj, o Merkurju nikoli, kako vam je to uspelo?" "V Merkurju smo vedno dajali velik poudarek človeškemu odnosu, zato tudi zelo velika navezanost ljudi na Merkur. Več kot 90 odstotkov ljudi se je odločilo za notranji odkup, ki smo ga izpeljali v petih obrokih, zadnji je bil plačan letos in tako gremo konec leta z delnicami na borzo. V notranjem odkupu smo skupaj zbrali za 17 miljonov mark gotovine. Merkurjeva delnica je zanimiva in vsi, ki smo jih kupili s 50-odstotnim popustom, smo s tem tudi pridobili določeno materialno korist. In prav je tako, saj smo Merkur s srcem gradili." "Nobenih posebnih ovinkov niste delali, v mnogih podjetjih so poskušali marsikaj?" "Ni bilo potrebe." "Kako Vi na to gledate?" "Osebno sem bil vseskozi prepričan, da so bližnjice in razna vzporedna podjetja politika na kratki rok. Goljufanje običajno vedno pride na dan. Mi smo bili sicer med prvimi, ki smo se lastninili po Markoviču in bili zato veliki grešniki po zakonodaji, ki je bila sprejeta za nazaj. Žal nam je, da po Markovicevo ni ostalo, ker smo družbeno premoženje že oblikovali v okviru prednostnih delnic, kar je nato nova zakonodaja negirala. Stvari smo knjižno popravili in jih izpeljali po novem. In se praktično že 11. novembra 1994 olastninili ter tako že trikrat izplačali dividende." "Ali pričakujete, da bo na borzi cena Merkurjevim delnicam zrasla?" "Proti čemu?" "V primerjavi s sedanjo vrednostjo, verjetno se kaj trguje z njo?" "V notranjem odkupu se trguje z njo. V primerjavi s tistim, ki so zdaj trgovali v notranjem odkupu, pričakujemo, da bo narasla." "Verjetno imate oceno, za koliko?" "To je moja osebna ocena, menim, da je v dobrem podjetju povsem normalno, da se tržna vrednost približa knjižni." "Kakšne so izkušnje s tujim lastnikom oziroma z Evropsko banko za obnovo in razvoj?" "Predvsem gleda na Merkur poslovno kot dober gospodar, njegovi prispevki so zelo pozitivni, ne spušča se v zadeve, ki ga ne .zanimajo, v smislu, da bi jemal svobodo upravi, zaupa upravi in tudi podpira njene poteze ter seveda budno spremlja rezultate in zaenkrat je tudi zadovoljen. Mi pa tudi, skozenj smo pridobili veliko vpogleda v zahodni svet, tudi kar nekaj ugodnosti. Zelo veliko smo pridobili že s tem, da se je Evropska banka za obnovo in razvoj odločila, da vloži svoja sredstva v Merkur. S tem je drugim bankam dala vedeti, da je Merkur podjetje, v katero se splača vlagati oziroma da je vredno zaupanja. Tako smo pridobili boljše finančne aranžmaje tudi pri drugih bankah, kar je za nas izredno pomembno." "Koliko se v vaših prodajnih centrih proda domačega, koliko uvoženega blaga?" "Že na otvoritvi sem danes povedal, da prodaja domačega blaga daje Merkurju prednost. Dosedaj ga je bilo približno 80 odstotkov, v zadnjem letu je delež padel na 75 odstotkov. Mislim, da s tem podpiramo domačo proizvodnjo. Tuja konkurenca s sabo prinaša večinski delež tujega blaga in to je bolj neugodno za našo industrijo kot pa za trgovino. Tega se v Sloveniji morda premalo zavedamo." "Ali zaradi konkurence že kaj pritiskate na nižje cene domačih dobaviteljev?" "Moram reči, da smo v malo neugodnem položaju, ker ima slovenska proizvajalna industrija kar v velikimi meri različne cene za domači trg in za izvoz. Ker pa se na slovenskem trgu srečujemo s tujo konkurenco, to vpliva na manjši delež razlike v ceni, ki ga trgovina dosega. Ko smo se strokovnjaki Evropske banke za obnovo in razvoj pogovarjali o tem združevanju, so rekli, da je v svetu normalno, da trgovina dosega 5-odstotni dobiček od prodaje. Mi smo veseli, če dosežemo 2-odstotnega. In to je ravno ta razlika, ker imajo slovenski proizvajalci različne cene za domači in tuji trg. Seveda potem to razliko deloma plača trgovina." "Merkur je velik odjemalec jeseniškega Acronija, kako gledate na njegove probleme, ki jih ima pri izvozu v EU?" "Sočustvujemo z vsakim, ki ima take probleme, žal mu nimamo kaj pomagati. Mi bi od njega več kupili, če bi več nudil." "Gospod Piskernik, imenovan je že Vaš naslednik, vzgojili ste ga v Merkurju, je tako naneslo ali namenoma?" "Namenoma. Moje prepričanje je, da je tako kot sprejetje poslovnega načrta in njegova realizacija pomembna tudi skrb, da se vzgoji primeren naslednik. V Merkurju smo jih vzgajali več, za enega se je na koncu seveda treba odločiti, odločil se je nadzorni svet, na predlog uprave. Magister Bine Kor-dež je približno deset let v Merkurju, tesna sodelavca sva, zelo sem vesel, da se je nadzorni svet odločil za to zamenjavo." "S tem ste se izognili vtikanju politike v zamenjave, drugod se dogaja, da skušajo politiki imeti pri krmilu večjih podjetij svojega človeka?" "To je tudi ena od potez, ki sem jo zvesto gojil, da se naša dejavnost nikdar ni povezovala s politiko. Ne glede na to, v kateri stranki je kakšen posameznik, nismo dopustili, da bi se dejavnost povezala s politiko. Ker je trgovina na to zelo občutljiva, mi moramo biti z vsemi enakopravni, kakor hitro bi se nad eno stranko bolj navduševali, bi si naredili slabo uslugo pri drugih strankah. Zato se popolnoma nestrankarsko vedemo, zato smo morda tisti grešniki, ki nočemo nobeni stranki nič pomagati." "Vendar ni nobena skrivnost, da osebno podpirate predsednika Kučana?" "Vendar ne zaradi strankarske pobarvanosti, saj je tudi predsednik Kučan nestrankarski. Zato, ker je po moje zelo dober predsednik in ga kot takega spoštujem." "Precej se pogovarjava o politiki, ker bi Vas rada na koncu vprašala, kako bi po Vaše morala politika sodelovati z gospodarstvom. Zdaj se več ali manj le vtika, namesto da bi gospodarstvo vplivalo na politiko, da bi politiki in gospodarstveniki sodelovali pri reševanju problemov?" "Mislim, da je to ena od nerodnosti, da gospodarstvo nima nikjer svojega prostora, da bi lahko vplivalo na oblikovanje gospodarske politike. Gospodarska zbornica ni upoštevana, kljub temu da se trudi. Da bi se pa kdaj kakšen poslanec prišel pogovarjat v podjetje, kakšne so težave, jaz nisem doživel, verjetno tudi kolega nobeden. Politiki se premalo zavedajo, da je to narobe, mislim, da bi biti politika morala bolj povezana z gospodarstvom in upoštevati razmišljanja in mnenja gospodarstva. Te oblike nimamo, ostane samo lobiranje, morda smo manage-rji premalo vztrajni, da nam ne uspeva." • M. Volčjak Leska Veriga v prvem poskusu ni bila prodana Lesce - Prejšnji četrtek je na okrožnem sodišču v Kranju potekalo odpiranje ponudb za nakup premoženja Verige Lesce v stečaju. V roku je prispela ena sama ponudba, ki pa ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Sedanji najemniki so namreč želeli kupiti Verigo v stečaju kot pravno osebo, kar pa ni bilo predmet razpisa. Poleg tega niso položili varščine, pa tudi ponujena cena je bila nižja od izklicne cene. Stečajni senat je zato ugotovil, da je bilo zbiranje ponudb neuspešno. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Andrej Koželj, bo zdaj sledil nadaljnji postopek prodaje. Ker se Veriga kot celota ni uspela prodati, bo sledila prodaja po delih oziroma enotah. Nov javni razpis naj bi bil objavljen v najkrajšem času, predvidoma v mesecu dni. Po besedah stečajnega upravitelja je zaenkrat težko reči, za kolikšen odstotek bodo znižali izklicno ceno (v prvem razpisu je znašala nekaj več kot 2,1 milijarde tolarjev), zakon pa dopušča 30-odstotno znižanje. Ceno bodo bržkone znižali premičninam, nepremičninam pa ne bistveno. "Glede na lokacijo ocenjujem, da bi se nepremičnine lahko prodale po ceni, kakršno smo nastavili," je dejal stečajni upravitelj. • U. P. Pisalo Sensa tudi pri nas Najudobnejše pisalo na svetu Kranj, okt. - Slovenska knjiga je v Sloveniji uradni zastopnik pisala Sensa, ki je kot vihar osvojilo Ameriko, zdaj je na pohodu po Evropi. Njegova odlika je, da prepreči "pisateljsko oteklino", ki jo imajo na prstih običajno šolarji. Pisalo Sensa je leta 1995 iznašel Boyd Willats, narejen je iz najsodobnejših materialov, z obliko pa je osvojil ameriško srebrno nagrado za industrijski design, razstavljen je v Muzeju moderne umetnosti v New Yor-ku. Pisalo odlikuje predvsem udoben prijem, ki je narejen iz tekočega plazmija, ki se prilagaja prstom, odziva se celo na njihovo telesno temperaturo. Skratka gre za "občutljivo" pisalo, ki preprečuje in pravijo, da celo odpravlja "pisateljsko oteklino", ki jo imajo običajno šolarji. Pisalo je tudi izredno trpežno, piše tudi prek fotografij in celo pod vodo, z njim lahko napišete kar 5,6 kilometra. Na voljo je več izvedb, pri nas jih prodaja Slovenska knjiga, ki je njegov uradni zastopnik. Iščemo sodelavce za: 1. programiranje v programskem jeziku Deiphi 4 in Java 2. objektno orientirano dizajniranje in implementacijo informacijskega sistema v zdravstvu 3. vzdrževanje informacijskih sistemov pri poslovnih partnerjih Zaposlitev bo za nedoločen čas. Pogoji: • pod 1. in 2.: diplomirani inženir ali absolvent računalništva ali tehniške smeri, poznavanje objektno orientirane tehnologije (00 analiza, design, programiranje) ter "multi-tier" računalniške arhitekture • pod 3.: višja ali srednja šola računalniške, elektro ali organizacijske smeri ter sposobnost dobre komunikacije s strankami Vaše vloge pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Infonet, d.o.o., Planina 3, 4000 Kranj. O izbiri vas bomo obvestili v desetih dneh po zaključku razpisa. Največji Merkurjev trgovski center na Gorenjskem Pravi trgovski praznik Radovljica, 3. okt. - Slovesno odprtje novega Merkurjevega trgovskega centra v Radovljici je privabilo zelo veliko ljudi, spremenilo se je v pravi trgovski praznik, saj so bile poleg prireditve same za obiskovalce zelo vabljive Mcrkurjeve vroče cene in blagajničarkc so delale s polno paro. Lokacija novega Merkurjevega trgovskega centra v Radovljici je odlična, saj se nahaja tako rekoč sredi naselja, ob njem je dovolj parkirišč, čez cesto pa trgovski center kranjskih Živil. Marsikdo bo verjetno skočil čez cesto, ko bo kupil kruh, mleko .... Kranjski Merkur je kupil nekdanje prostore radovljiškega Tapetništva, jih razširil in temeljito preuredil in tako pridobil 2.400 kvadratnih metrov prodajnega prostora, kjer je naprodaj več kot 15 tisoč izdelkov za dom in gospodinjstvo ter za domače mojstre. Naprodaj je vse od bele tehnike do žebljev, saj je Merkur v novem prodajnem centru združil ponudbo dosedanjih radovljiških prodajaln. Merkur je v izgradnjo novega centra vložil 301 milijon tolarjev. Merkurjev trgovski center v Radovljici je zdaj največji na Gorenjskem in 28. v Merkurjevi verigi prodajaln in centrov po Sloveniji ter že četrti, ki so ga odprli letos. Poleg tega so odprli tudi več franšiznih prodajaln. Februarja so odprli Elektro center v Kranju, aprila velik trgovski center na Studencih v Mariboru, maja skupaj s povezanim podjetjem Novotehno trgovski center v Novem mestu, mesec dni kasneje še Avtocenter, maja franšizno trgovino Tera v Umagu na Hrvaškem, junija so skupaj z Namo odprli prodajni center v Slovenj Gradcu, julija so skupaj s povezanim podjetjem Soča odprli trgovski center Slavček v Kopru in septembra franšizno prodajalno Futura v Ljutomeru. Skratka, Merkur vse bolj postaja vseslovenski trgovec s tehničnim blagom. Do konca letošnjega leta bodo odprli še dva velika centra in sicer trgovski center na Taboru v Mariboru in trgovski center na Viču v Ljubljani. Prihodnje leto pa bodo odprli še trgovski center v Vižmarjih v Ljubljani. • M.V. MEŠETAR GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11 4000 KRANJ OBVESTILO Člane društev obveščamo, da organiziramo izredno zanimivo posvetovanje na temo: PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST IN RAČUNOVODSKE REŠITVE PRI TEM ki bo v ponedeljek, dne 12. oktobra 1998, z začetkom ob 9. uri v veliki dvorani Mestne občine Kranj (soba 15) Predavala bo sodelavka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ga. Romana Hieng, dipl. ekon. Predavateljica bo vodila posvetovanje s pomočjo gradiva, ki ga boste prejeli pri vhodu v dvorano. Za udeležbo nakažite na žiro račun DRFD Kranj, št. 51500-678-80443 12.000 SIT na udeleženca. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano od Agencije... Kranj potrjen tretji del prenosnega naloga. Za podjetja, ki so včlanjena v DRFD Kranj, je vstop prost. Spet dovoljen uvoz parkljarjev s Hrvaške Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je izdal odredbo, s katero je preklical veljavnost odredbe o prepovedi uvoza in prevoza pošiljk parkljarjev, izdelkov in surovin, ki izvirajo iz parkljarjev z ozemlja Hrvaške. Odredba je začela veljati 26. septembra. Država pomaga vinogradnikom Po podatkih kmetijske svetovalne službe naj bi iz letošnje spet obilne letine grozdja stisnili najmanj 92 milijonov litrov vina, kar ob velikih zalogah vina iz lanskega in iz prejšnjih let, ki jih ocenjujejo na domala 60 milijonov litrov, predstavlja resen problem. V takšnih okoliščinah se je vlada na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja odločila, da bo intervencijsko odkupila dvajset milijonov litrov presežkov vina, ki naj bi ga s pomočjo najboljšega izvoznika, izbranega z javnim razpisom, prodala na trge zunaj Evropske unije, največ na Češko. Vino naj bi prodali po manj kot trideset tolarjev za liter, negativno razliko v skupnem znesku 660 milijonov tolarjev pa naj bi kmetijsko ministrstvo zagotovilo iz proračuna za prihodnje leto. Intervencijski ukrep naj bi normaliziral razmere na domačem trgu in prispeval k temu, da bi vinarji lahko odkupili vse ponujene količine grozdja. Slovenija več uvozi kot izvozi Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je na nedavnem petem srečanju kmetijskih ministrov držav srednje in vzhodne Evrope na Bledu v uvodnem nagovoru zgoščeno opisal značilnosti slovenskega kmetijstva. Dejal je, da kmetijstvo pri nas prispeva k družbenemu bruto proizvodu 4,4 odstotka, zaposluje 10 odstotkov aktivnega prebivalstva in je dokaj skromno udeleženo v mednarodni menjavi: v izvozu s 4,2 odstotka in v uvozu z 8,3 odstotka. V državi je okoli sto tisoč kmetij, vendar se le 19 odstotkov kmetov preživlja samo s kmetovanjem. Večina kmetovalcev pridobiva dohodek z dopolnilnimi dejavnostmi, hrano pa pridelujejo predvsem za lastno porabo. Več kot 90 odstotkov kmetijstva je v zasebni lasti. Posest je zaradi omejenih naravnih danosti in zgodovinskih razlogov zelo razdrobljena, povprečna meri približno štiri hektarje, produktivnost pa je kljub dobri opremljenosti kmetij z mehanizacijo dokaj nizka. Več kot 70 odstotkov kmetijske zemlje je v območjih, kjer so pridelovalne razmere omejene; približno polovica kmetijske zemlje pa je v gorskih in hribovitih območjih. Najpomembnejša kmetijska dejavnost je živinoreja, ki ustvarja več kot polovico bruto vrednosti kmetijske pridelave, sledi poljedelstvo z okoli 40-odstotnim deležem ter sadjarstvo in vinogradništvo s skupno šestimi odstotki. Slovenija z lastno pridelavo skoraj povsem pokriva domače potrebe po krompirju, jajcih, sadju in vinu, pomembne presežke ima le pri hmelju, mleku in perutninskem mesu, je pa dokaj velika uvoznica žit, sladkorja, masti in olja. Največ izvaža v države z območja nekdanje Jugoslavije in v države Evropske unije, odkoder tudi največ uvaža. Vse pomembnejše zunanjetrgovinske partnerice ji postajajo tudi države Cefte. GG, gozdno gospodarstvo bled, d.d. Ljubljanska 19, 4260 Bled Tel. 064 748 000 Fax: 064 743 554 uprava, d.d., objavlja prosto delovno mesto VODJE ENOTE AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE Sp. Gorje 1, 4247 Zg. Gorje Pogoji: - kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo strojne ali gozdarske smeri - pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in izkušnje v gozdarstvu - slovensko državljanstvo - nekaznovanost - delo se opravlja s polnim delovnim časom za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Kandidati naj predložijo potrdilo v izobrazbi in delovnih izkušnjah ter program dela in razvoja enote Avtoprevozništvo in delavnice pisno v roku osmih dni od objave oglasa na naslov GG Bled - kadrovska služba, Ljubljanska 19, 4260 Bled, z oznako "prijava na razpis". O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni. TERMO d.d., industrija termičnih izolacij, Trata 32, 4220 Škofja Loka, Tel.: 064-61 40, Fax: 064 - 634 065 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Aktualno borzno dogajanje V preteklem tednu so borzni posredniki sklenili za 2.620 milijonov tolarjev prometa. Skupni dnevni promet se je gibal v razponu od 320 do 670 milijonov tolarjev. Seveda je bilo večina prometa sklenjenih z delnicami v A in B kotaciji, saj je trgovanje na prostem trgu z izjemo redkih delnic skromno. Mesečni promet v septembru je znašal 13,9 milijarde tolarjev, najprometnejše pa so bile delnice Leka (4,5 milijarde tolarjev), Krke (1,5 milijarde tolarjev) ter Petrola (1,2 milijarde tolarjev). Slovenski borzni indeks je v preteklem tednu izgubil 5 točk in končal na ravni 1671 indeksnih točk. Tekoči teden je bil tudi v znamenju številnih objav polletnih rezultatov. Med njimi sta bila tudi Petrol in Istrabenz. Rezultati prvih so bili razočaranje, saj so ustvarili le dobro milijardo tolarjev dobička, kar je le 34 odstotkov lanskega dobička v istem obdobju. Nasprotno pa so v lstrabenzu presegli lanske rezultate, saj so ustvarili 4-krat več dobička, oziroma 837 milijonov tolarjev. Kljub dobrim rezultatom niso zadovoljni z razmerami, ki vladajo na trgu derivatov, saj se je zmanjšala tako poraba kot marža s strani države. Petkov povprečni tečaj za delnico Petrola je znašal 27.524 tolarjev, kar pomeni 3-odstotni dvig glede na prejšnji teden. Vrednost delnice Istrabenza je pretekli teden izgubila 1 odstotek, petkova povprečna cena pa je znašala 2.825 tolarjev. Cene večine delnic so se gibale po taktu Lekovih delnic, ki so na začetku tedna pridobivale vrednost, vendar pa se je v četrtek in petek optimizem zmanjšal, posledično pa je padel tudi tečai Petkov povprečni tečaj je znašal 37.651 tolarjev. Kljub nihanjem tečajev v obe smeri je 2,4 odstotka izgubila tudi delnica Krke. Manjšo rast so doživele tudi druge prometnejše delnice. Delničarji Finmedie so se odločili za pripojitev k DZS, a; tem dejanjem se bo ta delnica umaknila z borznega parketa. Vrednost te delnice pa je v preteklem tednu pridobila 6 odstotkov. Slabe rezultate so objavili tudi v Emoni Obali Koper, v prvem Polletju so ustvarili le dobrih 80 milijonov tolarjev. Vrednost delnice se ni bistveno spremenila, zadnji enotni tečaj pa znaša 2.511 tolarjev. Na prostem trgu je trgovanje skromno, vendar se promet z nekaterimi delnicami povečuje. Cena delnic Loke je v preteklem tednu izgubila 7,5 odstotka, njen petkov tečaj pa znaša 1.850 tolarjev. Polletne računovodske izkaze so objavili tudi v Tovarni olja Gea, ustvarili so dobrih 53 milijonov tolarjev dobička, kar z drugimi besedami pomeni 34,4-odstotno raven dobička v istem obdobju lani. Promet z njo je skromen, v zadnjem tednu je pridobila 5 odsotkov, njen zadnji enotni tečaj pa znaša 2.100 tolarjev. Cena delnic Gorenjskega tiska je stabilen in se giblje na ravni 1.800 tolarjev. Cena Fructalovih delnic se giblje nad 2.600 tolarji, v prvem polletju pa so ustvarili dobrih 213 milijonov čistega dobička. Vse več pa je zanimanja za delnice PlD-ov. Nikini skladi bodo imeli konec oktobra skupščino delničarjev, kjer bodo odločali tudi o združitvi Nikinih skladov, menjalno razmerje med delnicami pa bo določeno glede na tržne cene, ki so jih skladi dosegali od julija do konca oktobra. Do konca leta naj bi se v kotacijo A uvrstile še delnice Merkurja in Save iz Kranja. Še eno možnost pa imajo vsi tisti, ki še niso vložili svojih lastninskih certifikatov, te lahko vložijo še v Sklad za razvoj Triglavskega narodnega parka. Nadaljnje gibanje cen delnic bo odvisno od pritiska tujcev, ki lahko z velikimi količinami znižajo tečaje, zato kljub optimizmu, ki je veljal na začetku tedna, velika mera previdnosti ni odveč. ILIRIKA BPH, d.d. Janez Novak Lek spet v središču pozornosti Sovražni prevzem Leka ni mogoč Kranj, 5. okt. - V preteklih dneh se je pojavila kopica ugibanj, da delnice ljubljanskega Leka posredno kupuje zagrebška Pliva, nanje se je odzvala uprava Leka, njen predsednik dr. Andro Ocvirk nam je poslal kratko izjavo. Ne samo pri nas, tudi v mednarodni javnosti že skoraj mesec krožijo informacije, da zagrebška Pliva posredno kupuje delnice ljubljanskega Leka. Po ruski krizi so se namreč na svetovnih borzah delnice pocenile, kar se je zgodilo tudi z delnicami ljubljanskega Leka, ne glede na to, v kolikšni meri je Lek dejansko vključen v ruski trg. Nizke cene so spodbudile marsikaterega investitorja k nakupu strateškega deleža v Leku. V primeru, da se pripravlja prevzem družbe, lahko vodstvo Leka ukrepa le na način, ki mu ga omogoča obstoječa zakonodaja za odprte delniške družbe. Uprava Leka je na junijski skupščini družbe skušala spremeniti statut družbe tako, da bi onemogočila prevzem družbe, vendar so delničarji takšne spremembe statuta zavrnili. "Po obstoječi zakonodaji o prevzemih imamo več kontrolnih točk, kjer je potrebno ob prekoračitvi 5-odstotnega lastništva v družbi o tem obvestiti javnost, ob 25-odstotnem lastništvu delnic pa ponuditi delničarjem odkup vseh delnic ob predhodnem soglasju vlade. V statutu družbe je določilo, da glasovalna pravica na skupščini brez soglasja nadzornega sveta ne more presegati 15-odstotnega deleža delnic. Iz tega lahko zaključimo, da je nemogoč prevzem Leka, ki bi bil v nasprotju z interesi družbe Lek in v nasprotju z interesi države," pravi predsednik uprave dr. Andro Ocvirk. Vendar pa ne zavrača povezovanja z drugimi farmacevtskimi družbami, tudi s Plivo ne, vendar pod pogojem, da je tako povezovanje rezultat dogovora vodstva, zaposlenih, delničarjev in v tem primeru tudi države. "Takšno dogovorno kapitalsko povezovanje mora zagotavljati za vse udeležence 'nekaj več', zato smo v Leku proti prevzemom, pri katerih se ne ve, kakšni so njihovi cilji," še pravi dr. Ocvirk. I II K I K \ ODKUPUJEMO DELNICE: \ SAVA, COLOR MEDVODE, ŽnOLjubliana, ŽMLA Kranj, EMONA Merkur, KSKAB, PTOLE\TfIM)M PIVOVARNA UNION IN LAŠKO«. ^prodajamo delnice na borzi 'upravljamo portfelje JESENICE Tel 0(>4/86:l 511 KKANj Tel 064/221 722 JP Selškova predsednica Ljubljanske borze Kranj, okt. - Za novo predsednico nadzornega sveta Ljubljanske borze za naslednje štiri leta je bila izvoljena Cvetka Selškova iz SKB banke, za podpredsednika pa Zdenko Podlesnik iz celjske BPH. Nadzorni svet je izvolil nove razsodnike borznega razsodišča, ki ga sestavljajo: dr. Borut Bratina, mag. Aleš Grilc, dr. Marko Ilešič, dr. Sime Ivanjko, mag. Mitja Jelenič-Novak, dr. Miha Juhant, dr. Marijan Kocbek, dr. Vesna Kranjc, dr. Drago Mežnar, dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in dr. Bojan Zabel. Potrdil je tudi naslednji štiriletni mandat dosedanjemu častnemu razsodišču, ki ga sestavljajo tožilec dr. Peter Grilc, v senatu prve stopnje so dr. Bojan Zabel, dr. Marijan Kocbek in Miran Goslar, v senatu druge stopnje dr. Marko Ilešič, dr. Širne Ivanjko in dr. Krešo Puharič, nadomestni član je dr. Drago Mežnar. ZASEBNA ORDINACIJA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO Alojzija ANDERLE, dr. med. Kopališka 7, 4240 RADOVLJICA Tel.: 064/714 950 Zasebna ordinacija za ginekologijo in porodništvo dr. Alojzije ANDERLE, ki deluje v prostorih Zdravstvenega doma Radovljica obvešča vse pacientke, da je ordinacijski čas ob ponedeljkih, sredah in petkih med 7.00 in 13.30 uro ter ob torkih med 13.00 in 19.30 uro. Ob urejenem zdravstvenem zavarovanju so pregledi brezplačni Naročanje na telefonsko številko 714-950. V Goričanah začasni direktor Kranj, 5. okt. - Po odhodu Andreja Božiča so se pojavila ugibanja, kdo bo novi direktor tovarne papirja Goričane v Medvodah. V Goričanah želijo do imenovanja novega direktorja zagotoviti nemoteno poslovanja, zato je nadzorni svet družbe 30. septembra za direktorja začasno imenoval Andraža Stegnuja, dosedanjega pomočnika za finance in nabavo. Večinski lastnik Goričan je Slovenska razvojna družba, ki zagotavlja, da bodo kar najhitreje izbrali novega direktorja in tako zagotovili nemoteno poslovanje in izvedbo investicij. V papirnici pa pravijo, da mora pri izbiri novega direktorja odločati strokovnost in ne politična pripadnost. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si samo ponoči Kranj, okt. - Hrvaška RTV je Muri sporočila, da bo njihov oglas "Poljub" predvajala samo po 22. uri. O Murincm oglasu "Poljub", ki ga predvajajo tudi na naši televiziji, si seveda lahko vsakdo misli svoje. Brez dvoma je za dodatno reklamo poskrbela osrednja hrvaška televizija, ki se je odločila, da ga bo predvajala le po 22. uri, zaradi pornografski elementov je predvajanje prepovedala sama Direkcija programa, saj je njihov marketing oglas najprej sprejel. V Muri pravijo, da je po neuradnih informacijah to začasni ukrep, povezan z obiskom papeža Janeza Pavla II., saj s s programa umaknili vse sporne oglase, tudi tiste za higijenske vložke. Murin oglas so tako zavrteli le dvakrat. V Muri pravijo, da bo zaradi takšne odločitve nastala velika poslovna škoda, saj gre za močno televizijsko oglaševalno kampanjo na vrhuncu prodajne sezone in da so bili odmevi gledalcev na prvi dve predvajanji izredno dobri. Televizijski oglas "Poljub" je naredila slovenska oglaševalska agencija Formitas Brdo, predstavlja nadaljevanje zgodbe v katalogu, ki je sestavljen iz moškega in ženskega dela. Ločenost se v televizijskem oglasu nato uresniči v poljubu, ki izžareva strast. Režiser televizijskega oglasa je Peter Bratuša, kreativni in umetniški vodja Dušan Grobovšek, nastopata slovenska manekenka Petra Podgornik in italijanski maneken Christian Perico. Bienale industrijskega oblikovanja Kranj, okt. - Na Ljubljanskem gradu v Ljubljani so včeraj, 5. oktobra, odprli 16. bienale industrijskega oblikovanja, ki bo odprt do 8. novembra. Na letošnjem bienalu industrijskega oblikovanja se s 430 eksponati predstavlja 317 oblikovalcev iz 17 držav, zato je nadvse kvaliteten. Prirejajo ga na štirih lokacijah: na Ljubljanskem gradu je na ogled industrijska proizvodnja, v Jakopičevi galeriji celostne grafične podobe in komunikacijski sistemi, v tovarni koles Rog na Trubarjevi oblikovalske zasnove, dela študentov in oprema notranjih prostorov, v IDCO (informacijsko dokumentacijski center za oblikovanje pri GZS) na Igriški pa dela študentov poljske umetnostne akademije iz Krakowa. Ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja ima 35-letno tradicijo, na njem se prireditelji trudijo prikazati domače dosežke industrijskega oblikovanja in jih primerjati z dosežki tehnološko razvitejšega in gospodarsko učinkovitejšega sveta. Njegova gonilna sila je nekaj zagnancev, ki jih je uspelo tako dolgo ohraniti prireditev. Finančno jo omogočajo ministrstvo za kulturo. GZS in mesto Ljubljana, generalni pokrovitelj je Nova Ljubljanska banka. Tudi letos so pripravili več spremljajočih prireditev. Predstavlja se tovarna koles Rog, o njegovi poti iz krize bodo pripravili tudi okroglo mizo. Pripravili so razstavo natečajnih osnutkov za plakat BIO 16, na ogled bodo interaktivne predstavitve našega Telekoma, predstavljajo se oblikovalci pohištva Wittmann. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANI, S10.1W8 MENJALNICA nakupni/pruJami nakupui/prod.ijni nakupni/prudajni 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,65 95,30 13,41 13,56 9,51 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,40 95,00 13,30 13,50 9,50 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,50 95,00 13,30 13,45 GORENJSKA BANKA (vse enote) 94,85 95,15 1 3,48 1 3,52 HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Skorja Loka KREKOVA BANKA p.e. Sk. Loka LEMA Kranj V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj. 94,65 95,15 13,41 13,55 NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, Šk Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran.inpos. Kranj 94,80 95,10 13,43 13,48 94,80 95,10 13,44 13,47 94,80 95,10 13,42 13,48 94,70 95,20 1 3,37 1 3,47 221-722 94,75 95,20 13,42 13,49 94,75 95,25 13,42 13,53 94,70 95,40 13,45 13,50 94,70 95,00 13,43 13,48 94,80 95,10 13,40 13,47 94.65 95,35 1 3,42 1 3,55 94,75 95,25 13,42 13,55 92,70 95,75 12,50 13,45 94,50 95,00 13,30 13,45 94.66 95,09 13,42 13,46 94,66 95,15 13,42 13,55 94,65 95,05 13,38 13,48 9,52 9,59 9,55 9,58 9,55 9,55 9,55 9,56 9,55 9,55 9,46 9,55 9,55 9,50 8,90 9,52 9,56 9,55 9,50 9,65 9,80 9,62 '9,62 9,60 9,62 9,63 9,65 9,64 9,65 9,65 9,64 9,67 9,65 9,74 9,70 9,62 9,62 9,63 9,65 9,60 9,< Ol II "OlUV. tnuii. mi . *.v*. SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,52 95,30 13,41 13,54 9,54 9,63 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 94,85 - 13,48 -9,59 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,70 95,20 13,38 13,48 9,54 SZKB Blag. mesto Žiri 94,20 94,95 13,10 1 3,49 9,20 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Škofja Loka 94,70 95,19 13,40 13,47 9,55 TENT0URS Domžale 94,30 95,00 13,30 13,50 9,50 TRG Bled 94,50 94,95 13,37 13,49 9,45 TROPICALKamnik-Bakovnik 94,85 95,10 13,42 13,47 9,58 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45H-18 VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 94,59 95,12 13,36 13,50 9,51 9,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zarodi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. 9,64 9,99 9,65 9,70 9,57 9,65 H) Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšimi P i •1-4 »jiii • [Možnost osebnega obiska! 090/41-29 1090/42-38 k non trap cujb $904448 090 7517 VZDtHUAJI INTIME Glasov izlet v Terme Topolšica Ogled Kavčnikove domačije Prisrčno Vas vabimo v TERME TOPOLŠICA na prijeten oddih in zabavo. Raj žali bomo prihodnjo soboto, 17. oktobra, ko bomo obiskali tudi Zavodnje nad Šoštanjem in Kavčnikovo domačijo, muzejsko zbirko na prostem, za katero skrbi velenjski muzej. V termah bo v hladni oktobrski soboti dovolj časa za uživanje v prijetno topli zdravilni vodi, vodstvo Term bo predstavili zdraviliški kompleks, izgubljene kalorije bomo nadomestili z večerjo in zatem bo še zabavni večer s plesom. Udoben avtobus Integrala Tržič, dd bo vožnjo začel /in ponoči zaključil/ v Tržiču, z ovinkom do Radovljice, s postanki še v Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Vendar: če boste manj kot štirje prijavljeni, ki bi želeli vstopiti v Radovljici, se bomo dvojnemu jutranjemu čakanju pred Peračico izognili. Prispevek k stroškom: 3.300 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane) ali 4.500 SIT za ostale. Izlet v Terme Topolšica bo vodila Mir jam Pavlic. Splošni izletniški napotki: informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite tudi po telefonu 064/223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. PIVOVARNA UNION I4 Sadjarski razstavi Spomini na čas voščenke, bobovca, kosmača... Ljubljana, Strahinj - Jesen ni samo čas za obiranje sadja, ampak tudi priložnost za različne sadjarske razstave. Kranjska srednja mlekarska in kmetijska šola je v četrtek na šolskem posestvu v Strahinju odprla razstavo, na kateri so predstavili štirideset različnih sort jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko vse do nedelje ogledali najpomembnejše sorte iz sedanje tržne ponudbe jabolk in hrušk, starejše sorte, ki jih je večinoma možno videti le še v starih kmečkih sadovnjakih (kosmač, rjavček, bobove, krivopecelj, voščenka, carjevič...), pa tudi jagode s kmetije Debenec ter nekatera zelišča iz šolskega zeliščnega vrta. Večino sort je za razstavo prispevala bližnja Matijovčeva kmetija s Podbrezij, nekatere pa so od doma prinesli tudi dijaki. Strokovno sadjarsko društvo Slovenije pa je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije v petek v Cekinovem gradu v Ljubljani odprlo Slovensko razstavo sadja. Obiskovalci bodo lahko vsak dan vse do 11. oktobra poskušali in ocenjevali različne sorte jabolk, dobili brezplačni strokovni nasvet, se odpravili po sadni cesti v okolico Ljubljane... • C.Z. Na sadjarski razstavi na šolskem posestvu v Strahinju, kjer je bil v petek popoldne "dežurni" dijak tretjega letnika Primož Roblek iz Bašlja. V blejski občini Za vsak kilogram medu tisoč tolarjev pomoči Bled - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občini Bled je na nedavni seji sprejel predlog sofinanciranja ureditve travnikov ter vzdrževanja traktorskih in poljskih poti. Po tem predlogu naj bi na Selu dvema kmetoma namenili skupno 305 tisoč tolarjev za ureditev travnikov, za popravilo traktorskih in poljskih poti na Selu, Pernikih, Bohinjski Beli in Stari Pokljuki pa 505 tisoč tolarjev. Novoustanovljenemu Čebelarskemu društvu Gorje bodo pomagali tako, da bo za vsak kilogram medu, ki ga bo prodalo prek kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled, dobilo tisoč tolarjev. Krajevna skupnost Ribno je opozorila na onesnaževanje krajevnih cest s kravjimi iztrebki v času pašne sezone, odbor pa je sklenil, da naj problem skupno rešita krajevna in agrarna skupnost. Vodnogospodarskemu podjetju Kranj so predlagali, da v letni program del čimprej uvrsti ureditev struge na Mlinem, kjer Sava odnaša obrežje in povzroča škodo lastnikom zemljišč. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka Ob peti obletnici novo igrišče in brunarica Crngrob - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka je ob peti obletnici obstoja in uspešnega delovanja v soboto na najetem zemljišču v Crngrobu slovesno predal v uporabo igrišče /.a vzgojo in šolanje psov ter brunarico. Nova objekta je odprl škofjeloški župan Igor Draksler, blagoslovil pa ju je Alojz Golob, nekdanji kaplan v Stari Loki in zdaj župnik na Homcu. Kot je povedal predsednik kluba Ludvik Bernik iz Škofje Loke, klub deluje pet let, šteje od štirideset do petdeset članov in se ukvarja predvsem z vzgojo in šolanjem psov. Na začetku je vsa dejavnost potekala v nekdanji vojašnici v Škofji Loki, ob koncu 1994, leta pa so v Crngrobu (v bližini Konjeniškega kluba Strel) dobili v najem del vojaškega zemljišča, na katerem so potlej uredili 90 metrov dolgo in 60 metrov široko igrišče za vadbo psov in ostalo dejavnost. Lansko jesen so postavili še brunarico in jo letos dokončali. Ureditev štiristo metrov dostopne poti, brunarice s prostorom za 25 ljudi in igrišča, na katerem so z redno vadbo začeli že lani, jih je stala 1,4 milijona tolarjev, člani pa so opravili še čez osemsto udarniških ur. Večino denarja so zaslužili z mednarodno razstavo psov, ki jo vsako leto pripravijo v Puštalu. V prihodnje želijo skleniti z vojsko dolgoročno pogodbo za najem zemljišča in v brunarico napeljati še vodo in elektriko. • C.Z., slika: T. Doki Na jesenskem kmetijskem sejmu v Komendi Trgovci hvalili, strokovnjaki opozarjali Trgovci so tako kot vedno hvalili vsak svojo "malho" in poskušali prepričati obiskovalce za nakup, strokovnjaki so opozarjali predvsem na varno vožnjo v cestnem prometu in na določbe novega zakona, po katerem je, denimo, za vožnjo z neregistriranim traktorjem zagrožena kazen 25 tisoč tolarjev. Komenda - Na četrtem jesenskem sejmu nove in rabljene kmetijske mehanizacije je sodelovalo okrog petdeset razstavljavcev, med njimi prvič tudi kranjska Agromehanika. Sejem si je kljub precej slabemu vremenu v štirih dneh ogledalo devet tisoč ljudi ali celo več kot lani, med nedeljskimi obiskovalci pa je bil tudi prvi mož slovenskega kmetijstva, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Komenda in tamkajšnjo kmetijsko svetovalno službo, ter razstavljalce, med katerimi so bili letos domala vsi najpomembnejši gorenjski izdelovalci in trgovci s kmetijsko mehanizacijo. Komenda tudi potlej ne bo "prekinila" odnosov s Kamnikom, župan Smolnikarje prepričan, da bo sejem še naprej združeval vse (tudi iz kamniške občine), ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom. Kot je povedal Lojze Lah, predsednik konjeniškega kluba in trgovec s kmetijskimi stroji, je letos na 3.200 Mag. Marjan Dolenšek je opozoril lastnike traktorjev na obvezno označbo največje dovoljene hitrosti, kije, odvisno od vrste traktorja, od 30 do 50 kilometrov na uro. kvadratnih metrih sejemskega prostora ponujalo kmetijsko mehanizacijo (od traktorjev in njihovih priključkov do raznovrstne opreme in drobnega orodja) okrog petdeset razstavljavcev, med njimi je bila tokrat prvič tudi kranjska Agromehanika. Na sejmu bi radi sodelovali tudi številni trgovci z avtomobili, a so prireditelji sprejeli le prodajalce iz okolice Komende. Jesenski kmetijski sejem bo sedanjo podobo ohranil tudi v prihodnosti, spomladanskega pa bodo preoblikovali v kmetijsko obrtniški sejem, na katerem bodo sodelovali tudi obrtniki iz domače in sosednje kamniške občine. Na letošnjem sejmu, ki je bil odprt od petka do včeraj, ponedeljka, so po vzoru podobnih prireditev poskrbeli Ko so v petek opoldne na hipodromu odpirali doslej že sedmi sejem v Komendi in četrtega jesenskega, je predsednik krajevne skupnosti Tomaž Drolc in tudi eden od kandidatov za prvega župana nove komenške občine dejal: "Če bom v prihodnje imel kaj besede v kraju, o čemer bodo odločali volivci, se bom zavzemal za to, da se bo na sejmišču dogajalo še kaj več." Ker bo Komenda z novim letom samostojna občina, je sedanjemu županu kamniške občine Tonetu Smolnikarju tokrat bržkone zadnjič pripadla čast, da je pozdravil prireditelje sejma. Konjeniški klub Nedelja ni bila samo "gospodov dan", ampak že po tradiciji tudi dan za ogled komendskega sejma. Lojze Lah tudi za spremljajoči program. Dr. Teo Zor je na njivi Ivana Resnika med Žejami in Vodicami predstavil koruzne hibride nemške semenarske hiše KWS, mag. Marjan Dolenšek iz kmetijske svetovalne službe pa je zbrane pod sejemskim šotorom opozoril predvsem na tiste določbe novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki urejajo ravnanje kmetijskih vozil v prometu. Povedal je, da morajo traktorji in priklopna vozila imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani predpisano označbo največje dovoljene hitrosti. Tudi traktorji morajo podnevi podobno kov vsa motorna vozila voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Za traktorje s priključki, ki presegajo širino traktorja, je obvezna uporaba rumene vrteče se ali utripajoče luči. Prvi tehnični pregled traktorja je tri leta po prvi registraciji, potlej vsako leto, od dvanajstega leta dalje pa vsake pol leta. • C. Zaplotnik Divji petelin na Gorenjskem Najmočnejša rastišča so v višjih predelih Na Gorenjskem so v prvem letu triletnega raziskovanja številčnosti divjega petelina in ogroženosti njegovega življenjskega prostora popisali 175 rastišč, med katerimi je 60 odstotkov še aktivnih oz. z vsaj enim pojočim petelinom. Skupno so opazili 203 samce in 187 samic (kur). Kranj, Bled - Lovci so lov na divjega petelina kot največjo gozdno kuro opustili že pred šestnajstimi leti, od 1993. leta dalje pa je z uredbo zavarovan kot ena izmed ogroženih živalskih vrst, ki jo ogrožajo številni vplivi: odpiranje gozdov (z gradnjo cest), intenzivna sečnja starega, vrzelastega gozda, naraščanje nemira, povečevanje paše, razvoj gorskega turizma, spremenjena raba prostora, onesnaženi zrak... Lovska zveza in gozdarski inštitut sta med 1979. in 1986. letom prvič popisala rastišča divjega petelina, to je območja, kjer se samci in samice spomladi parijo in kjer kasneje (na širšem območju) tudi vzgajajo mladiče. Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Skupnost gojitvenih lovišč, Gozdarski inštitut Slovenije in republiška uprava za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor so se letos odločili za ponovni popis, tokrat z namenom, da ugotovijo številčnost divjega petelina in ogroženost njegovega življenjskega prostora. Raziskava bo trajala tri leta, prvi del pa je bil že letos, ko so v vsem predgorskem in gorskem gozdnatem območju Slovenije ob spomladanskem petju pri rastitvi ugotavljali število samcev in samic (kur) na rastiščih. Na Gorenjskem so člani lovskih družin in delavci gojitvenih lovišč ter gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije izvedli popis aprila in maja, praviloma v zgodnjih jutranjih urah. Na aktivnih rastiščih so šteli peteline najmanj trikrat, na domnevno opuščenih pa najmanj enkrat. Velik delež opuščenih in slabših rastišč Kot sta povedala Miran Hafner, vodja odseka za usmerjanje razvoja populacij prosto živečih divjih živali v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in Valentin Toman, vodja enakega odseka v blejski enoti, so na Gorenjskem pri prvem popisu ugotovili 175 rastišč divjega petelina, od tega 60 na območju kranjske in 115 na območju blejske enote. Od vseh rastišč je 44 ali četrtina močno aktivnih (z najmanj tremi pojočimi petelini), 58 ali tretjina je srednje aktivnih (z enim ali dvema petelinoma), neaktivnih, slabih rastišč, na katerih so opazili le sledove ali prelete petelinov oz. kur, so našteli 25 ali 14 odstotkov, opuščenih, na katerih v času petja niso opazili nobenih sledov, pa 48 ali 28 odstotkov. Opazili so 203 samce in 187 samic (kur), od tega 64 samcev in 67 samic na območju kranjskega zavoda za gozdove ter 139 samcev in 120 samic na območju blejskega. Neaktivna in opuščena rastišča prevladujejo v nižjih predelih, kjer je gozd manj primeren za divjega petelina in kjer so tudi močnejši negativni človekovi vplivi. Najmočnejša rastišča so v višjih predelih Karavank, Jelovice, Pokljuke, Mežakle in Blegoša, kjer je tudi več naravne sestave gozdov in še ohranjene narave gorskega sveta. Podatki so le začasni Podatki, ki jih je dal prvi del raziskave, so le začasni, saj popisi v naslednjih dveh letih lahko pokažejo drugačno sliko. Rezultati bodo osnova za ugotavljanje ogroženosti petelina na različnih območjih in tudi za gozdnogospodarsko načrtovanje in ukrepanje, s katerim naj bi ohranili življenjski prostor, ki divjemu petelinu najbolj ustreza. To je star vrzelast gorski gozd z debelim drevjem, mladjem, podrtimi debli, mravljišči, jagodičevjem in mirom, ki ga še posebej potrebuje pozimi in spomladi v času razmnoževanja. Na vprašanje, kaj ogroža divjega petelina v alpskem prostoru, bo možno odgovoriti šele potlej, ko bodo podrobneje popisali tudi njegov življenjski prostor. S tovrstnim popisom pa bodo začeli prihodnje leto. • C. Zaplotnik Stoletni pariški avtomobilski ntondial Ena najstarejših avtomobilskih razstav, pariški avtomobilski salon letos praznuje častitljivo stoletnico. Obletnica, ki jo kaže spoštovati in ustrezno počastiti, kakor so to letos v čast slavij encu storili organizatorji. Ne samo s povečanjem razstavnega prostora, kjer se bohoti bleščeča štirikolesna pločevina, ludi z rekonstrukcijo salona, ki je bil v Parizu pred davnimi stotimi leti in kar nekaj ohranjenimi in restavriranimi avtomobili, ki so bili na ogled na prvi pariški avtomobilski razstavi. Ob nostalgičnih spominih je v teh dneh Pariz avtomobilsko središče sveta predvsem zaradi številnih novosti, ki jih avtomobilski proizvajalci MONDIAL DE L'AUTOMOBtLE Mi OCTOBRE 1998 predstavljajo za letošnjo jesen. V nenavadno bogati jesenski beri, ki samo dokazuje, da je avtomobilska industrija še vedno ena najmočnejših in najbolj donosnih, naj bi bilo kar 30 novosti. Upoštevaje, da nekatere tovarne s skrbno varovanimi novostmi ne morejo (ne želijo?) počakati do prvega uradnega salonskega dne, jih je seveda precej manj, vsaj za novinarsko avtomobilsko srenjo, ki jih je večino že imela priložnost vsaj videti, če ne tudi zapeljati prvih kilometrov. Toda zato ni salonski blišč za obiskovalce in radovedneže nič manjši. Še celo več, kajti poleg futurističnih kon-ceptnih avtomobilov se je nekaterih proizvajalcev oprijela navada, da bodoče kupce "dražijo" z avtomobili, ki so navidez že povsem serijski, a jih bo mogoče kupiti šele čez leto ali dve. Tokrat na avtomobilskih straneh predstavljamo nekaj glavnih zvezd letošnjega avtomobilskega salona v Parizu; o vseh in bolj podrobno pa bomo pisali v prihodnjih mesecih. • M.G. Seat Toledo -prava salonska zvezda Citroen Xsara z umetnikovim podpisom Za razliko od nekaterih proizvajalcev, ki so svoje novosti ze pred salonom razkazovali gruči avtomobilskih novinarjev, so pri Seatu svojega novega toleda skrbno skrivali prav do konca. Novinec, ki si osnovo deli z novim volkswagnom golfom in škodo octavio, je 12 centimetrov daljši, predvsem pa neprimerljivo sodobnejši od svojega predhodnika. Oblikovalci so mu določili k tlom spuščen sprednji del, elegantne boke in dinamičen zadek, ob tem pa še novo masko hladilnika, ki bo odslej prepoznavni znak tudi za druge seate. Ker je toledo odslej limuzina s štirimi vrati, nekoliko trpi uporabnost sicer velikega prtljažnika, v notranjosti pa ne more (noče) skriti sorodstva s volksvvagnom. Poleg že znanih koncernskih motorjev bo v toledu tudi petvaljni 2,3-litrski V5. Novinec bo pri nas naprodaj šele pozno spomladi. Fordov Focus je pripravljen na boj Pri Citroenu so si s xsaro doslej privoščili kar precejšnje stroške, saj jim pri promociji pomaga Claudia Schiffer, za novo enoprostorsko različico pa so si "sposodili" kar slovitega slikarja Pabla Picassa. Koliko jih je veljal slikarjev podpis in uporaba imena, je najbrž poslovna skrivnost, povsem odkrito pa je mogoče trditi, da je xsara picasso zelo eleganten avtomobil, ki bo s svojo inovativno obliko najbrž pomešal štrene tekmecem v nižje srednji enoprostorski kategoriji. Avtomobil je s 4,27 metra dolžine sicer nekoliko daljši od običajne xsare, v notranjosti je prostora za 5 potnikov in precej prtljage, digitalna armaturna plošča je nameščena pod sredino vetrobranskega stekla. Motorji: 1,6- in 1,8-litrska bencinska ter 2,0-litrski turbodizel HDi z neposrednim vbrizgom. Proizvodnja in prodaja se začneta konec prihodnjega leta, pri nas bodo prve xsare picasso spomladi leta 2000. Volksvragnov veter je limuzina Bora Pri Fordu bodo po dolgem času zakrpali praznino, ki jo imajo v spodnjem srednjem razredu zaradi ostarelega eseorta. Novinec focus je tipičen "new age" avtomobil, ki se ponaša z drzno inovativno obliko in številnimi novimi konstrukcijskimi rešitvami pri varnosti in voznih lastnostih, z njim v tovarni nakazujejo Tudi Renaultovih 100 let Skupaj s pariškim salonom svojo 100-letnico praznuje tudi Renault. Toliko let je namreč minilo od takrat, ko je Louis Renault iz svoje delavnice priropotal s svojo voiturette. Jubilej so pri Renaultu že kronali z otvoritvijo novega Technocentra, na salonu pa so poleg dveh prototipov (vel satis in clio sport) predstavili še ekskluzivno opremljene serijske modele z oznako initiale. Posebnost razkošnega Re-naultovega razstavnega prostora je tudi glasen in pisan show program, kakršen se za stoletni jubilej tudi spodobi. svojo razvojno pot ob prelomu tisočletja. Za začetek je focus na voljo v tri- in petvratni karoser-ijski različici, toda v Pariz je Ford pripeljal tudi že dokončano limuzino in petvratni kombi. V focusu se bodo vrteli 1,4-1,6-, 1,8- in 2,0-litrski bencinski motor, ter novi 1,8-litrski turbodizel. Avtomobil je narejen na povsem novi osnovi in zato tudi ustrezno boljši od predhodnika. Ker bodo focusa najprej sprejeli na večjih evropskih trgih, bo pri nas naprodaj šele spomladi, najbrž bo na ogled na aprilskem Slovenskem avtomobilskem salonu. Pri Volksvvagnu bo na jesen zapihal sveži limuzinski veter. Imenuje se bora, gre pa za štirivratno limuzino, ki bo nadomestila rahlo priletni in ne preveč uspešni model vento. Čeprav je osnova golfova, pri Volksvvagnu ničkaj radi ne slišijo, da gre za golfa s štirimi vrati, ampak boro, ki se resnici na ljubo tudi po nekaterih osnovnih potezah razlikuje od svojega brata. Karoserijskim oblikovalcem je tokrat uspelo narediti privlačno limuzinsko obliko, s prostorno notranjo arhitekturo in 455-litrskim prtljažnikom v zadnjem delu. Pri motorjih je bolj ali manj vse jasno. Paleta se začenja z 1,6-litrskim štirivaljnikom in zaključi s petvaljnim 2,3-litrskim V5, seveda ne manjkata tudi oba 1,9-litrska turbodizla. Pri Volksvvagnu sicer za prihodnje leto obljubljajo še dva nova motorja in štirikolesni pogon 4MOTION, ki bo sicer že konec leta na voljo pri golfu. Subelj DOMŽALE m^km ^ MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi knrErl MfTSUBISHI ( 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) KUPCEM JSZ* 2.733.000 SIT (iuw um NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel .MI/716-221 - proda/a tel -061/715-666 - servis McLaren Mercedes v Tržita Iržič -V petek med 11. in 18. uro Integral Tržič pripravlja Dan odprtih vrat servisnega centra na Mlaki pri Tržiču. Poleg tega, da bodo prikazali dejavnost cone, bodo na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji Fl. Na ogled bo namreč lanskoletni bolid Fl McLaren Mercedes, s katerim bodo ponazorili hitrost našega vsakdana. Gre za izjemno priložnost, saj v Sloveniji še nikoli ni bilo tako novega modela, zato pričakujejo, da bo prišlo mnogo ljubiteljev tega športa, ki si bodo lahko od blizu ogledali omenjeni model. • P. B. Avtocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju fax:064 431 019 PRODAJA:?? 064 438 01 11,438 01 12 SERVIS: 9 064 438 01 22 i REZERVNI DELI: O 064 438 01 40 POOBLAŠČEN PROMAIECIH SERVISER VOIll VOMMGEH • SERVIS VOZIL AUDI • ORIGINALNI REZERVNI DELI & AvroHišASTMOvic Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:064/223-626 http://www.panadria.si Pooblaščeni prodajalec in serviser DAEVtfOO mam w rm\ /»t.1 NAGRADNA IGRA MATU Druge salonske novosti FIAT: Pod salonske reflektorje so postavili enoprostorsko multiplo, oblikovno zanimiv avtomobil s šestimi sedeži, postavljenimi v dveh vrstah. Začetek proizvodnje: konec leta. PEUGEOT: Najmlajši peugeot 206 se sicer vozi tudi že po slovenskih cestah, a je kljub temu salonska novost. Pri nas je osnovna izvedba 1.1 XR naprodaj za maloprodajnih 1,45 milijona tolarjev. CITROEN: Berlingo, avtomobil, ki je pred dvema letoma zabrisal meje med osebnimi in lahkimi dostavnimi vozili je dobil drsna bočna vrata. Enako tudi tehnično enak peugeot partner, BUGATTI: Volkswagen ie pod blagovno znamko Bugatti, ki jo je "mimogrede" kupil poleti, prikazal prototip EB 110, ki ima v nosu 18 valjni motor. Serijska proizvodnja je negotova. VOLKSVVAGEN: Čeprav se je zdelo težko verjetno, pri Volkswagnu nameravajo resno predstaviti avto, ki porabi le 3 litre goriva na 100 km. To bo novi lupo s sodobnim 1,2-litrskim TDI motorjem. OPEL: Pripravili so obnovljeno terensko frontero in enoprostorsko različico astre z imenom zatira. Slednjo bodo začeli proizvajati šele prihodnje poletje. Čeprav je avtomobil že gotov. ŠKODA: Čehi so iznajdljivi. Iz karavanske octavie so naredili različico cross countrv s štirikolesnim pogonom in posebno kamp opremo. Zaenkrat samo prototipno. MITSUBISHI: S kar krepko zakasnitvijo bodo začeli izdelovati novega enoprostorca v spodnjem srednjem razredu spacc star. Tovarna na Nizozemskem bo izdelala okoli 140.000 avtomobilov letno. sjfjDl d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONTSI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM 1987 srebrna 269.325 2.865 1986 met. svia 277.725 2.923 1991 turk. modra 371.700 3.954 1989 rdeča 403.200 4.336 1990 bela 495.600 5.272 1991 siva 503.580 5.357 1987 rdeča 593.250 6.278 1993 bela 607.257 6.530 1989 met. zelena 646.800 6.955 1991 met. modra 752.745 7.966 1995 grafitna 833.333 8.865 1995 bela 834.960 8.883 1996 met. t. zelena 870.975 9.266 1990 bela 900.900 9.584 1996 rdeča 1.058.400 11.200 1996 modro viola 1.081.920 11.510 1987 modra 1.117.200 11.885 1992 rdeča 1.120.350 11.919 1993 met. srebrna 1.130.000 11.920 1993 met. modra 1.166.550 12.543 1994 met. siva 1.207.500 12.846 1994 rdeča 1.247.400 13.271 1993 črna 1.386.000 14.667 1995 srebrna 1.524.600 16.220 1995 opal 1.865.535 19.847 Cit. C 25 E Peugeot 205 XR 3v Šk. Favorit 136 L Cit. BX 15 TGE 5v Cit. AX 11 TGE 5v Hvundai Pony 1,3 LS BMW 318 I 3v Lada Niva 1600 R-21 TL R-19TSE 1,7 5v R 5 Five 3v Fiat Fiorino 1,7 DS R-5 Five 5v Ford FT120 van R-Clio BeBop 1,2 R-Twingo base Mercedes 190 E Opel Astra 1,4 IGL 5v Peugeot 405 GL kar. Hvundai Lantra 1,8 gti Hvundai H 100 grace R-19 RT 1,8 5v Volvo 480 turbo SeatCordoba 1,8 glx R-LagunaRT1,8 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že od T+3,75 % do T+4,7 %. KRANd, 5. 10. 1998 Tovota Yaris bo nastajala v Evropi I Novi mali kompaktni avtomobil yaris, bo za japonsko Tovoto eden najpomembnejših avtomobilov v njihovi evropski strategiji. Yaris. ki je bil kot prototip prvič prikazan na jesenskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, je zdaj že zrel za serijsko proizvodnjo, ki pa se najverjetneje ne bo začela pred letom 2001. Tovota namreč namerava novinca izdelovati v svoji novi evropski tovarni, ki jo bodo postavili v francoskem mestu Valenciennes. Majhen toda prostoren avtomobil bo opremljen z 1,0-litrskim bencinskim motorjem, ki ima v glavi 16 ventilov in zmore 60 konjskih moči. Avtomobil dosega najvišjo hitrost 156 kilometrov na uro, v povprečju porabi 5,6 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov. Pri Tovoti trdijo, da yaris nima prav nič skupnega z dosedanjimi njihovimi avtomobili, pripisujejo pa ga predvsem tistim, ki bi so nekoliko mlajši, ali živijo aktivno. MLAKAR & P0DB0RŠEK VELIKO JESENSKO ZNIŽANJE VSEH MODELOV apriha MLAKAR & P0DB0RŠEK OOSW |p KRANJ BONUS 100.000 BRAVO, BRAVA, MAREA DARILO AVTO RAD IO UNO, PANDA, PUNTO ***** aaaa Poobloščeni trgove« in serviser vozil Fiat in Lancia Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo L telefon: 064/ 224-244 V petek so odprli nov avtosalon Mazda odslej pri Avtu Moćnik Kupci avtomobilov znamke Mazda na Gorenjskem so bili kar nekaj mesecev prikrajšani za prodajni salon in servisni center, ob koncu poletja pa so za pri zastopniku MMS za novega trgovca in serviserja pooblastili Avto Močnik iz Britofa pri Kranju. Pri Močnikovih je avtomobilska dejavnost doma že celih 75 let, takrat je namreč ded sedanjega direktorja Marjana Močnika v Mengšu odprl prvo mehanično delavnico. Pred do- brimi dvajsetimi leti je Marjanov oče začel v Britofu, kjer je v začetku devetdesetih zrasel nov prodajni salon. Najprej so postali pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila znamke Nissan, zdaj so v ponudbo dodali še drugo japonsko znamko Mazda, katere avtomobili slovijo po izjemni varnosti in zanesljivosti. Pri Avtu Močnik bodo na voljo vsi avtomobili iz Mazdi-nega programa: najmanjši kompaktni avtomobil demio, povsem nova serija 323, limuzi- na in kombi serije 626, prestižna modela xedos 6 in 9, prenovljeni roadster MX-5 in seveda vozila lahkega dostavnega programa serije B in E. Poleg prodaje vozil bodo v novem avtosalonu na voljo originalni rezervni deli in dodatna oprema, skrbeli pa bodo tudi za servis in vse vrste popravil. Mazdini avtomobili bodo na ogled tudi v kranjski blagovnici Globus, pri Avto Močnik pa sicer načrtujejo, da bodo kmalu začeli graditi noiv servisno prodajni center. Pameten in odločen Suzuki Jimnv I Japonski Suzuki že dolga [~ : leta slovi kot proizvajalec I majhnih terenskih avtomobi- I lov, z novim jimnvjem pa so si I v lastni hiši naredili kar pre- I cejšnjo gnečo. Novinca je v I Parizu predstavila in odkrila I slovita Carla Brunni, avtomo- I bil pa po merah in zmogljivos- I tih sodi skoraj natanko tja, I kjer že imajo model samurai, I ki so mu tudi namenili manjšo I kozmetično prenovo. Jimnv je I seveda sodobnejši, zunanjost i odkriva novo podobo, nekoli- I ko bolj urejen pa je tudi v I notranjosti, kjer pa sicer ni I prav veliko prostora. V tovar- < ni pravijo, da je jimny pameten I v mestu in odločen na brez- 1 potjih. Poganja ga 1,3-litrski I bencinski motor z 79 konjskimi močmi, ki bi Pri Peugeotu so se namreč dogovorili, za 1,9- 1 moral biti kos malemu terencu. Poleg jimnyja so litrske turbodizelske motorje, ki jih bodo za I pri Suzukiju najavili še eno pomembno novost, začetek vgrajevali v model baleno. Honda Logo - vrnitev k malčkom Japonska Honda je nekako v senci nove limuzine aceord, pod salonske reflektorje postavila tudi malčka logo. Logo s svojo dinamično in rahlo športno obliko nakazuje, da se Evropi vrača v najmanjši avtomobilski razred. Avtomobil bo s svojimi merami (3,79 metra zunanje dolžine, 227-litrski prtljažni prostor) tekmoval predvsem z evropsko konkurenco, ki jo sestavljajo volksvvagen polo, renault clio, opel corsa, peugeot 106 in drugi. Za pogon so pri Hondi uporabili 1,3-litrski bencinski štirivaljnik s 65 konjskimi močmi, ki loga požene do najvišje hitrosti 151 kilometrov na uro. Na voljo bosta 5-stopenjski ročni ali samodejni CVT vožnjo. Ker imajo pri Hondi ta čas polne roke menjalnik, tovarna serijsko obljublja tudi vo- dela z drugimi novostmi, bo logo prodajni krst lanski servoojačevalnik in s tem tudi lahkotno dočakal šele spomladi. Hvundaijeva elitna limuzina XG Pri Hvundaiju je že kar v navadi, da za avtomobilske razstave pripravijo kakšno presenečenje. V Parizu je to najnovejša limuzina višjega razreda z imenom XG, ki jo poskušajo vriniti tja, kjer imajo glavno besedo audi A6, BMW serije 5 in tovota lexus. Po vzoru nove sonate so XG oblikovali precej klasično, zato je nekako bolj naravnan k ameriškemu in angleškemu okusu. Pri Hyundaiju zaenkrat še niso hoteli izdati tehničnih podrobnosti, čeprav menda serijska proizvodnja že teče, na domačem južnokorejskem trgu pa je XG celo naprodaj. Znano je, da limuzino lahko poganjata dva šestvaljna bencinska motorja. Šibkejši ima 2,5 litra gibne izvedelo, da naj bi limuzino XG v evropskih prostornine in zmore 162, močnejši 3.0-litrski državah začeli prodajati v začetku prihodnjega pa 182 konjskih moči. Neuradno se je tudi leta, vprašanje je, ali tudi pri nas. Bo stavba nekdanjega vrtca Tuga Vidmarja, ob kranjski avtobusni postaji, zaradi denacionalizacije povsem razpadla? Veliki načrti, nič uresničenega Pred desetimi leti, ko je podjetje Aipetour kupilo hišo, v kateri je bil vrtec Tuga Vidmarja, o denacionalizaciji verjetno ni premišljevalo - V njej je nameravalo urediti poslovne prostore in jo povezati z avtobusno postajo - Ker so z deli odlašali skoraj pet let, jih je presenetil denacionalizacijski zahtevek - Dedinja iz Amerike zahteva vračilo hiše v naravi Kranj, 6. oktobra - Pregovor pravi, naj človek tisto, kar lahko danes stori, ne odlaša na jutri, kajti nikoli ne veš, kaj ti utegne prinesti novo jutro. V Alpetourovem primeru pa človek ni povsem prepričan ali bi bilo bolje, da bi se obnove in preureditve omenjene vile lotili takoj, ali pa je nemara bolje, da so nanjo malo pozabili. Kajti pred štirimi leti se je nenadoma "pojaviP' denacionalizacijski zahtevek. Dediči oziroma dedinja so se spomnili hiše- vile ob avtobusni postaji in vložili zahtevek za njeno vrnitev. Ponudba Alpetoura o odkupu hiše, v kateri je bil vrtec Tuga Vidmarja, je bila pred desetimi leti dobrodošla in odrešujoča, saj vrtec in majhni otroci ne spadajo med avtobuse in izpušne pline. Leta 1987 je omenjeno podjetje za 97 milijonov tedanjih dinarjev kupilo Adamičevo vilo ter jo po dveh letih zamenjalo za vilo na avtobusni postaji in z zamenjavo vrtcu Tuga Vidmarja omogočilo preselitev. Vrtec se je preselil v omenjeno vilo (danes vrtec Čira-Čara), v izpraznjeni stavbi pa je Aipetour nameraval urediti poslovne prostore in jo povezati z avtobusno postajo. Z deli so odlašali skoraj pet let, hiša oziroma vila pa je propadala. Potem so jih obvestili, da je dedinja Ka- tarina Guckler, ki živi v Ameriki, vložila zahtevek za vračilo hiše v naravi, kar hkrati pomeni, daje bil na hišo dan moratorij in je Aipetour ni smel obnavljati. Čas hiši ne prizanaša. Fasada je dotrajana, okenska stekla razbita, videno pa mestu ni v ponos. Predsednik začasne uprave Alpetoura - potovalne agencije Janko Knaflič,, je povedal, da jih je denacionalizacijski zahtevek presenetil, hiši pa se bodo, zaradi odlične lokacije, v primeru, da bo vrnjena v naravi, težko odpovedali. Pred tremi leti je bila na kranjski Upravni enoti izdana delna odločba o vračilu v naravi, leto pozneje pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor odpravljena. "Z Denacionalizacija zavrla obnovo. Jo ho novi lastnik pospešil? upravičencem je bil sklenjen dogovor, da počakamo na objavo sprememb Zakona o denacionalizaciji, ki so bile pred kratkim objavljene v Uradnem listu. Zdaj moramo preveriti le še nekaj podatkov o upravičenki, potem pa lahko izdamo končno odločbo," je pojasnila Nada Koder-Štrakelj, svetovalka načelnika kranjske Upravne enote. Zahtevi dedinje Kata- rine Guckler zaenkrat kar dobro kaže, saj izpolnjuje večino pogojev, potrebnih za vračilo hiše v naravi. V tem primeru se bo Aipetour moral zadovoljiti z odškodnino, upajmo pa, da bodo za hišo nastopili boljši časi in ji bo novi lastnik vrnil življenje ter končal obdobje, v katerem je le propadala, zgodilo pa se ni nič. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Etnografski muzej v Dupljah V Vogvarjevi hiši urejen čevljarski muzej Čevljarski muzej ohranja dupljansko obrtno tradicijo - Do sedaj več kot tisoč obiskovalcev Dupije - Sredi vasi Spodnje Duplje, pomaknjena v breg, stoji Vogvarjeva hiša". To je pritlična stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem, ki je stara več kot 200 let in se je skoraj nespremenjena ohranila iz druge polovice 18. stoletja. Danes je v stanovanjskem delu stavbe urejen etnografski muzej s tipično opremo tedanjih bivalnih prostorov. V manjši sobi "kamri", pa je predstavljena nekdanja čevljarska obrt s tipičnimi orodji, stroji, pomagali, polizdelki in izdelki tedanjih čevljarjev. Zbirka je postavljena tako, da so predstavljena tipična čevljarska delovna mesta. Čevljarstvo je bilo nekoč v Dupljah močno razvito, saj se je skoraj v vsaki hiši vsaj eden izučil tega poklica in to je bil glavni razlog, da je Anton Gradišar, ki je tudi sam čevljar, postavil zbirko. Čevljarstvo je bilo najbolj razvito v času med 1. in 2. svetovno vojno. Po vojni pa so čevljarji v večini delali v takratni Obutvi v Tržiču, pojavili pa so se že tudi prvi zametki Alke, iz katere se je kasneje razvila Planika. Okoli leta 1960 je v Planiki primanjkovalo kval- ificirane delovne sile in tako se je večina preselila v to tovarno, veliko pa jih je odšlo tudi v tržiški Peko. S tem je obrt v Dupljah propadla, večina je čevlje samo še popravljala domačinom, saj izdelovanje ni bilo več rentabilno. Muzej v Vogvarjevi hiši so začeli urejati spomladi 1996 in ga meseca junija že odprli za oglede. Zbirka je zasnovana tako, da jo je možno razširjati in dopolnjevati, uredili pa sojo krajani sami. Hiša je last kra- jevne skupnosti Duplje in je že od leta 1985 razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. Za ureditev stalnega etnografskega muzeja v Vogvarjevi hiši pa so se odločili ob praznovanju 750-letnice prve omembe vasi Duplje in 90 - letnice Prostovoljnega gasilskega društva Duplje. Da bi ustrezno uredili Vogvarjevo hišo, bodo spomladi na novo prekrili streho, urediti pa nam eravajo tudi gospodarsko poslopje. • Besedilo, foto: P. Bahun Zlatoporočenca Alojzija in Vid Jeler iz Čadovelj Včasih je šlo gladko, včasih pa tudf krivo Otroci so poskrbeli za presenečenje in staršema ob praznovanju polstoletnega skupnega življenja pripravili čisto pravo poroko, glavni "krivec" zanjo pa je bil pravzaprav vaški župnik Franc Levstik - Kljub pomanjkanju in težavam z zdravjem, zlatoporočenca Jeler še vedno spremlja dobra volja Čadovlje, 6. oktobra - Letošnjega septembra zakonca Alojzija in Vid Jeler zagotovo ne bosta pozabila, tako kot nista tistega, pred petdesetimi leti, ko sta šele začela stopati po skupni življenjski poti. V petih desetletjih ju je življenje dodobra "obrusilo". Ni jima prizanašalo. Kljub temu sta vztrajala in doživela tudi marsikaj lepega. Dobri in razumevajoči otroci so njuno darilo, uspelo pa je tudi njihovo presenečenje. Zlata Poroka in vse, kar običajno ta veseli dogodek spremlja. Zlatoporočenca sta še dobra opravili, zapel jima je cerkveni dva tedna po slovesnem dogodku z navdušenjem obujala spomine na zlato poroko. Z okrašenim avtomobilom so ju njuni otroci pripeljali v tfsteniško cerkev svetega Martina, kjer sta si zvestobo obljubila tudi pred pol stoletja. Kupila sta nove prstane, zlatoporočenka pa je pred župnika stopila z belim poročnim šopkom. Pritrko-valci so svoje delo odlično pevski zbor, do solz pa so ju ganili verzi otrok, v katerih so med drugim zapisali, daje petdeset let življenja v tiho večnost že odšlo, kar poročni prvi venec, jima spletlo je nebo. Vid se je v Alojzijo "zagledal" med vojno, ko sta s sestro Micko prišli v Preddvor in jima je pomagal zakrpati kolo. Poročila sta se po vojni, leta 1948, saj je bil Vid, po domače Mežnarjev z Visokega, mobiliziran v nemško vojsko od koder je pobegnil in konec vojne pričakal kot podoficir partizanske brigade. Prva sta bila, ki sta se v "svobodi" poročila v trsteniški cerkvi. Rodili so se jima trije otroci: Anica, Slavko in Peter, danes pa ju kratkočasi že šest vnukov in pet pravnukov. Alojzija se je spomnila njune poroke, na katero so povabili vse sosede plesali pa so kar v sosedovi, Markutovi, veži. Ona je skrbela za otroke in delala na kmetiji, Vid je do upokojitve delal Tiskanini, popoldne pa doma še lesene sode, čebre in kadi Dolga leta je pritrkoval, dokler mu ni načrtov spremenila bolezen. Ta ga je dodobra preizkusila. "Včasih je šlo glih včasih pa tu'd krivo. Kljub temu da sva živela v poman jkanju in nama bolezen ni prizanašala, sva ostala skupaj tega pol stoletja, je povedal Vid, Alojzija pa je dodala, daje v življenju včasih treba tudi potrpeti. • Besedilo in foto: R. Škrjanc ili ohnovlieno Klemenškovo 1 6. oktobra - Predvčerajšnjim . bil obnovili streho, fasad obnova povsem dotra kipov. Akademski kipar osrednja kipa Marije rnatt Gabrijela, v kapelici pa st* domnevajo, da sta del kip Meglic je povedal, naj 1 prababice Lucije, njena ma igri zadela večjo vsoto det kapelico ter poleg nje posa blagoslovil duhovni oskrb Novak, ki je med drugim d< blagoslov, blagoslovitve pa Pavel Rupar in povedal, ds občina obnovila v za< Klemenškove kapelice bo, 600 tisoč tolarjev, dobri d Za praznično razpoložei Grahovšah poskrbel kvin foto: R. Škrjanc tlak, najpomembnejš n, skoraj tristo let star A 1 ih >a je lese ona min iko Ribnikar, je restavriral dobrega sveta in nadangela i dva manjša kipa, za katera 14 pomočnikov v sili. Jože po pripovedovanju njegove okoli leta 1870-71 na denarni ia in v zahvalo dala zgraditi lipo. Obnovljeno kapelico je lomske Župnije dr. Silvester , da taka dejanja kličejo božji je udeležil tudi tržiški župan to že 20 znamenje, ki ga je ih treh letih. Obnovitev njevih besedah, stala več kot tretjini bo prispevala občina, pa je minulo nedeljo v bratov Zuoan. • Besedilo in Slovesna blagoslovitev obnovljene Klemenškove kapelice. || Rastejo kot "gobe po dežju" Kranj, 5. oktobra - Sejem Zaščita, na katerem so tudi letos člani Gobaskega društva Kranj pripravili veliko in zanimivo razstavo gob, je mimo. Vendar pa gobe, kot pravijo ta pravi gobarji, rastaje še kar naprej po pravilu: kot gobe po dežju. Tudi nenavadno velike in podobne niso nobena redkost. Še pred razstavo na sejmu v Kranju seje v uredništvu oglasil s kar precej težjo od kilograma tudi prepoznavalec (deterrni-nator ) v Gobarskem društvu Kranj, Franc Vrhovnik. Prišel je z velikim jurčkom (borovnikom- boletus pinicula). • A. Ž. Naj lipani in naj ščuke Kranj, 5, oktobra - Muharska sekcija Ribiške družine Kranj je organizirala na reki Savi od jezu pri nekdanjem Tekstilindusu do mostu pri Planiki 8. tekmovanje v ulovu lipana. Tekmovale so ekipe in posamezniki ribiških družin in iz Kluba koroških ribičev. Med 20 ekipami oziroma 53 tekmovalci je ekipno zmagal Klub koroških ribičev, druga je bila ekipa RD Domžale, tretja pa druga ekipa RD Bled. Med posamezniki je bil najboljši Bruno Bremec, RD Bled (42 cm), drugi je bil Gregor Reichman, Klub koroških ribičev (40,6 cm), tretji pa Borut Janežič, RD Bled (39,5 cm). Odprto tekmovanje na naj ščuko bo v nedeljo, 11. oktobra, v Prašah. V soboto, 10. oktobra, pa bo v vodah RD Tržič tekmovarvje v ulovu naj lipana. • A. Ž. KULTURA UREJA: Lea Mencinger Izšla je Jezerska kronika Andreja Karničarja DOMAČIN JE IZTRGAL POZABI DEL BOGATEGA LJUDSKEGA IZROČILA V dvorani Korotana na Jezerskem so slovesno pospremili v življenje knjigo Jezerska kronika, Jezersko v ustnem izročilu, avtorja Andreja Karničarja, nedavno preminulega domačina z Jezerskega. Jezersko, 3. oktobra - Gre za publikacijo, ki jo je v svojo zbirko Gorenjski kraji in ljudje uvrstil Gorenjski muzej Kranj. Ravnateljica muzeja Barbara Ravnik -Toman je na sobotnem srečanju, ki je povsem napolnilo dvorano doma Korotan, dogodek primerjala z rojstvom: avtorja Jezerske kronike, letos žal preminulega Andreja Karničarja je imenovala očeta, etnologinjo Tatjano Dolžan Eržen, kustosinjo muzeja, ki je publikacijo pripravila za knjižno izdajo, mater, sama sebe pa botro, ki takšnemu rojstvu stoji ob strani. In res je bilo slovesno ob krstu te knjige, za Jezersko tako pomembnem dogodku. S pesmijo so ga požlaht-nili Kovkovi fantje, etnologinja mag. Tatjana Dolžan Eržen pa je s pomočjo fotografij iz te bogate krajevne kronike predstavila drobce, ki so zbudili domačinom in gostom zanimanje za branje. O pomenu knjige za Jezersko je uvodoma spregovoril Milan Kocjan, predsednik krajevne skupnosti, ki ga avtor Kronike v knjigi imenuje že kar jezerskega župana. Ravnateljica Gorenjskega muzeja Kranj Barbara Ravnik - Toman pa je predstavila zbirko Gorenjski kraji in ljudje, v kateri je Ustno izročilo Jezerskega izšlo kot osma knjiga. Sedma je ugledala luč sveta pred petimi leti, sicer pa so bile poprejšnje večidel monografije, ki so s slikovnim gradivom oživljale kulturnozgodovinsko dediščino gorenjskih krajev. Jezerska kronika pa je zbir pripovedi o Jezerskem in njegovih ljudeh, ki so se ohranile po ustnem izročilu. Ravnateljica muzeja, ki so se ji stanovski kolegi na nedavnem Drejc Karničar se je v imenu družine s šopkom zahvalil etnologinji Tatjani Dolžan Eržen za nesebično strokovno pomoč pri izdaji očetove knjige. mednarodnem kongresu čudili, da pri nas še živi ljudsko izročilo, saj je med evropskimi ljudstvi že redkost, je dejala, da je dandanes ta dediščina ogrožena. Ne živimo več tako, da bi imeli čas prisluhniti pripovedi naših dedkov in babic in da bi takšno vedenje preteklosti znali ohraniti zanamcem. Andrej Karničar je to znal. Buden poslušalec in opazovalec ter iskriv izpraševalec je več let zbiral informacije o svojem kraju, njegovi preteklosti in ljudeh, ki so bili zaradi svoje odmaknjenosti v oddaljeni gorski dolini vselej malce drugačni in posebni. Že lani je izšla njegova knjiga Jezerske štorije, ki jih je, zapisane v jezerskem narečju, v zbirki Glasovi izdala založba Kmečki glas. Tudi štorije so nastajale v pogovorih z domačini, ki so v dolgih zimskih večerih znali spletati različne zgodbe, porojene iz resničnega življenja in pretkane z živahno domišljijo. Jezerska kronika pa naj bi bila veren zapis iz življenja Jezerja-nov, kakršnega so živeli v preteklosti, kakor se je ohranilo iz pripovedi generacij domačinov in se tako prenašalo iz roda v rod. Ustnemu izročilu ne verjame vsakdo, je dejala mag. Tatjana Dolžan Eržen. Ljudje so si v preteklosti izmenjevali informacije in jih prenašali iz roda v rod z veliko odgovornostjo, da bi se čim točnejše ohranile prihodnosti. Toda tudi ob njih se je razživela ljudska domišljija. Toda čeprav vsega ljudskega izročila ni moč preveriti s pisanimi zgodovinskimi viri, ga mnogo temelji na dejstvih in Dolžanova je prepričana, da Jezerski kroniki lahko verjamemo. Kustosinja, ki je z. avtorjem Jezerske kronike sodelovala že več let, je ob krstu Andrejeve knjige pripovedovala o njenem nastanku, o tem, kako skrbno je Karničar zbiral gradivo zanjo in pri številnih virih (starejših domačinih, ki so pomnili izseke iz zgodovine svojega kraja) preverjal zbrano in napisano. Žal ni učakal izida te za Jezersko tako pomembne knjige, ki se začenja s pripovedjo o obstoju velikega jezera, ki je pozneje odteklo in ustvarilo jezersko dolino. O obstoju jezera mnogi dvomijo, Andrej pa je vanj verjel, pravi Dolžanova. Knjiga piše o poteh in cestah, o pomebnih objektih (šola, pošta), o vojnah v jezerski dolini, o izročilu jezerskih domačij, o delovnem koledarju na jezerskih kmetijah, o gospodarstvu (lesna trgovina, ovčereja, oglarstvo, fužinarstvo, golcanje, furanje, obrt, gostilničarstvo, turizem, žagah, mlinih, kovačni-cah), o boju Jezerjanov za preživetje, o stavbarstvu, cerkvah in kapelicah, dosežkih skupnega prostovoljnega dela, šegah in navadah, na koncu pa tudi o društvenem življenju in pomembnejših Jezerjanih. • D.Z.ŽIebir Šest glasbenih projektov KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Alojza /.avolovska. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja grafičarka in kiparka Mihaela Žakelj. V Galeriji Bevisa je vsak dan med 16. in 19. uro na ogled razstava risb in tekstilnih reliefov akad. slikarke Marinke Danč-Roth. V Galeriji Sava razstavlja Zmago Puhar. V prostorih Iskrateling razstavlja akrilne slike na papirju Črtomir Frelih. JESENICE - V Kosovi graščini razstavljajo člani Fotokluba Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled fotografska razstava Slovenske fotografinje se predstavljajo '98. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled gradivo za maketo srednjeveške Radovljice. V Savnikovi hiši je na ogled razstava Vurnik in Radovljica. V galeriji Pasaža FD Radovljica razstavlja slike na temo Srednjeveško mesto. V Galeriji Avla v stavbi občine je na ogled razstava Podobe mesta. BLED - V Galeriji Trg razstavljata slike in intarzije Janez in Rudolf Reichman. V Okarini razstavlja olja slikar Franc Bregant. V Hotelu Astoria razstavljajo člani Likovne sekcije Želva iz. Ljubljane, fotografije na temo Ujeti trenutki narave pa razstavlja Drago Vogrinc. V hotelu Toplice razstavlja akvarele Klavdij Tutta. V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalič in Dražen Tetec. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled skupinska razstava slik članov Dolika z Jesenic na temo Prelepa Gorenjska. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike Boleslav Čeru. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do i 8. ure, razen ponedeljka. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja Mira Narobe. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu na temo "barvna vizija" Rado Dagarin iz .Škofje Loke. V Galeriji Fara razstavlja barvne fotografije Zapis svetlobe avtor Franc Ferjan, član FD Radovljica. TRŽIČ - V atriju Občine Tržič razstavljata slikar Vinko Hlebš in kipar Vinko Ribnikar. SORICA - V Groharjevi hiši je na ogled razstava slik nastalih v letošnji slikarski koloniji; hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Žirovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. KAMNIK - V galeriji Veronika razstavlja slikar Polde Mihelič. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled razstava fotografij Annie Leibovitz. V Muzeju novejše zgodovine je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju ter razstavi Slovenska državnost (ob 150-letnici zedinjene Slovenije) in Nasvidenje prihodnjo sredo (ob 55. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani). GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu ZORRO, ŽENITNI POSREDNIK Novosti tega tedna sta filma Zorro, zakrinkani maščevalec, ter romantična komedija Ženitni posrednik. Pustolovsko romantična komedija o skrivnostnem maščevalcu Zorrou po več ponovitvah v filmski zgodovini, znova vabi. Kaj pravzaprav v tem filmu delata tako slavni igralski imeni, kot sta Anthonv Hopkins in Antonio Banderas? Oba, pravi, v ječi postarani Zorro in njegov mlajši naslednik v vlogi slavnega maščevalca, vihtita meče in se podpisujeta z Z. Film o ljubezni in časti, tragediji in zmagoslavju. Čas - boj za neodvisnost, kraj dogajanja - Mehika. Še en film o slavnem lisjaku (zorro je v španščini lisjak), s katerim so postali slavni že Douglas Fairbanks v nemem filmu, pa Tvrone Power, kasneje pa tudi Alain Delon. Komedija Ženitni posrednik zabava z zapletom, ko se trmoglava Američanka, igra jo Janeane Garofalo znajde na festivalu ženitnih posrednikov na Irskem. Preglavice ji dela novinar, nepredvidljivi Irec v vlogi Davida 0'Hare Zgodba je povzeta po šaljivih irskih pregovorih o tem, da na Ircih svet sloni. Gorenjski biografski leksikon GORENJSKIM ELITAM NAPROTI Kranj - V sredo, 30. septembra, je bil v Modri dvorani gradu Khislstein uvodni sestanek študijskega krožka Gorenjski biografski leskikon (GBL). Mateja Bajt, ki je pregledala Slovenski biografski leksikon in objavljene dele Enciklopedije Slovenije in iz njih izbrala okoli 2100 oseb, rojenih o/., umrlih ali kako drugače povezanih z Gorenjsko, opozarja, da je le malo oseb iz časa pred 19. stoletjem, da so v izboru le redki gospodarstveniki, le nekaj županov. Ker sprejemamo izhodišče, da bomo za ljudi, ki jih z Gorenjsko veže predvsem to, da so bili tu rojeni ali umrli ali so preživeli tu neko obdobje življenja, kar pa na gorenjska dogajanja ni imelo posebne zveze, predstavili le z osnovnimi podatki. Več pozornosti pa bomo posvetili Gorenjcem in drugim, delujočim na Gorenjskem, ki so pomembno vplivali na gorenjski razvoj. Zato je Mateja Kralj svoj izbor še dodatno zožila in izbrala okoli 200 oseb, ki bi jih bilo treba zaradi pomena njihovega delovanja za Gorenjsko oz. širšo skupnost posebej proučevati. S tem nastaja geslovnik za klasični del GBL. Drago Bajt, urednik leksikografike pri Mladinski knjigi, sicer pa gorenjski rojak, je predstavil svojo zbirko podatkov Slovenski kdo je kdo, ki je pred objavo pri Novi reviji. Uvodoma je omenil standarde, po katerih nastajajo primerljivi registri elit po svetu: zajemajo samo žive osebnosti, obseg podatkov o osebi je omejen, podatke zbirajo založniki večinoma z vprašalnikom. Drago Bajt je svoje podatke zbral večinoma iz. različnih pisnih virov, skrbno je pretehtal posamezna strokovna polja oz. področja delovanja in za vsakega določil tehtna merila, po katerih je izbiral in predstavljal osebnosti, ki jih je uvrstil v objavo. Tako je za vsako področje natančno določil shematsko in členitveno podobo geselske iztočnice. Za objavo ima pripravljenih 4500 predstavitev oseb, še okoli 1500 pa ima zajetih takih, ki jih v objavo ni uvrstil. Zajel je 80 strok oz.področij delovanja. Delo obsega 60 avtorskih pol, povprečno pa osebo opiše okoli 400 znakov. • Jože Dežman GLEDOS '98 GLEDALIŠČE V BAZENU Kranj - Po nedeljski premieri Mrožkove Klavnice v imenitni izvedbi Gledališča čez cesto se v starem zimskem bazenu nadaljujejo predstave letošnjega festivala GLEDOS. Nocoj (torek) bosta dve predstavi; ob 20.30 bodo zaigrali italijanski gosti z igro Brez besed (Fabrizio Caraffini, Donatella Bartelli, električna kitara Umberto Bellodi). Ob 22. uri bosta s Praznino, staro zgodbo iz moje vasi nastopila Barbara Kranjc in Sebastijan Cavazza. Novo zgodbo iz alternativnega življanja ulic prinaša na festival Gledališče Glej s svojo najnovejšo predstavo Neoskin. V četrtek, 8. oktobra, bodo ob 20.30 nastopili bolgarski študenti s priredbo Shakespearove Komedije zmešnjav, ob 22. uri pa Matjaž JavŠnik in Vladimir Vlaškalič v R'N'R Kaskader. Na sliki: i/, predstave Neoskin, foto: Dejan Habicht 16. SLOVENSKO ZBOROVSKO TEKMOVANJE NAŠA PESEM 1999 Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Organizacijski odbor Naše pesmi razpisujeta 16. slovensko zborovsko tekmovanje, ki bo od 23. do 15. aprila 1999 v Mariboru. Udeležijo se ga lahko pevski zbori iz Republike Slovenije in slovenski zbori iz tujine. Razpis za tekmovanje je na voljo na vseh območnih izpostavah SLKD in občinskih zvezah kulturnih društev. ŠTIRI OPERE, DVA BALETA S Smetanovo opero Prodana nevesta se v četrtek, 8. oktobra, začenja letošnja sezona v SNG Opera in balet Ljubljana. Ljubljanska Opera in balet ponuja v letošnjem repertoarju štiri opere in dve baletni predstavi. Program obsega: Smetanovo Prodano nevesto, Ekvinokcij Marjana Kozine, Tajni zakon Domenica Cimarose ter pravljično opero Janko in Metka. Baletni predstavi pa sta: Druga slovenska baletna simfonija po ideji Darijana Božiča in balet Trnjulčica Petra I. Čajkovskega. Kot so povedali na tiskovni konferenci konec minulega tedna, je v pripravi še dodatni program (med drugim balet Ognjeni ptič Stravinskega, Strausova opereta Noč v Benetkah), njegova realizacija pa je odvisna od dodatnega deleža ministrstva za kulturo. Značilnost letošnjega programa, ki se pripravlja v ljubljanski operni hiši, je dvojna zasedba vseh pevskih vlog. Prav zato bodo za vse opere tudi dvojne premiere. V sezoni 1998/99 bodo ponavljali tudi vrsto uspešnih predstav iz prejšnjih sezon, kot so Cigan baron, Gorenjski slavček, La Boheme, Coppelia na Montmartru, Romeo in Julija, Sen kresne noči in Molitveni stroj Noorgung. Ljubljansko glasbeno gledališče bodo v novi sezoni lahko poslušali tudi na gostovanjih v Portorožu, Novi Gorici, Mariboru in drugje, pa tudi v tujini v Vidmu, Bolzanu, Celovcu, vabila pa so prišla tudi iz Beograda, Zagreba in Reke. • L.M. Knjiga in razstava ČLOVEK, GOZD, SVET Minuli teden so v ljubljanski galeriji Commerce predstavili knjigo Jeana Gionoja Mož, ki je sadil drevesa, z ilustracijami Petra Abrama. Gionojeva pripoved o možu, ki je vse življenje posvetil sajenju dreves, je nastala pred več kot štiridesetimi leti, doslej pa so jo prevedli že v številne jezike. Slovenci dobivamo pripoved, ki naj bi bila v osnovi dokumentarna, pa je pravzaprav literarna, prav v času, ko je prebujanje zavesti o povezanosti z naravo v nenehni rasti. Na prvi pogled povsem enostavna pripoved razumljiva tako otroku kot odraslemu, ima kajpak vse tiste podtone, s katerimi tudi manj pozoren bralec zazna nekaj bistvenih osnov našega bivanja. Drobno knjižico z okoli petdesetimi stranmi so obogatili lesorezi akad. slikarja in kiparja Petra Abrama. Umetnik je sicer sledil zgodbi, dodal pa je vrsto likovnih simbolov, ki jih pozorni bralec tudi v besedilu ne more zgrešiti. Originalne ilustracije so izšle tudi v grafični mapi v sedemdesetih oštevilčenih izvodih. Na razstavi v galeriji Commmerce je Peter Abram poleg lesorezov, ki jih je navdahnila knjiga, razstavil tudi svoja druga likovna dela, tudi skulpture iz kamna. Knjigi, ki je izšla ob podpori Francoskega instituta C. Nodier in francoskega ministrstva za zunanje zadeve ter Občine Nova Gorica, je prijazen uvod napisal Tone Lesnik z Zavoda za gozdove Slovenije. V slovenski jezik sta jo prevedli Suzana Koncut in Polona Abram. Izdala jo je kot svojo prvo knjigo založba Abram. • L.M. Torek, 6. oktobra 1998 XA UViVi IN mKUJLIPIM ___ Ureja in piše: Danica Dolenc 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Moda Mehko usnje, močne barve ter oprijete usnjene hlače in iz mehke ovčje nape ali kozjega velurja. Bodite pozorni na zadrgo: ta ni več klasično ob strani, temveč je v asimetričnem šivu, ki se vleče od pasu do stranskega roba. Pri hlačah pa si prav zaradi izredne mehkosti materialov lahko privoščite Že zadnjič smo pisali o visoko aktualni modi v usnju to jesen in zimo. Toda naj ne bo dolgočasna, kot je včasih rada. Požive naj jo žive barve, ki so tokrat za usnje izrecno dovoljene. Rdeča, olivno zelena, pink, svetlo modra. Krilo je lahko dolgo, vendar naj bo z razporkom, zelo priljubljen bo spet mini Da le malce zadiši po mesu nariban sir. Kuhamo še približno 10 minut. Tako pripravljene bučke ponudimo z dušenim rižem ali s pire krompirjem, lahko pa tudi le z belim kruhom. Dušen por Za 4 osebe potrebujemo: 1 ■ kg pora, 100 g rezin ham-W burške slanine, juha iz kocke, 4 žlice olja, sok 1 limone, pehtran, za oreh masla, sol, poper, peteršilj. Por očistimo, temeljito operemo, narežemo na kosce in naložimo v kozico. Prekrijemo ga z rezinami slanine, prelijemo z juho, solimo, popramo in dodamo nekaj vejic peteršilja. Pokrito dušimo vsaj 30 minut. Mehak por odcedimo, prestavimo v skledo in zabelimo z oljem in limoninim sokom. Prelijemo še z maslom, v katerem smo popražili nasekljan pehtran. Tako pripravljen por ponudimo vroč ali hladen. Sladica za danes daljši pas, ki ga spredaj zavežete. Vsekakor pa morajo biti krila v bokih in hlače na kolenih podložene. Sladica za danes Pospravimo enoletnice Septembra poberemo z gred s trajnicami vse tiste enoletnice, ki smo jih nasadili kot mašilo. Večina izmed njih je do tega časa že odcvetela, mnoge pa so se tudi že posušile. Ob tej Priložnosti porežemo tudi nadzemne dele tistih trajnic, ki več ne cveto in že začenjajo odmirati. Temeljito pregledamo tudi vse rastline na skalnjaku. Tiste, ki so se preveč razbohotile, nekoliko zmanjšamo. Zelo rasthive rastline se kaj hitro razrastejo čez svoje mirnejše sosede. Navadno so te zelo rasthive rastline tiste, ki jih imamo najraje. Če jih ne moremo omejiti z obrezovanjem, jih izkopljemo, razdelimo in znova posadimo. Tudi suhozide moramo zdaj še enkrat pregledati in pri tem zlasti paziti, da so vse špranje polne zemlje. Najboljša je mešanica preperelega hlevskega gnoja in peščene ilovnate zemlje. Hkrati pa porežemo tiste blazinaste rastline, ki so z bohotenjem že začele preraščati svoje sosede. Če imamo na vrtu prezimno trdne nageljne, moramo že zdaj misliti na to, kako jih bomo zavarovali zoper zajce. Najbolje jih zavarujemo, če jih prekrijemo z dovolj gosto žično mrežo. Kot dobro varovalo so se izkazale tudi trnate veje akacije. Zimske krizanteme se razvijajo zelo slabo, če jim manjka vode. Pod imenom zimske krizanteme razumemo tiste oblike vrtnih krizantem (Chrvsanthemum x hortorum), ki cveto na prostem še oktobra. Paziti moramo, da pri zalivanju ne močimo listov, ker se sicer rade pojavijo bolezni na listih. Vrt je še poln zelenjave in porabiti moramo, kar nam narava letos tako radodarno daje. Zelo dobre in okusne so jedi, skuhane iz same zelenjave, toda včasih, posebno v kakšnih hladnih dneh, si zaželimo kaj mesnega. Da je le malo, pravimo. Takrat si pomagamo s klobaso, hrenovkami, mletim mesom, drobovino. Pa poglejmo, kaj bi skuhali, da bi bilo hitro skuhano in dobro in bi dišalo po mesu. Makaroni z zelenjavo in salamo Za 4 osebe potrebujemo: 2 paradižnika, 1 šopek peteršilja, nekaj listov bazilike, 3 stroke česna, 5 črnih oliv, 1/8 l olivnega olja, sol, beli poper, / zavitek (500 g) spiralasto zavitih makaronov, 2 mali bučki (po cca 15 dag), 50 g prekajene tanko narezane salame. Paradižnike vržemo v vrelo vodo in olupimo. Razrežemo jih na četrtine, očistimo semenja in narežemo na koščke. Zelenjavo očistimo, operemo in liste odtrgamo od stebel. Česen olupimo, olive izkoščičimo. Zelišča, česen in olive v mikser-ju drobno zmiksamo. Primešamo olje, solimo in popopramo. Dodamo zrezan paradižnik. Makarone vremo v veliko slane vode cca 15 minut. Očistimo bučke, jih operemo in razrežemo na tanke rezine ter minuto pred koncem kuhanja dodamo makaronom. Makarone z bučkami stresemo na cedilo in pustimo, da se dodobra odcede, nato pa jim primešamo tanke rezine salame ter stresemo na velik ovalen DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Ko zboli otrok (2) Na kakšen način lahko otroku še skrajšamo dneve bolezni, kijih mora preživeti v postelji? Zlata ribica ali hrček se lahko za nekaj časa preselita bližje našemu malemu bolniku in mu krajšata čas. Na steno lahko prilepimo prazen Ust, na katerega lepimo ali rišemo na določeno temo, recimo o živalih ali avtomobilih. Naredimo sobo prijaznejšo z rožami. Kadar gre otroku na bolje, a ne more biti še pokonci, potrebuje primerno igra/no ploskev. Lahko si pomagamo 2 velikim pladnjem, ki ga položimo otroku čez kolena ali z desko, ki jo podložimo z blazinami (zelo primerna improvizacija takšne mize je širša polica iz omare). Če Pogrnemo posteljo, oziroma otrokov kotiček z velikim plas- tičnim prtom, potem lahko otrok počne skoraj vse, kar tudi sicer rad dela. Lahko riše, slika s prstnimi barvami, modelira iz gline, oblikuje nakit iz fimo mase, lepi slike in še kaj. Packa nje z očkovo kremo za britje ali izdelovanje piškotov in kolačkov iz slanega testa, je nekaj, kar prežene še tako hud dolgčas. Zamižimo na eno oko, pozabimo na umazane prste in pobarvana lica. Vse se da umiti, le slaba volja ne. Pokažimo otroku stare albume fotografij, le-ti običajno zelo pritegnejo njihovo pozornost. Izrezuj mo skupaj z njim punčke, hiše in prtičke iz papirja. Ali se lotimo starih prospektov in si z nalepljenimi slikami pričaramo sanjsko potovanje po našem okusu. Ročne lutke so v postelji imenitna družba. Če jih nimamo, lahko prav enostavne naredimo iz papirja, oziroma iz papirnatih tulcev, ki jih nataknemo na prste. Otroški telefon, napeljan iz dnevne sobe v kuhinjo nam bo olajšal kuhanje kosila. Sicer pa je najbolje, da v času otrokove bolezni jedilnik čimbolj poenostavimo. Kadar je otrok prisiljen mirovati, se pogosto nauči veliko stvari. Izkoristimo ta čas in se zares posvetimo otroku. Pogovarjajmo se z njim, berimo mu pravljice, pomagajmo mu pri novi sestavljanki, zapojmo mu tiste lepe domače pesmi, kijih ni nikjer več slišati. Poiščimo nekje v sebi otroka in verjemite, da smo takšni najboljša družba za našega malega bolnika. y krožnik. Čeznje polijemo omako (pesto) iz paradižnikov in zelišč ter takoj serviramo. Zraven ponudimo pivo ali dobro črno ali rdeče vino. Bučke s kranjsko klobaso Za 4 osebe potrebujemo: 2 do 3 žlice olja, 1 čebulo, zelen peteršilj, 1 strok česna, 3 do 4 male bučke, l kranjsko klobaso, sol, poper, kg paradižnikov, malo majarona, 1 jušno kocko, 10 dag sira. V veliki ponvi segrejemo olje, popražimo sesekljano čebulo, dodamo sesekljan peteršilj in česen. Primešamo olupljene (zelo mladih bučk ni treba lupiti!) in na kocke zrezane bučke in koščke kranjske klobase. Solimo in popramo. Paradižnike olupimo, debelo narežemo in tudi dodamo. Začinimo še z majaronom. Pokrito dušimo, vodo priliva-mo le po potrebi. Po četr-turnem dušenju pridenemo zdrobljeno jušno kocko in Za 4 porcije potrebujemo: 4 jajca, 8 dag moke, 8 dag sladkorja, ščepec soli, zavojček vanilyinega sladkorja, limonina lupina, 5 žlic brusnic ne marmelade, 1/16 1 ruma, 3 jabolka, cca 20 dag grozdnih jagod, 3 do 4 žlice belega vina, 1 žlica masla, 2 žlici sladkorja, ščepec cimeta, 1 lonček jogurta. Jajca ubijemo in ločimo beljake od rumenjakov. Rumenjake in sladkor z metlico za sneg penasto umešamo v kovinski posodi, medtem ko posodo držimo nad soparo. Dodamo sol, vanilijin sladkor in naribano lupino limone. Posodo vzamemo s sopare in tako dolgo mešamo, da je masa le še topla. Zdaj stepemo beljake v sneg. Sneg in moko previdno vmešamo v rumenjakovo maso. Zmes zdaj namažemo na papir za peko na cm na debelo in pečemo v pečici 15 minut pri 180 stopinjah C. Marmelado segrejemo in gladko zmešamo z rumom. Pečeno testo vzamemo iz pečice, obrnemo na delovno ploščo tako, da je papir na vrhu, papir navlažimo in ločimo od biskvita. Biskvit namažemo z brusnično marmelado in zvijemo v rolado. Jabolka olupimo in narežemo na krhhe. Grozdje operemo in jagode razpolovimo. Maslo, cimet in sladkor segrejemo, razredčimo z vinom in zavremo. Jabolka in grozdne jagode v tej omaki nekaj minut dušimo. Rolado narežemo na rezine in dušeno sadje serviramo zraven z nekaj žličkami jogurta. Pri hujšanju je le eno, kar si želimo: RESNIČNI REZULTATI B0DY WRAPPING je metoda, ki daje prave razultate Kdor se ubada s prekomerno težo, ve, kako težko se je odreči hrani. Najhujše od vsega je nekajdnevno stradanje, nato pa spet volčja lakota in požrešnost, ki preobremeni želodec s prekomerno količino zaužite hrane. V Kozmetičnem studiu Ksenija vam z metodo BODY WRAPPING ob uporabi cimetove AHA kreme in izmenične terapije ročne limfne drenaže ponujamo neposreden rezultat, merjen v centimetrih. Obseg stegen, bokov, pasu se zmanjša, hkrati pa se izboljša celoten videz kože, olajša celulit, si rije, krčne žile in podkožne maščobne blazinice. Močno je izražen tudi negovalni učinek. Naloge cimetove kreme so naslednje: razgradnja maščobnega tkiva in njegovo izgorevanje, pospešeno odvajanje razkrojenih produktov in toksinov iz podkožnega tkiva, izčiščevanje epiderme (organski peeling) in stimulacija funkcij kolagena in elastina s hidroksi kislinami (pomlajevanje kože), intenzivna prekrvitev kože in podkožnega tkiva. Učinkovitost postopka povečujejo komprese iz posebne folije, ki neprodušno in dobro se oprijemajoče zagotovijo, da vse fitoaromatične naravne učinkovine prodrejo v kožo in podkožje, kjer razgrajujejo maščobo in razstrupijo telo, hkrati pa pospešujejo odvajanje teh snovi in vode iz podkožnega tkiva. Body vvrappping smejo izvajati izključno usposobljeni ljudje v kozmetičnih salonih. Strankam svetujemo, da vsaj v času terapije uživa čimveč balastne hrane, sadja in solat, polnozrnatega kruha... pije naj veliko čaja, ki pospešuje odvajanje vode, izogiba pa naj se uživanju maščob in sladkarij. Priporočljivo je tudi veliko gibanja na prostem. Da bi bila terapija hujšanja še bolj učinkovita, v Kozmetičnem studiu Ksenija predpišemo tudi ustrezno dieto. Pokličite Studio Ksenija še danes in presenečeni boste nad rezultati! pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENJIA * * aiccsja rm 3©. *©• * Solani samo jm^Tf 770 SIT p* ! Hujšanje B.W. 5JjtXHŠTf 2.900 SIT Profesionalna pomlajevalna AHA - linija JjmZtf 5.500 SIT KOZMETIČNI STVDIO KSENJIA Ul Rudija Papeža 5, 4000 KRANJ Tel: 0641328-169 Sejem Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Prihodnost je odprla vrata Včeraj ob deseti uri je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprl letošnji sejem Sodobna elektronika. Na njem se predstavlja skoraj šeststo razstavljavcev iz 28 držav, pestro pa je tudi obsejemsko dogajanje, saj pripravljajo celo vrsto strokovnih prireditev. Sejem Sodobna elektronika letos poteka že petinštiri-desetič. Na ogled je program profesionalne elektronike, avtomatizacije, telekomunikacij, avdio-video elektron- ike in kabelsko satelitske tehnike, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo in sestavnih delov. Letos prvič pa bo na sejmu na ogled tudi pisarniška avtomatizacija in zabavna elektronika. Med razstavljavci je tudi cela vrsta gorenjskih podjetij, od Iskratela, Iskraemeca, Iskratelinga in drugih. Poleg tega pa pripravljajo tudi celo vrsto strokovnih prireditev, med njimi tradicionalna simpozija o telekomunikacijah VITEL oziroma o elektroniki v prometu ISEP. je Kaj na sejmu Telekomunikacije so na ogled v avli hale A, hali A ter srednji in zgornji etaži hale B, avtomatizacija v halah A2 in G, pisarniška avtomatizacija v halah A in Al, komponente v halah A, C, D in G, merilna elektronika v hali A2, elek-troinstalacije v zgornji etaži hale B, domači kino v avli hale A (prvo nadstropje), profesionalna avdio-video tehnika in kabelska ter satelitska TV pa v kletni etaži hale B. Holding Iskra, d.d., se predstavlja v hali B2, podjetje Siemens pa v hali E. Sejem bo odprt do petka, vsak dan med 9.30 in 18. uro. Vstopnice stanejo 850 tolarjev za odrasle in 550 tolarjev za dijake, študente in upokojence. Za ogled sejma Slovenske železnice nudijo 40- oziroma 50-odstotni popust pri nakupu povratne vozovnice (potniki morajo ob vrnitvi pokazati vstopnico za sejem). 11 rhlliOSIMt.il d.o.o. Weidmuller 3E STEGNE 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel.: 061 159 95 94, Fax: 061 151 16 04 ■ ■ esljivih spoji NA SEJMU SODOBNE ELEKTRONIKE 98' v hali C, prostor št. 5 predstavljata programe: - spojne tehnike v energetiki in elektroniki - avtomatizacija procesov v industriji in strojegradnji - svetlobni in zvočni alarmi v industriji - orodja in kabelski pribor v energetiki in elektroniki - sistemi označevanja v elektroinstalacijah Pridite in se prepričajte, da smo pravi partner! O rabi interneta v Sloveniji Brez interneta več ne gre Med pregledovalniki vodi Netscape, med najbolj obiskanimi stranmi v Sloveniji izstopata MatKurja in Telefonski imenik. Redno so obiskovane tudi strani Arnesa, IJS, Hidrometeorološkega zavoda, Telekoma, Siola, pa tudi dnevniki, borza in banke. Med tujimi stranmi izrazito vodi Altavista, ki je prehitela Yahoo. Pred kratkim se je končala letošnja raziskava o rabi interneta v Sloveniji RIS 98, ki jo je opravila Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Znani so že prvi rezultati ankete, ki je potekala prek svetovnega spleta (www), nanjo pa je odgovorilo šest tisoč uporabnikov, od tega nekaj čez tisoč žensk. Izkazalo se je, da so vsi sodelujoči v anketi intenzivni uporabniki interneta, saj jih štiri petine uporablja internet skoraj vsak dan. Večina - kar tri četrtine - jih ima dostop do interneta od doma. Skoraj vsi imajo svoj e-mail naslov. Na internet največkrat dostopajo prek Arnesa, Univerze ali Kissa, zato ima brezplačen dostop skoraj polovica anketiranih. Med ostalimi ponudniki izstopa Telekom, sicer pa so anketiranci navedli še 30 ostalih ponudnikov dostopa. In kako so zadovoljni z dostopom? Le dva odstotka jih je zelo nezadovoljnih, 41 odstotkov je zadovoljnih, 20 odstotkov pa celo zelo zadovoljnih. Tisti, ki so nezadovoljni, kritizirajo predvsem zasedene linije in hitrost prenosa. Med pregledovalniki še vedno vodi Netscape, med najbolj obiskanimi stranmi v Sloveniji izstopata MatKurja in Telefonski imenik. Redno so obiskovane tudi strani Arnesa, IJS, Hidrometeorološkega zavoda, Telekoma, Siola, pa tudi dnevniki, borza in banke. Med tujimi stranmi izrazito vodi Altavista, Yarioo. ki je prehitela Fotokopirni aparat EP 1052 , ■■UJM Laserski tiskalnik Page Pro6 V9H1 MINOLTA 15 kop/min format A4, A3 zoom 50-200 % 6 kop/min 600 dpi spomin 2 mb v oktobru za samo SIT 199.000,00 (+ p.d.) obiščite nas na sjemu SODOBNA ELEKTRONIKA 98, HALA A1 MINOLTA, d.o.o., Vodovodna 101, Ljubljana, Tel.: 061/168 10 68, fax: 061/168 10 28 Precej anketirancev je že opravilo nakup prek interneta, in sicer 25 odstotkov v tujini, 14 odstotkov pa doma. V zadnjem letu so opravili od dva do pet nakupov v skupni vrednosti med 10 in 50 tisoč tolarjev, prednjačijo plošče, knjige in software. V prihodnje bi radi prek interneta rezervirali karte za potovanja in prireditve. Večina nakupov je bila opravl- kartico, zlasti nakupi pa po jena s domači povzetju. Velik je interes za bančno poslovanje prek interneta. Ankteriranci so prepričani, daje internet najpomembnejši medij informiranja, pred TV, radiem, časopisi in revijami. • U. P. Slovenci so za pornografijo na internetu Glede pornografije na internetu so anketiranci mnenja, da je le - ta sprejemljiva, a z izjemo pedofilije, ki jo je treba ostro preganjati. Večina uporabnikov občasno obišče take strani, desetina pa to počne pogosteje. Texas Instruments Kalkulatorji Texas Instruments ŠOLSKI TEHNIČNI GRAFIČNI Za učence, dijake, študente in profesorje wW Jjp W% Ugoden nakup kalkulatorjev na sejmu SODOBNA ELEKTRONIKA '98 od 5. do 9. oktobra 1998 Zastopstvo in distribucija: , MEDIS, d.o.o. p.p. 2646, 1001 Ljubljana (PE Brnčičeva 1) Tel.:061 189 69 10, 189 69 12; Fax.:061 189 69 E-mail: pc.biro@medis.si KRON TELEKOM "JaJaiujjJiJjjJJriidJJiJ JjJiajjJjJii^ ifSdn]^ Jjj jajvJi rtner Najsodobnejše ISDN rešitve projektiranje idejnih rešitev v telekomunikacijah, telefonske centrale, terminalska oprema, aplikacije, govorna pošta, DECT, snemalne naprave, oddaljen nadzor in varovanje prevoznih sredstev, montaža, šolanje, servis, vzdrževanje. Več sto zadovoljnih partnerjev. Obiščite nas na sejmu Sodobna elektronika v HALEB na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in se prepričajte ali pa se oglasite kar pri nas. Hto*n-~Url o a ailmuthTECHNOLOGlES I "MS. ElecUoaict t ki. ADVANT KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20,4000 Kranj, tel: 064/3800450, fax: 064/380 04 55, E~mail: kron. telekm@krm4elekom.si, wzvw.kron-telekom.si ISKRATEL na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika '98 Sodobne komunikacijske rešitve Iskratel Kranj tudi letos svoje novosti predstavlja na ljubljanskem sejmu elektronike, posebej je potrebno omeniti storitve CENTREKS in brezžični pristop DECT. Z najnovejšimi dosežki na področju telekomunikacijskih tehnologij se na ljubljanskem sejmu Sobodna elektronika '98 predstavlja tudi kranjski Iskratel. Znan je predvsem po lastnih digitalnih centralah SI2000 in Siemensovih digitalnih telefonskih centralah EVVSD, ob njih pa nastaja paleta sorodnih izdelkov. Na letošnjem sejmu elektronike so dali poudarek vključevanju S12000 v sodobno telekomunikacijsko okolje, storitvam Centrex, brezžičnemu pristopu Dect, predplačilni kartici (PrePaid Card) in prikazu uporabe CTI in ostale terminalne opreme v ISDN tehnologiji. CE1STREX je odlična rešitev za poslovne uporabnike, kadar razmišljajo o zamenjavi svoje naročniške centrale oziroma o njeni nadgradnji z novimi zmogljivostmi. Nanaša se na poslovni telefonski sistem, nekakšen "navidezni PABX", ki ga nudi operater javnega telekomunikacijskega omrežja na svojih lokalnih centralah. Takšna rešitev prinaša številne prednosti: • Velikost telekomunikacijskega omrežja je praktično neomejena, v skupno omrežje pa lahko povezuje tudi enote podjetja, ki so na drugih lokacijah. • Uporabnik sam sestavi svoj nabor storitev in ga lahko kadarkoli spremeni. • V opremo investira operater javnega omrežja, uporabnik pa plačuje le mesečno najemnino. Vsako podjetje naj investira v svojo primarno dejavnost, ki prinaša dobiček, in ne v infrastrukturo, ki je vedno samo strošek. •Stalno posodabljanje in zahtevno vzdrževanje sistema je skrb operaterja javnega omrežja. Zato lahko brez zadržkov rečemo, da CENTREKS pomeni korak naprej v poslovnih komunikacijah. Sistem brezžičnih komunikacij DECTlink je sodoben, enostaven, prilagodljiv in ekonomičen sistem brezžičnih komunikacij, ki se vključuje v javno telekomunikacijsko omrežje. Omogoča hitro izgradnjo komunikacijske intra-strukture, razširitev zmogljivosti in funkcionalnosti obstoječega omrežja in lokalno mobilnost uporabnikov. ISKRAEMECO na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika '98 Elektronski števci vse bolj na pohodu S pomočjo elektronike je moč porabo električne energije odčitati tudi na daljavo. Kranjski Iskraemeco že nekaj časa izdeluje tudi elektronske števce, predvsem za ndustrijo, kjer so se že dodobra uveljavili. V gospodinjstva šele začenjajo svoj pohod, na kar je Iskraemeco pripravljen. V njeni proizvodnji se delež elektronskih števcev vsako leto poveča za 5 odstotkov in v letošnjem prvem polletju so imeli 16-odstotni delež. Hitro pa se bo povečal, ko se bodo uveljavili tudi v gospodinjstvih, kar se bo zgodilo v prihodnjih petih letih. Ljubljanski sejem elektronike je zato tudi za kranjski Iskraemeco vse bolj priložnost za Predstavitev novosti, ki niso zanimive samo za strokovnjake, temveč tudi za ljubitelje sodobne elektronike, ki vse bolj postaja naša vsakdanjost. Živimo pač v digitalnem svetu, ki vse bolj narekuje tudi spremembe na trgu energije. Razvojno raziskovalna Prizadevanja Iskraemeco so zato usmerjena v sistemske rešitve, ki omogočajo daljinsko odčitavanje porabe električne energije, nastavljanje števcev in kasnejšo obdelavo Podatkov različnih uporabnikov. Na ljubljanskem sejmu elektronike tako predstavljajo elektronske števce in v živo si lahko ogledate, kako poteka daljinsko odčitavanje števcev, ki so ga poskusno že uvedli v kabelskem sistemu v Žirovnici- Predstavitev je vsekakor zanimiva za širšo javnost, saj bomo nemara to kmalu doživeli v praksi. V industriji je takšno merjenje že nekaj časa v veljavi in na sejmu predstavljajo čitanje porabe energije v papirnici Goričane. Iskraemeco kot zanimivo novost predstavlja predplačilni števec, s katerim bo moč podobno kot s kartico za telefoniranje vnaprej kupiti električno energijo. Zelo prikladen bo za neplačnike elektrike ali pa za najemna stanovanja, kjer se pogosto dogaja, da računi za porabljeno elektriko ostanejo neplačani. Iskraemeco je pred kratkim na tovarniškem dvorišču v Kranju pred kratkim odprl nov objekt, v katerem je tretjina prostora namenjenega proizvodnji elektronskih števcev. Ob njihovem ogledu smo lahko ugotovili, da imajo tam še precej prostorskih možnosti in potemtakem lahko rečemo, da so vsestransko, ne samo raziskovalno razvojno, temveč tudi prostorsko pripravljeni na pohod elektronskih števcev v gospodinjstva. ERICSSON £ V prvem nadstropju hale B se uveljavljeno gorenjsko podjetje KRON TELEKOM predstavlja s najsodobnejšimi ISDN rešitvami in sicer s projektiranjem idejnih rešitev v telekomunikacijah telefonskimi centralami, terminalsko opremo, govorno posto, DECT, snemalnimi napravami itd. Opravljajo seveda tudi montažo, šolanje, servis in vzdrževanje naprav. Vec kot sto zadovoljnih poslovnih partnerjev je najboljše zagotovilo kvalitete njihovega dela._ SIEMENS V paviljonu Jurček se v svoji 'vesoljski ladji' predstavlja Siemens, d.o.o., Ljubljana z vsemi svojimi programi: industrija, procesna tehnika, telekomunikacije, elektronske komponente, prenos in distribucija električne energije ter industrijski inženiring. Vesoljska postaja odlično komunicira z zunanjim svetom, zato je poudarek na telefonskih aparatih, žičnih in brezžičnih vseh vrt. Dobrodošli na krovu vesoljske ladje Siemens na ljubljanskem sejmu elektronike. V podjetju SEJMAR, d.o.o., Maribor se vneto pripravljamo na izvedbo 6. mednarodnega sejma gostinstva in turizma, GOST TUR 98, ki bo v razpisanem terminu, od 6. do 10. oktobra 1998. 6. sejem GOST TUR ohranja notranjo specializirano razdelitev, tako da bodo tudi letos prikazane vsebinsko zaokrožene celote MLEKO, MESO, VINO, HRANA ter PEKARSTVO in SLAŠČIČARSTVO. Veliko pozornost namenjamo tudi organizaciji SLOVENSKE TURISTIČNE BORZE. obsejemski program: - strokovni posveti - prireditve kulturnih in turističnih društev - program Olimpijskega komiteja Slovenije Delovni čas: od danes, torka, 6. oktobra, do sobote, 10. oktobra, vsak dan med 9.00 in 19.00. MARIBOR, MESTO VRHUNSKIH PRIREDITEV ZAVOD ZA TURIZEM mesta Maribor je del Mestne uprave Mestne občine Maribor. Zasnovan je bil kot informacijski in promocijski center, zato je doslej opravljal pretežno naloge s področja informiranja in promocije v turizmu, za potrebe Maribora. Iz leta v leto se obseg dela zavoda širi. Danes nastopa kot organizator in izvajalec različnih mestnih prireditev, je nosilec povezovanja Maribora z mednarodnimi delovnimi skupnostmi s področja turizma -NPA, FECTO, Skupnost alpskih mest, na področju turizma pa vzdržuje tudi dobre stike z večino prijateljskih mest. V Mariboru si je zavod ves čas svojega delovanja prizadeval, da bi povezal vse, ki bodisi v javnem, društvenem ali zasebnem sektorju neposredno delujejo v turizmu. Dosedanje dobro sodelovanje z vsemi temi organizacijami je osnova zamisli, da bi zavod prerasle iz proračunske v interesno javno organizacijo, ki bi na podlagi novega zakona o turizmu postala krovna in interesno povezovalna organizacija za razvoj, pospeševanje in promocijo mariborskega turizma. ć.Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR '98 MBOR.6,-10.10.1998 sponzor: ZAVAROVALNICA TRIGLAV Nesporno je, da je prav turizem še vedno ena velikih neizkoriščenih možnosti za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest v Mariboru in tudi širšem prostoru. Ena izmed pomembnih dejavnosti Zavoda za turizem so predstavitve turistične ponudbe Maribora na sejmih doma in v tujini. Za razliko od predstavitev v preteklih letih, bo zavod za turizem predstavil Maribor, na 6. Mednarodnem sejmu gostinstva in turizma GOST TUR 98, skozi prireditve. Rdeča nit te predstavitve bodo najpomembnejše mestne prireditve, ki skozi vse leto na zanimiv in izviren način privabljajo množice obiskovalcev v to lepo štajersko prestolnico ob Dravi. Spodbudo za to določitev smo našli v ugotovitvi, da se v Mariboru sicer ponašamo z velikim in tudi pomembnimi prireditvami, ki uživajo celo mednarodni sloves, kot turistični produkt ali dopolnitev turistične ponudbe pa se še niso uveljavile. Na sejemskem prostoru Zavoda za turizem bomo obiskovalcem sejma prestavili Maribor pod naslovom "MARIBOR, MESTO VRHUNSKIH PRIREDITEV". S promocijskimi materiali in informacijami o prireditvah, kot so ZLATA LISICA; PUST; MARIBOR, MESTO SREDI VINOGRADOV-OD TRTE DO VINA V MARIBORU; MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE "NAŠA PESEM"; SPLAVARSKI KRST; FESTIVAL LENT; BORŠTNIKOVO SREČANJE; FESTIVAL VODE IN VETRA in SEJMI ter predstavitvami v okviru teh, želimo opozoriti obiskovalce sejma pa tudi širšo javnost, da je Maribor s svojimi prireditvami že tudi mesto prireditev. V podporo predstavitvi in prireditvam, bomo ob tej priložnosti izdali novo zloženko, ki na slikovit način predstavlja celotno podobo mestnih prireditev skozi vse leto. Cilj naše sejemske predstavitve in zavoda nasploh je približati mesto Maribor s svojimi prireditvami in izjemnim vzdušjem, ki vlada v mestu ob Dravi ne samo Mariborčanom, ampak tudi ljudem izven naših meja. Gojmir Vizovišek Blagajniški zapisi so dobra naložba preprosta pot do lombardnega posojila Blagajniški zapis Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki je prenosljiv. Z njim lahko poravnate obveznosti, ga podarite, zavarujete najeto posojilo (TUDI LOMBARDNO POSOJILO), nekateri pa so tudi predčasno vnovčljivi. V Gorenjski banki lahko vpišete tolarske bagajniške zapise in tolarske blagajniške zapise, nominirane v tuji valuti. Ponujamo jih pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in občanom. LOMBARDNO POSOHLO Lombardno posojilo je kratkoročno posojilo, ki ga pridobite na podlagi zastave vezane vloge v Gorenjski banki, vloge na hranilni knjižici Gorenjske banke in blagajniških zapisov Banke Slovenije ter BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA GORENJSKE BANKE. Prednosti so v ugodni obrestni meri, minimalni dokumentaciji za odobritev, kratkem času in nizkih stroških za odobritev. Višina odobrenega posojila je lahko do 90% vrednosti zastavljenega blagajniškega zapisa. Ponujamo ga pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in občanom. Podrobnejše informacije o ponudbi blagajniških zapisov in črpanju lombardnega posojila dobite-. • pravne osebe v sektorjih naložb, zakladništva in deviznega poslovanja, na sedežu Gorenjske banke d.d. Kranj, kakor tudi na vseh sedežih poslovnih enot in ekspoziturah Ljubljana, Domžale in Bled, • občani in samostojni podjetniki na bančnih okencih v vseh ekspoziturah Gorenjske banke. ume Gorenjska^* Banka Banka Planina nad Horjulom, Rovt in Brcbov-nica. Vsi učenci so v šolo hodili peš. Otrok je blloveč kot 130. Starši so imeli po več otrok (najtnanj tri). Številne so bile družine s Petimi, šestimi otroki, pa tudi po deset in več je bilo v družini. Koliko je bilo učiteljev? Jrije. Gospod Vladimir Koželj je bil °°?nem tudi ravnatelj te šole, njegova žena barija in jaz. Katere razrede ste učili? Najprej sem učila 5. razred dopoldne in 2. rcizred popoldne - vse predmete, razen glasbe. Po ukinitvi predmetne stopnje in P° odhodu g. Koželja sem učila 3. in 4. razred in bila obenem tudi vodja šole. Otroci so višje razrede obiskovali v 1 olhovcm Gradcu. Avtobus je začel voziti Proti Ljubljani 1961. leta, proti Škof ji Loki Pa šele nekaj let kasneje. Je bila učilnica včasih bolj zanimiva, kot je danes? Kje pa! šola je bila zgrajena 1939. leta. Prvi obiskovalci šole so bili med vojno nemški vojaki. Po vojni so bili učenci v učilnici kar v čevljih. Bilo je zelo veliko prahu. Prve klopi so sedaj v župnišču. Ob steni je stala velika, okrogla zelena peč, ki jo je kuharica in snažilka Angela že navsezgodaj zakurila, da je bilo v učilnici toplo. Otrokom, ki so imeli dolgo pot do šole, se je morala obleka tudi posušiti, ker so mokri in premraženi prišli zjutraj v šolo. Okna so bila taka, kot so sedaj še na hodnikih. Pisali so na leseno tablo, ki jc bila na podstavku. J\Ja SVOrtnem dllCVU Knjig in učnih pripomočkov je bilo veliko manj kot danes. Kakšna je bila malica? Dolgo so jo učenci prinašali od doma. Potem je pomoč ponudila UNRA (mleko v prahu in sir). Ta malica otrokom ni dišala, ker je imela neki čuden vonj. Kaj nam svetujete ob začetku šolskega leta? Sproti delajte domačo nalogo in se učite. Razveseljujte starše in učiteljice. Nikoli ne naredite ničesar, kar vam ne bi bilo všeč. Gospo Danico je bilo zanimivo poslušati. Kar prehitro je minil čas, ko je bila z nami. • Učenci 3. in 4. r. OŠ Lučine TANKA, vitka postava je tvoja, tvoj stas obdan z vsem kakor Slava, ki uri se dan na dan. Upam, da mi boš vdan. • Andreja Pavlin, OŠ Naklo NAGRAJENI SPIS Strašna zgodba V mojih zvezkih se vedno dogaja nekaj strašnega. Črke dan za dnem skačejo čez črte in se pretepajo. I se žoga s svojo piko, š pa vedno išče svojo krono. Velike packe grozijo črkam, da jih bodo pojedle. Povedi zgubljajo svoja ločila, tako da ne vedo, kje se začnejo in kje se končajo in tako izgubijo še velike začetnice. Pa pride gospod brisalec in v mojih zvezkih naredi red. • Nejc Pintar, 3. r. OŠ Besnita V sredo je bil lep sončen dan. Z učenci 3. b razreda smo šli na športni dan. Cilj je bil Sveti Andrej. Med potjo smo srečali veliko psov, konjev in nekega gobarja, ki je imel polno košaro jurčkov. Še pred tem smo si šli ogledat nekdanjo deško šolo v Klobovsovi ulici. Dekliška šola pa je bila v samostanu. Na poti do Svetega Andreja smo videli jurčke in dežnike, ki smo jih tudi nabirali. Prispeli smo do gostilne, kjer smo se spočili. Pojedli smo malico in še nam je ostal čas za igranje. Sošolec Grega je prvi prišel do psa in ga poimenoval Gregec. Z Gregcem smo se podili gor in dol po travniku, dokler ni nastopil čas odhoda. Nekateri so na poti domov tudi malo zašli. A do šole smo vsi varno prispeli. Z lepimi spomini na ta športni dan smo se utrujeni vračali domov. • Andraž Škabar, 3. a r. OŠ m Fminuuiiiiih m ih iiui NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.05 na Radio Kranj, 97,3 FM Ste slišali uganko, dragi pr'jateljčki? Rok Orel, zdravnik in glasbenik, ^ * nam je zastavil kar trd oreh. Ampak mi se ne damo, kajne? Tule je še fotografija instrumenta, ki smo ga slišali na sobotnem Vrtiljaku in jo je posnela Tina Doki. Odgovore nam hitro pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Da bo oreh vsaj malo mehkejši, vam pri rešitvi uganke pomagamo: B__A. ttdrij 913 FC STCRKO radio trialav Radio Triglav Qfi MU? mm VELJAK %/U I Vili a. Jutranji pozdrav, pravljica Zlate Volarič, povabilo na sladki zajtrk, kup zanimivosti o gledaliških matinejah za najmlajše pa še kaj -tako bo tudi v nedeljo na vrtiljaku. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek. Radio Tržič Radio Trzic KLEPETALNICA Mojca in Kaličopko sta za klepetulje pustila se nekaj nagrad. Bi radi imeli njun plakat? da, potem pa pisala v roke in napišite vsaj pet izdelkov iz mleka. Odgovore pošljite na Radio Tržič, Balos 4, za Klepetalnico. Veliko lepih doživetij v tednu otroka želijo • radijske klepetulje. Radio Sora BRB0TAVCEK —— Ua, krasno, super, mega! Ste že slišali, da ta teden praznujemo teden otroka? Kakšna Qr?5T sreča! Spet bom v središču pozornosti. Da \ŠAL>1\) frPKn vam povem: včeraj zvečer sem skovala načrt. Po vsem stanovanju bom razobesila plakate in gesla. Na primer: Jaz, Brbotavčka, sem vaše največje bogastvo. Ali pa: Pazite na Brbotavčko, da bo imela vsako jutro, preden gre v šolo, na mizi topel zajtrk. Na plakate pa bom narisala rolke, tisto zeleno bundo iz izložbe in... ja, to pa skoraj ne morem. Sošolca Blaža bom morala osvojiti kar sama! Dragi moji! Lepo se imejte, posebno še Andreja Lamovec, Goli Vrh 8, Gorenja Vas, kajti Andreja gre z nami na izlet! • Vaša Brbotavčka Pikin festival Tretješolka Katja Križnar iz preddvorske šole Matije Valjavca nam je svoje doživetje Pikinega festivala sicer na kratko, a z neprikritim navdušenjem popisala. Takole pravi. V torek smo se vsi učenci tretjih razredov z našima učiteljicama zjutraj odpeljali na Pikin festival v Velenje. Tam nas je pred Rdečo dvorano pričakala vodnica Pika Nataša, ki nam je razkazala mesto Velenje. Videli smo termoelektrarno, tri naravna jezera, gradove in že ugasli vulkan. Po ogledu mesta smo se vrnili pred Rdečo dvorano, kjer smo si napolnili naše prazne želodčke. Potem smo odšli v dvorano. Tam smo se igrali, si spletali kitke, delali lutke in ogrlice. Zatem je sledilo igranje v parku na igralih. Čas za zabavo in igranje je hitro minil in že je bilo na sporedu kosilo v McDonaldsu. Po kosilu smo si ogledali velenjski grad in muzej. Po napornem, a zelo lepem dnevu, smo se končno vrnili domov. KRONIKA UREJA: Darinka Sedej NESREČE GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Motorist umrl Kokra - V petek, 2. oktobra, nekaj pred tretjo popoldne se je na regionalni cesti Kranj-Jezersko v Kokri zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 21-letnega motorista Marka P. iz Cerkelj. Marko P. je v dvojnem ovinku izgubil oblast nad motorjem kavvasaki 600. Padel je in skupaj z motorjem v ovinku zdrsel desno s ceste ter trčil v dvojni drog električne napeljave. Umrl je na kraju nesreče. Izsilil mopedista Kranj - V soboto, 3. oktobra, ob štirih popoldne je počilo v Šempetrski ulici v Stražišču. 43-letni voznik osebnega avtomobila Miran H. je zapeljal vzvratno s parkirišča stanovanjske hiše na javno cesto. Pri tem je izsilil prednost 15-letnemu mopedistu Mariji P, ki je tedaj pripeljal po ulici. Fant na mokrem vozišču ni mogel pravočasno ustaviti. Z desno nogo je udaril v zadnji del avtomobila in se huje ranil. Oplazil les in avto Tenetiše - V nedeljo, 4. oktobra, ob 17.40 je 58-letni Kranjčan z mopedom peljal po lokalni cesti Golnik-Trstenik iz Tenetiš proti regionalki Tržič-Kokrica. Očitno zaradi neprilagojene hitrosti in vpliva alkohola ga je začelo zanašati po bankini, kjer je najprej oplazil kup zloženega lesa, nato pa na cesti Še nasproti vozeči avtomobil, ki ga je pravilno po svoji strani pripeljal 62-letni Franc L. iz Kranja. Mopedist je padel in se huje ranil. • H. J. Alkohol za krmilom Kranj - Kljub strogim zagroženim kaznim vozniki očitno še vedno sedajo za volane pijani. Tako so škofjeloški policisti 30. septembra opoldne vozniku osebnega avtomobila namerili 2,98 grama alkohola na kilogram krvi. Nanj so postali pozorni, potem ko je v bližini salona Sint z bočnim ogledalom zadel pešca invalida, kasneje pa je njegov avto s parkirišča "ušel" vzvratno na cesto in trčil v drug avto. V noči z minulega petka na soboto so imeli živo tudi blejski policisti. Enemu od voznikov so namerili kar 3,27 grama alkohola, drugemu pa 2,07 grama. Da možem v modrem ne bi bilo dolgčas, je poskrbel tudi motorist, ki je policistom ob kontroli pobegnil, nato pa med begom padel in odšel s kraja nesreče. Policisti so ga vendarle našli, med postopkom pa se jim je na vse pretege upiral, tako da so morali uporabiti gumijevko in ga do streznitve pridržati v prostorih policije. • H. J. Konoplja med koruzo Kranj - 24. septembra in 2. oktobra so kranjski kriminalisti skupaj z letalsko policijsko enoto pregledati Sorsko polje in odkrili več nasadov konoplje, posajene v "luknjah" med koruzo na njivah, last pravnih oseb. Poželi so skupaj okrog 80 sadik konoplje, visoke do dva metra. "Vrtnarjev" niso odkrili. • H. J., foto: UNZ Kranj Policija v tednu prometne varnosti Posebna pozornost pešcem in kolesarjem V tednu prometne varnosti od S. do 11. oktobra bodo policisti spremljali predvsem obnašanje pešcev in kolesarjev, v Škofji Loki pa bo v petek zanimiv preventivni dan. Kranj, 6. oktobra - V UNZ Kranj ugotavljajo, da se je delež pešcev v prometnih nesrečah letos povečal. V nesrečah je bilo udeleženih 70 pešcev; dva od njih sta umrla, petnajst je bilo huje in 23 lažje ranjenih. Pešci so dokazano najbolj izpostavljeni v naseljih, kjer so povzročili osemnajst prometnih nesreč. Zato bodo v tednu prometne varnosti, ki sovpada s tednom oktroka, policisti v okviru preventivne akcije Stopimo iz teme bdeli predvsem nad obnašanjem pešcev v prometu. Opozarjali jih bodo na pravilno hojo, zlasti ponoči in v razmerah slabše vidljivosti, delili jim bodo kresničke, zgibanke in odsevne samolepilne trakove. Vodje policijskih okolišev se bodo v tem tednu posvetili predvsem starejšim v domovih ostarelih in društvih upokojencev. Posebno zanimiv preventivni dan v petek, 9. oktobra, pripravljajo škofjeloški policisti. Od 12. do 17. ure bodo bodo na prostoru stare vojašnice v Škofji Loki predstavili preventivno delo policije, opremo, delo s službenimi psi, sodelovali bosta tudi posadka helikopterja in ljubljanska konjenica ter številne druge, s prometom povezane službe, kot loški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMD, zdravstveni dom, gasilska zveza, Renaultov servis Eržen, servis Profil, Bokal šport, AMZS pomoč informacije, krajevna skupnost in zavarovalnica Triglav. Kljub obilici preventive pa bodo policisti ta teden tudi kaznovali, saj je kaznovanje, žal, še vedno najučinkovitejša preventiva. V petek, 9. oktobra, od 7. do 9. ure in od 18. do 21. ure bodo nadzorovali hojo pešcev, vožnjo kolesarjev in voznike motornih vozil, ki ogrožajo ti dve skupini prometnih udeležencev. • H. J. Državni sekretar Janko S. S tuše k oproščen Kranjski župan izgubil tožbo Janko S. Stušek, državni sekretar, je bil oproščen obtožbe, ki jo je zaradi dveh ključavnic proti njemu vložil Vitomir Gros. Kranj, 5. oktobra - Na kranjskem sodišču se je zaključila glavna obravnava proti Janku S. Si usku, ki ga je obtožni predlog bremenil kaznivega dejanja poškodovanja tuje lastnine. Ključavnici, ki naj bi jih Stušek zamenjal nezakonito, sta bili vredni 2000 tolarjev, stroški izgubljene tožbe pa bodo neprimerno višji in jih bodo plačali kranjski davkoplačevalci. Včeraj se je na kranjskem sodišču zaključila glavna sodna obravnava proti toženemu Janku S. Stušku, državnemu sekretarju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga toži Mestna občina Kranj oziroma kranjski župan Vitomir Gros. Kot smo že pisali, je junija leta 1995 prišlo do nesporazumov oziroma do incidenta na kranjskem pokopališču, ko je kranjska Komunala oziroma pooblaščena organizacija v skladu z vsemi dokumenti želela opraviti prekop posmrtnih ostankov nemških vojakov. Kranjski župan je to želel preprečiti, češ da nihče nima pravice razpolagati z občinskimi zemljišči... Na prošnjo Komunale Kranj, ki je ob tem incidentu poklicala pristojno ministrstvo, zadolženo za vojaške zadeve, je državni sekretar zamenjal ključavnici na grobnici. To je tako razjezilo kranjskega župana, da je sekretarja obrcal in žalil, a sekretar ni vložil tožbe. Vložil jo je Vitomir Gros, češ da je z zamenjavo ključavnice Stušek poškodoval tujo lastnino. Državno tožilstvo je obtožni predlog zavrglo, kranjski župan je nato vložil tožbo kot Vitomir Gros oziroma župan Mestne občine Kranj. Janko Stušek naj bi storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in protipravnega vstopa v tuji prostor. Obtožen naj bi bil, ker da za tako intervencijo ni bil pooblaščen in da so vladni sklepi, ki jih je ob tem izdala vlada, lahko le priporočilo, ne pa tudi obveznost. Država in njeni sklepi, se pravi, upravni organ, lahko le izvaja postopke, ne more pa se fizično vključevati v razreševanje zadev - je med drugim zatrjeval pooblaščenec tožitelja. Odvetnik Janka Stuška je trdil nasprotno: da Še danes ni delitvene bilance med občino Kranj in ostalimi občinami, da je državno tožilstvo zavrglo ovadbo, obtožni predlog pa je vložila Mestna občina Kranj, ne pa tudi ostale pravne naslednice. Stuškovo dejanje je bilo povsem pravno in v skladu z vsemi zakoni o vzdrževanju grobišč. Če pa je odstranil ključavnice, ni tega storil zato, da bi oškodoval - ključavnici sta vredni 2000 tolarjev - ampak zato, da bi se pokop nadaljeval iz diplomatskih, estetskih, sanitarnih in drugih razlogov. Če je kdo ravnal nasproti z zakonom - je dejala obramba - je bil to kranjski župan Vitomir Gros, kajti le on sam ni imel nobenih pooblastil. Janko Stušek je v zagovoru tudi dejal, da se prav nič ne čuti krivega in da ima sodišče na vpogled tudi dokument, ki ga je izdal sanitarni inšpektor in priča o tem, da inšpektor prosi za posredovanje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za prisotnost je ministrstvo prosil direktor Komunale, podjetja, ki je imelo vsa pooblastila in dovoljenja za prekop. Janko S. Stušek je bil na koncu oproščen obtožbe, sodnica pa je v obrazložitvi oprostilne sodbe med drugim dejala, da jc Mestna občina v trditvi, da ima edino ona pravico do razpolaganja z mestnimi zemljišči, prekoračila pooblastila, saj je še * veljavi zakon o grobiščih. Stroške postopka, ki ne bodo majhni - po naši približni oceni okoli 500 tisoč tolarjev - bodo tako pokrili kranjski davkoplačevalci, saj se bodo stroški postopka in odvetnikov plačali iz kranjskega proračuna. • D.Sedej Danes začelek sojenja obtoženim v t.i. gorenj, heroinski navezi Madžari izročili Ivana Vodnika Enajst mesecev po razkrinkanju bodo obtoženci stopili pred senat okrožnega sodišča v Kranju, Kranj, 6. oktobra - Danes ob devetih dopoldne se bo v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča v Kranju začela glavna obravnava proti obtožencem v t.i. gorenjski heroinski navezi, ki so jo kriminalisti skupaj s tujimi sodelavci v akciji Kolo pretrgali novembra lani. Državna tožilka za posebne zadeve Sanja Javor Pajenk je obtožnico proti sedmerici ob-dolženih zaradi več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (gre za 340 kilogramov heroi- na, namenjenega iz Bolgarije na evropski zahod) vložila maja letos. Četverici, ki na sojenje čaka v sodnem priporu (Andrej Hart-man, Andrej Klamenčič, Janez Šimic in Ivan Stanonik) se je včeraj pridružil tudi Ivan Vodnik, dotlej priprt na Madžarskem. Dva obtoženca se bosta zagovarjala s prostosti, medtem ko so se trije osumljenci uspeli ogniti tokratnemu sojenju, saj je bila zanje zahtevana dopolnitev preiskave. • H. J. Pobesneli bik Radovljica - V četrtek, 1. oktobra, okrog pol štirih popoldne je 58-letni Albin V pešačil od Mlake pri Radovljici proti Veternu. Šel je tudi mimo pašnika, na katerem se je paslo sedem krav, med njimi pa je bil tudi bik iz druge črede. Kaj je bilo živali, da je napadla Albina V. in ga hudo ranila, nihče ne ve. Albinu V. je kljub poškodbam (zlomljena rebra, podliv krvi v predelu levih ledij in več udarnin) uspelo biku pobegniti. Zatekel se je v skedenj bližnje kmetije, kjer je obležal. Domači so ga našli in poklicali zdravnišklo pomoč. • H. J. Gospodarski kriminal Vodja gradbišča "pocenil" gradnjo Z lažnim prikazom opravljenih del naj bi škofjeloško gradbeno podjetje oškodoval za dobrih 4,5 milijona tolarjev; milijon sebi, ostalo investitorjema. Jože Pasar novi komandir Kranj - 34-letni Jože Pasar, doslej pomočnik komandirja postaje prometne policije Kranj, je na krmilu "kranjske leteče" zamenjal dosedanjega komandirja Roberta SuŠanja, ki je prevzel nove naloge v ministrstvu za notranje zadeve. Kot jc včeraj povedal Jože Pasar, se bo kot komandir zavzemal predvsem za strokovno in zakonito delo policistov, za zmanjšanje prometnih nesreč in hudih posledic, zlasti smrtnih kot tudi za ljudem čim bolj prijazno policijo. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 22 ljudi, toliko kot lani v enakem času, medtem ko se jc število prometnih nesreč zmanjšalo skoraj za četrtino, manj kot lani je tudi huje m lažje ranjenih. • H. J. Kranj, 6. oktobra - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj so okrožnemu državnemu tožilstvu ovadili 35-letnega L. V. z območja Kranja. Sumijo ga storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. L. V. naj bi kot vodja gradbene enote v škofjeloškem podjetju že oktobra 1996 za gradnjo objekta v Ljubljani investitorjema izdelal manjši popis del od dejansko načrtovanega. Ta popis je bil nato osnova za sklenitev gradbene pogodbe med podjetjem in investitorjema. Lani, ko je podjetje gradnjo zaključilo in nameravalo objekt predati investitorjema, naj bi L. V. zavestno izdelal gradbeno knjigo, ki ni odslikavala dejansko opravljenih del. S tem naj bi podjetju povzročil za dobrih 4,5 milijona premoženjske škode. Za "uslugo" naj bi L. V. od investitorja dobil 1,1 milijona tolarjev gotovine,s čimer si je nakopal še sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega sprejemanja daril-45-letnega investitorja S. M. hi 39-lctno T. J. pa kriminalisti sumijo storitve kaznivega dejanja neupravičenega dajanja daril' L. V. se bo očitno zagovarjal tudi za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ker naj bi v gradbeno knjigo vpisoval lažne podatke in jih s svojim podpisom tudi potrdil. • H. J. Pomembna pridobitev kranjskih poklicnih gasilcev Vozilo za ekološko, tehnično in požarno reševanje Dobili so ga prejšnji teden, stalo je 61 milijonov tolarjev, je edino te vrste v Sloveniji, pomembno pfl je predvsem za posredovanje v ekoloških nesrečah. Kranj, 6. oktobra - Gasilsko reševalna služba Kranj je minuli teden dopolnila svoj vozni park z vozilom Steyr 19 S 29, izdelanim in opremljenim posebej za posredovanje v ekoloških nesrečah, namenjeno pa je tudi za tehnično reševanje in gašenje začetnih ter manjših požarov. Včeraj se je začelo usposabljanje z inštuktorji proizvajalca. Orodno vozilo za varstvo okolja ima pogon na vsa štiri kolesa, 213 kW močan motor, težko je 15.050 kilogramov in doseže hitrost 125 kilometrov na uro. Odgona sta kardanski za električni agregat in hidravlični za dvigalo in vitel. Med tehničnimi podatki o vozilu in opremi velja omeniti še dvigalo Palfin-ger z zmogljivostjo do 4390 kilogramov in dograjenim dve- tonskim vitlom, vitel Rotzler z desetih ton, vgrajen električni 48 metri žične vrvi, ki deluje generator Leroy, pnevmatski spredaj s silo petih in zadaj dvižni in vrtljivi svetlobni jam- bor, gasilno napravo Skid, & omenimo le najpomembnejše. Za laike pa je gotovo bolj o0 tehničnih podatkov zanimiv3 uporabnost novega vozila Za varstvo okolja. Kot pove Že samo ime, je namenjeno pr^' dvsem posredovanju v ekolo>' kih nesrečah, kot so razlitje' razsutje ali uhajanje nevarni'1 snovi v proizvodnji, skladiščih' pri uporabi ali prevozu na cestah in železnici. Vozilo J6 opremljeno za preprečevanje širjenja kontaminacije na sU'-hem, v vodi in tudi v zraku. Razen tega je usposobljen0 za posredovanje v prometnih ^ drugih nesrečah (poplavah' neurjih ipd.) oziroma za zapir' anje, črpanje in sesanje tekočif1' kot tudi za gašenje začetnih ^ manjših požarov. • H. J. VELOSPORT, s.p., MODIC proizvodnja, trgovina in servis športne opreme kolesa PAMIR - GT- PEUGEOT- KASTLE v mesecu SEPTEMBRU CENEJŠI popust na servisne storitve tel.: 634 805, 623 200 v€lqSporT TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme a 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Z državnim prvenstvom se je v soboto na Bledu končala letošnja veslaška sezona SONČNA OČALA TUDI PROTI DEŽJU Malce sonca, nekaj več oblakov, vmes pa še drobnejše in debelejše dežne kaplje, so spremljali veslače, Ki so se pomerili na zadnji preizkušnji sezone - Čop ugnal Špika, skupaj pa sta še vedno "naj" BALINANJE Bled, 3. oktobra - Da se sezona športov na prostem počasi zaključuje, je bilo še kako dobro slutiti tudi minulo soboto ob Blejskem jezeru, kjer so se naši veslači pomerili na državnem prvenstvu. Startali so s sončnimi očali, tekmo pa zaključili v pravem nalivu, ki je šele na koncu s ciljne tribune "nagnal" najzvestejše prijatelje veslanja in veslačev. Seveda so po pričakovanju največ odličij pobrali domači veslači, "tekma dneva" pa je bil tudi tokrat obračun skifistov. Ta je bil toliko zanimivejši, saj so bili v ospredju kar trije domači "mata-dorji": Iztok Čop, Luka Špik in •lani Klemenčič. Jani, ki je še spomladi zaradi slabih zdravniških izvidov dvomil o nadaljevanju kariere, pa je bil v cilju še najbolj nasmejan. Z bronasto kolajno okoli vratu in visoko dvignjenimi rokami je pozdravil svoje navijače. Sicer pa je Iztok tokrat zanesljivo ugnal Luko in še enkrat dokazal, da četrto mesto na svetu tudi nekaj pomeni... Iztok Čop in Luka Špik sta skupaj osvojila tudi naslov državnih prvakov v dvojnem dvojcu, kjer sta premagala klubska prijatelja Blaža Kajdiža in Gorazda Slivnika. Tretje mesto sta osvojila Jure Stražiščar in Matija Pavšič (VK Ljubljanica). V dvojcu brez krmarja sta zmagala Gregor Sračnjek in Miha Pirih (oba V K Bled), v članskem dvojcu lahkih veslačev pa je bil najboljši Iztok Nipič (VK Branik Maribor). Člani so se pomerili tudi v dvojnem VetY?rcu in četvercu brez krmarja. Najboljši so bili domači veslači, K' so nastopili v postavi: Sadik Mujkič, Milan Janša, Grega »racnjek in Miha Pirih. Seveda pa je bilo državno prvenstvo namenjeno tudi mla- dim veslačem in dekletom. Tako je v prvi preizkušnji dneva za mladinski dvojni dvojec slavil čoln VK Branika iz Maribora, v katerem sta veslala Matej Prelog in Rok Kolander. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila blejska čolna: drugo mesto sta osvojila Tomaž Pirih in Anže Poljanec, tretje pa Grega Gregorič in Gorazd Novšak. V dvojnem dvojcu za mladinke sta zmagali dekleti VK Branika Maribor Ana Šmid-hofer in Andreja Kolander, med članicami pa je bila v enojcu najboljša Romjna Štefančič (VK Ljubljanica). V mladinskem dvojcu brez krmarja sta bila ponovno najboljša Matej Prelog in Rok Kolander (VK Branik Maribor), ki sta zmagala pred čolnom VK Bleda (Boštjan Jarkovič in Jure Poljanec). Med mladinci je v enojcu zmag al Žiga Galičič (VK Bled). Med mlajšimi mladinci je v enojcu slavil Tomaž Černe pred Gregom Peskarjem (oba VK Bled). V dvojnem četvercu je med mlajšimi mladinci zmagal čoln VK Pirana (Ganza, Bolčič, Bubnič, Pere) pred čolnom VK Bleda (Štraus, Pretnar, Kranjc, Pristov), v dvojnem dvojcu pa je naslov državnih prvakov med mlajšimi mladinci pripadel Iztoku Zalokarju in Davidu Zveru (VK Bled). Med mladinkami je v enojcu TENIŠKA DVORANA TUDI V KRANJU Kranj, 6. oktobra - Teniški klub Triglav iz Kranja je prav gotovo društvo, ki je v preteklih letih napravilo največ za razvoj tako ^tekmovalnega kot tudi rekreativnega tenisa na Slovenskem. Razvoj novega tekmovalnega kadra s poudarkom na širitvi teniške šole je eden izmed razlogov, da se na igriščih v športnem Parku Stanka Mlakarja niso več zadovoljili z dvema balonoma, ki so ju drugega za drugim postavili v preteklih treh letih. S pripravami na gradnjo teniške dvorane s konstrukcijo se bo v prihodnjem tednu začela uresničevati še tretja velika investicija kluba, ki mu predseduje Andrej Polenec. Dvorana se bo nahajala v parku, produkt specializirane nizozemske firme pa bo s pomočjo podjetja iz Slovenske Bistrice pokrival zadnji dve peščeni ter asflatno igrišče. Nov objekt bo namenjen predvsem potrebam teniške šole in predtekmovalnih skupin, ki jim bo tako omogočeno nemoteno treniranje skozi celo leto. Asfaltno igrišče pa bo pokrito med drugim služilo tudi kondicijskim treningom in pripravam. Ob tako dobrih pogojih za nadaljnje uspešno delo z mladimi, teniški klub Triglav še naprej vabi mlade nadebudneže, da se priključijo več kot 100 varovancem teniške šole, ki se je s ponedeljkom preselila v prostore OŠ France Prešeren in bo tam ostala do izgradnje nove teniške dvorane. Tekmovalne skupine pa bodo s treningi nadaljevale v obeh balonih. • B. M. LOKOSTRELSTVO TENIS 1 Miha Pirih in Gregor Sračnjek v dvojcu hrez krmarja nista imela prave konkurence in sta si zasleženo priborila naslov prvakov. kljub zaključku sezone za vodstvo zveze v naslednjih mesecih in letih ne bo veliko počitka. Vodstvo Veslaške zveze namreč sedaj čakajo resne priprave na kandidaturo za svetovno prvenstvo na Bledu leta 2003, pa tudi sestava ekip za nastop na olimpijskih igrah čez dve leti. "Trenutno je še nekaj neznak, naš načrt pa je, da je treba ponovno sestaviti močno člansko reprezentanco, saj smo imeli ravno s člani v iztekajoči se sezoni veliko težav. Največ problemov je bilo seveda z zdravjem fantov, saj se je njihova odsotnost zaradi bolezni še kako poznala. K sreči kaže na bolje, saj je naprimer Jani Klemenčič danes že dokazoval, da resno prihaja nazaj.... Seveda pa vse bolj računamo tudi na mlade veslače, ki trkajo na vrata A reprezentance. Tako načrtujemo, da bomo v tej zimi krog reprezentantov razširili in začeli sestavljati reprezentanco, ki se bo borila za uvrstitev na olimpijske igre v Sidnevu, " pravi Slobodan Raduljko. • V. Stanovnik zmagala Petja Rogelj (VK Ljubljanica), med mlajšimi mladinkami je bila najboljša Andreja Kolander (VK Branik Maribor), med pionirkami pa Anja Fonda (VK Piran). Med pionirji letnika 1985 je zmaga v enojcu odšla v VK Argo Izola z Andrejem Mezgecem, med pionirji pa je bil najboljši Sanel Bilas (VK Nautilus Koper). V dvojnem dvojcu je med pionirji zmagal čoln VK Branika Maribor v postavi Darjan Knehtl in Borut Atlagič. "Ob koncu sezone lahko rečem, da je ocena - gledano v celoti -zagotovo pozitivna. Ob tem predvsem mislim na lepe uspehe mladinska reprezentance na svetovnem prvenstvu ter na pet final mlade članske reprezentance do 23 let, ki je presenetila na svetovnem prvenstvu v Grčiji. Edino, kar je manjkalo, je bil vidnejši uspeh na članskem svetovnem prvenstvu," je misli ob državnem prvenstvu na Bledu strnil predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko, ki ve, da TARČE NA BASEBALL IGRIŠČU Škofja Loka, 3. oktobra - Lokostrelska zveza in Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizanu Škofja Loka sta bila v soboto organizatorja odprtega državnega prvenstva v disciplini 900 krogov. Kljub slabim semenskim napovedim je vreme "zdržalo" ves čas tekmovanja, tako da je več kot 50 lokostrelcev in lokostrelk iz vseh koncev ^ovenije uživalo na lepem tekmovanju, ki je potekalo v stilih goli ukrivljeni lok in sestavljeni lok - prvaki in prvakinje v članskih kategorijah pa so postali tudi državni prvaki. V stilu instiktivno je med članicami zmagala Irena Santelj (Mins), najboljša Gorenjka pa je bila domačinka Marija Justin na tretjem niestu. Med deklicami jc bila najboljša Nina Ravnikar, med dečki Rok Rant (oba Škofja' Loka), med člani pa Žare Kranjc (Gornji Grad). V stilu ukrivljeni lok je med članicami zmagala Teja Makoter (Mamut), med mladinkami Nika Medveš (Ankaran), med člani Matjaž Kamnar (Moste), med mladinci Matej Marčen (Kranj), med kadeti Jernej Konjajev (Moste), med dečki Matej Slapar (Kamnik) m med veterani Peter Tomazin (Jesenice). V sestavljenem loku je bila med članicami najboljša Bernarda femljak Perhač (Mozirje), med kadetinjami Maja Marčen (Kranj) |n med veterankami Marija Mikuletič (Mins). V konkurenci članov Je nastopilo 13 lokostrelcev, najboljši pa je bil Dejan Sitar (Kranj). V ostalih kategorijah je nastopil le po en tekmovalec. • V.S. ATLETIKA MURN0VA BLIZU DRŽAVNEGA REKORDA Kranj - Štiri atletinje kranjskega Triglava so kot članice slovenske reprezentance v soboto nastopile v Kopru na troboju pionirskih ekip Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Tina Murn je v teku na 100 metrov zmagala, izboljšala osebni rekord in se s časom 12,09 sekunde na vsega štiri stotinke približala državnemu rekordu za pionirke in mlajše mladinke. Tina je tekla tudi za zmagovito slovensko štafeto 4 x 100 metrov, ki pa je s časom 48,79 sekunde postavila v tej disciplini nov državni rekord. Janja Čenčič je bila v teku na 2000 metrov četrta (6.58,93), Tomaž Satler je enako mesto dosegel v metu diska (40,65), Neža Hafner pa je v teku na 600 metrov zasedla peto mesto (1.42,79). Slovenski pionirji in pionirke so bili ekipno drugi, za Madžarsko in pred Hrvaško. • CZ. TRŽIŠKO ODPRTO PRVENSTVO Bistrica, 6. oktobra - Športna zveza Tržič s komisijo za športno rekreacijo ter ŠŠD Polet in ŠD Stotinka Tržič bo ta četrtek, 8. oktobra, organizator odprtega občinskega prvenstva v atletiki za letošnje leto. Prvenstvo se bo začelo ob 15.30 uri na športnem igrišču v Bistrici, zanj pa se je moč prijaviti do 8. oktobra do 13. ure na Športni zvezi v Tržiču ali uro pred začetkom tekmovanja. • V.S. GORSKI TEKI ZA SLOVO NA ŠMARNO GORO Tacen, 5. oktobra - Šmarna gora že tradicionalno zadnjič v sezoni gosti najboljše slovenske gorske tekače, kot finale slovenskega pokala, mednje pa se že 19 let pomešajo tudi tujci. Prestižno člansko zmago med 205 tekači in tekačicami pa je našim najboljšim, ki so se izkazali na svetovnem prvenstvu na Reunionu, izmaknil Slovak Marcel Matanin. V ženski konkurenci je bila Mariborčanka Silva Vivod hitrejša od mladink Ines in Tine Hižar iz Medvod. Za Slovakom je drugo mesto osvojil Andrej Mesner, ter tako dobil tudi novih 25 točk za slovenski pokal, kar mu je prineslo drugo mesto za Šalamunom, ki je bi tokrat šele tretji. Franci Teraž iz Mojstrane je bil deveti in tako v skupnem seštevku slovenskega pokala osvojil tretje mesto. Med mladinci je bil najhitrejši Jože Mehle, ki se je v zadnjih metrih za peto mesto v generalni razvrstitvi boril z zmagovalcem 1. teka na Šmarno goro leta 1979 Kamničanom Ladom Urhom: med veterani sta bila najboljša Bojan Cvajnar in Olga Grm iz Lesc. Pri številnih dečkih in deklicah so bili najhitrejši mladi z Žirov, ki se tako pridružujejo Mariboru in Medvodam, kot centrom gorskega teka v Sloveniji. • M. M. Naši balinarji so s SP za igralce do 23 let prinesli štiri kolajne HIMNA TUDI ZA VEHARJA IN MOLIČNIKA Škofja Loka, 6. oktobra - Balinarja škofjeloške Lokateks Trate 22-letni Uroš Vehar in Gregor Moličnik (Uroš je 22 svečk upihnil avgusta, Gregor pa jih bo decembra) se s svetovnega balinarskega prvenstva za igralce do 23 let, ki je minuli teden potekalo v Franciji, vračata okitena kar s tremi odličji, od tega dvema najžlahtnejšima. Žirovec Uroš Vehar je namreč postal svetovni prvak v hitrostnem zbijanju in osvojil bron v igri v krog, Leščan Gregor Moličnik pa je skupaj z Gregorjem Severjem osvojil zlato v igri dvojic. To pa še ni ves izkupiček naših mladih reprezentantov, ki so nastopali na svetovnem prvenstvu v Evbensu, saj so domov prinesli tudi srebrno kolajno. Osvojil jo je Gregor Sever, ki je bil drugi v natančnem zbijanju. Z novimi žlahtnimi kolajnami se tako nadaljujejo mednarodni uspehi naših balinarjev, v središču pozornosti pa bo te dni pri nas finale državnega prvenstva, kjer škofjeloška ekipa Lokateksa Trate brani naslov državnih prvakov. Prva finalna tekma bo že jutri, ko Tračani gostujejo pri Polje Balinčku, povratno srečanje pa bo v soboto na Trati. Uspeh svojih reprezentantov Veharja in Moličnika pa bodo na Trati proslavili v nedeljo. • V.Stanovnik GORENJSKA ON LINE: www media-art.si HOKEJ SLABA VOLJA NA JESENICAH SE STOPNJUJE V zadnji dveh krogih Alpske hokejske lige je prišlo do prvih medsebojnih obračunov med slovenskimi moštvi v ligi. V četrtkovem gorenjskem derbiju so Blejci pripravili veliko presenečenje in zmagali z 2:1. Borbenost in izjemno disciplinirana igra mladih blejskih hokejistov je prinesla nepričakovan, toda zaslužen uspeh. Jeseničani so na Bledu igrali katastrofalno slabo. Neučinkovitost v napadu je največja težava jeseniškega moštva, ki jo nervoza ob zadnjih neuspehih še stopnjuje. Olimpija je v četrtek gostovala v Feldkirchu in izgubila tesno z 2:1, kar kaže da je moštvo državnih prvakov v solidni formi. To je potrdil tudi nedeljski obračun na Bledu, saj so se mladi igralci Marc Bleda izvrstnim Ljubljančanom dostojno upirali le nekaj minut. Olimpija je tako zmagala visoko z 10:1, pri tem pa je treba povedati, da so tudi Blejci imeli kar nekaj lepih priložnosti, tako da je rezultat kar malce previsok, glede na dokaj hrabro igro igralcev Marc Bleda. Jeseničani so na gostovanje v Beljak potovali oslabljeni brez vratarja Greca in kar dveh srednjih napadalcev Marka in Jureta Smoleja. Po vtisu blede predstave z Bleda, so jeseniški navijači pričakovali tekmo s strahom. Toda železarji so se v Beljaku predstavili v povsem drugačni luči. Proti vodečemu moštvu Alpske lige so dobili celo prvo tretjino tekme, v nadaljevanju pa so se povsem enakovredno kosali z domačini. Imeli so kar nekaj priložnosti za ugodnejši izid, žal pa so spet dosegli en sam zadetek, kar je za ugodnejše rezultate premalo. V Beljaku se je posebej izkazal vratar Gaber Glavič, pa tudi izjemno borbeni Andrej Razinger, ki v tem elementu izstopa že kar nekaj tekem. Izid 4:1 za VSV, je to moštvo, ki v Alpski ligi še ni izgubilo (sedem tekem, sedem zmag) utrdilo na vrhu razpredelnice. Druga je Olimpija, ki ima tudi 14 točk, vendar iz desetih tekem, tretji pa je KAC iz Celovca (osem tekem, sedem zmag). Acroni Jesenice so na 15. mestu, Marc Bled pa na 16. (obe moštvi s po 2 točkama). V četrtek na Jesenicah gostuje Alleghe, ki je mesto pred Jeseničani na lestvici. Italijani so podobno kot Jeseničani pričakovali več od Alpske lige, zato bo dvoboj izjemno zanimiv. Tekma je posebej pomembna za jeseniško moštvo, zato bi bilo prav, da jim v teh težkih trenutkih na pomoč priskočijo tudi gledalci in z dobrim obiskom ter spodbujanjem premagajo preseči krizo, v kateri so se znašli Jeseničani. Blejci potujejo na težko gostovanje v Brunico. Če bodo ob borbenosti igrali tudi disciplinirano in tako natančo po navodilih trenerja, kot v derbiju z Jeseničani, potem bi morda lahko tudi presenetili v Brunicu. Olimpija v tem tednu ne igra v Alpski ligi, ker gostuje v Angliji na četrtfinalnem turnirju kontinentalnega pokala. • B. Jeršin KRANJČANI ZAČELI Z ZMAGO Kranj, 6. oktobra - Hokejisti kranjskega Triglava so minulo soboto uspešno začeli letošnjo sezono. V 1. krogu jadranskega pokala so na gostovanju v Zagrebu premagali Mladost 4:9 (0:6, 0:2, 4:1). Kranjčani so prvič nastopili pod taktirko trenerja Antona Tomka, mladi fantje, ki so letos nosilci igre kranjske prve ekipe, pa so se izkazali z učinkovito in požrtvovalno igro. Dodatna spodbuda fantom je tudi urejanje razmer v kranjskem hokejskem kolektivu, ki je pred to sezono dobilo novo vodstvo, na čelu katerega je predsednik Dušan Borošak. Kot kaže se v naslednjih letih za kranjski hokej vendarle obetajo svetlejši časi, saj je vodstvo kluba za jutri pripravilo tiskovno konferenco, na kateri bodo podpisali tudi sponzorsko pogodbo. Tako se bo kranjski hokejski klub po novem imenoval HK Cloetta Triglav Kranj, saj bodo s svojim imenom promovirali čokoladne izdelke Cloetta, katerih uvoznik je Tobačna grosist iz Ljubljane. Tisto, kar kranjski hokejisti še vedno najbolj pogrešajo, je "domača" ledena ploskev. Po uspešnih pogovorih na Mestni občini Kranj in z upravo Gorenjskega sejma pa naj bi v Kranju trenirali in igrali najkasneje od 20. oktobra. • V. Stanovnik NOGOMET RAZOČARANJE V ZADNJI MINUTI Živila Triglav : Koper 1:1 (0:0) Tako dobrega nogometa v Kranju že dolgo ni bilo videti, kljub vsemu pa točke še naprej odhajajo iz Kranja. Tokrat so številni gledalci v Kranju spremljali "evropski nastop" obeh tekmecev, številne zapravljene priložnosti na obeh straneh in odlične obrambe obeh vratarjev. Posebej seje izkazal domači vratar Peter Koželj, ki je branil res odlično. Tekmeca sta srečanje začela previdno, vendar se je takoj videlo, da sta razpoložena za igro. V prvem delu so nekaj več od igre imeli Triglavani, vendar so prvo veliko priložnost za vodstvo zapravili gostje. V 28. minuti sta Jakomin in Pregelj izpeljala hiter protinapad, vendar je bil Koželj tisti, ki je požel aplavz. Čez pet minut je aplavz zaslužil gostujoči vratar Maksič, ko je ubranil strel Bogati nova s 25 metrov. Do odmora sta oba tekmeca zapravila še nekaj priložnosti. Predvsem kranjski nogometaši bodo še dolgo sanjali tekmo s Koprom. Kaj so zapravili: Radosavljevič, Bogatinov, Jožef, Čustovič se ne da opisati. Očitno gol nasprotnika za Kranjčane ostaja dobesedno zaklet. Še dobro, da je tudi goste zapustila sreča (predvsem Kitica). Najbolj vroče je bilo v zadnjih minutah, ko so gledalci videli oba zadetka, Triglav je povedel v 89. minuti. Po avtu z leve strani in podaji v kazenski prostor je žoga prišla do Djurkoviča in vratar je bil končno premagan. Prezgodnja sprostitev in prepričanost o zmagi je bila usodna. Dobri Koprčani so po odigrani sredini izsilili kot. Po kotu je žogo dobil Šantič (v igro je vstopil v 85. min.) in izenačil. Za Živila Triglav so igrali: Koželj, Razdrh, Djurkovič. Krupič, Pokorn, Alibabič (Pitamic), Jožef, Radosavljevič, Čustovič, Zupančič (Den. Markelj), Bogatinov. Tokrat so manjkali: Plevnik, Dej. Markelj in Sirk. Sodnik Kandare (LJ) ni imel svojega dne in jezil predvsem gledalce, ki so ga v garderobo pospremili z žvižgi. • M. Dolanc TOČKA V VELENJU Kranj, 6. oktobra - Kadeti in mladinci Triglava Megamilka in Triglava TeleTV so v prvi slovenski kadetski in mladinski ligi gostovali v Velenju pri Rudarju. Kadeti so igrali 1 : i. Zadetek za Kranjčane je dosegel Anže Božič. Kadeti so z 20 točkami tretji, za SCT Olimpijo, ki ima 22, in Muro, ki ima 21 točk. Mladinsko srečanje pa se je končalo brez gola 0 : 0. Tudi v mladinski ligi vodi SCT Olimpija, ki ima 20 točk. Hit je drugi z 18 točkami, Triglav TeleTV pa je tretji s 16 točkami. • J.K. USPEŠNI GORENJCI Kranj, 6. oktobra - V 3. ligi center so odigrali 8. krog. Hramgorjan Komenda in Belinka sta igrala 2 : 2, Zarica je v gosteh premagala Svobodo s 3 : 2, Casino Bled je v gorenjskem derbiju premagal Britof s 4 : 1, Sava pa je doma porazila Termit Moravče in ušla z zadnjega mesta. Vodi Ivančna Gorica z 22 točkami. Casino Bled je četrti s 16 točkami, Zarica je 7. z 11 točkami, Hramgorjan Komenda deseti s 6 točkami, kolikor jih ima tudi Britof mesto niže, Sava pa je 12. s 4. točkami. • J.K. POLET IN ŠENČUR VODITA Kranj, 6. oktobra -VI. gorenjski ligi so odigrali 7. in 8. krog. Izidi: Visoko : Železniki 1:1, Bohinj : Polet 2 : 4, Naklo : Jesenice Horvej 0 : 1, Lesce : Alpina 3 : 0, Ločan : Trboje 5 : 2, Železniki : Trboje 6 : 3, Alpina : Ločan 2 : 0, Jesenice Horvej : Lesce 4:1, Polet: Naklo 1 : 4 in Visoko : Bohinj 0 : 2. Vrstni red: Polet 19, Železniki 17, Jesenice Horvej 15 itd. V drugi ligi so igrali Podgorje : Šenčur Protect 1 : 1, Kondor : Podbrezje 3:1, Hrastje : Bitnje 2 : 4 in Kranjska Gora : Velesovo 2 : 2. Vrstni red: Šenčur Protect 15, Hrastje 10 itd. • J.K. NORVEŽANI V KRANJU Kranj, 6. oktobra - Konec tedna bosta članska reprezentanca Slovenije in olimpijska reprezentanca igrali z ustreznima reprezentancama Norveške kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na olimpijske igre leta 2000. Slovenska olimpijska reprezentanca bo pod vodstvom trenerja Janeza Zupančiča igrala v petek, 9. oktobra, ob 16. uri na kranjskem stadionu z Norveško. To bo po dolgem času znova meddržavna nogometna tekma v Kranju. • J.K. HITROSTNO ROLANJE ASA NAKLO NAJUSPEŠNEJŠA Lendava, 6. oktobra - Prejšno soboto se je končalo pokalno tekmovanje v hitrostnem rolanju. V slovenski pokal so bila zajeta štiri tekmovanja: Kranj, Portorož, Murska Sobota in Lendava. Točkovanje je potekalo ločeno za krajše in daljše razdalje. Največ prvih mest je letos doseglo ŠD Dokonča Moby Dick Lendava. Rolerski klub ASA Naklo je osvojilo dve prvi mesti, v skupni razvrstitvi po posebnem točkovalnem sistemu pa je s 620 točkami zmagalo pred ŠD Dokonča Moby Dick Lendava (452 točk) in ŠD Piran (446 točk). Tudi na zadnji, finalni tekmi so bili gorenjski predstavniki (vsi ASA Naklo) uspešni ter dosegli nekaj lepih rezultatov: Ženske: prvi koraki - dekleta: Klara Gradišar 2x2 mesto; začetnice: Nastja Gradišar 2x3. mesto; mlajše deklice: Ajda Ažman 2x3. mesto; starejše deklice: Jasna Vidic 2. in 4. mesto; kadetinje: Tina Šmid 2x2. mesto. Moški: začetniki: Matevž Remic 2x7. mesto; mlajši dečki: Krištof Meznarič 2x2. mesto, Gašper Koprivec 2x4. mesto; kadeti: Urban Markič 2x1. mesto; mladinci: Sašo Bojanič 2x1. mesto; člani: Aleksander Gros 1. in 2. mesto. • A. Gros Fitness center Popaj Čirče - Kranj, tel. 328 134 aerobika - slide - step - fit bali - oblikovanje telesa - hi-low - aerobika za starejše cardio fitness - TECHNOGYM vodena ali individualna vadba vse za bodybuilding športna prehrana in oblačila svetovanje o pravilni prehrani in treningu merjenje telesne maščobe na elektronski tehtnici ROKOMET KOŠARKA POMEMBNA ZMAGA JELOVICE L0CANI DO KONCA NISO POPUSTILI Kranj, 6. oktobra - Rokometaši Terma so v tretjem krogu gostovali v Ljubljani in še tretjič izgubili, čeprav so bili blizu zmagi. Proti Prulam so dobili prvi polčas, na koncu pa za gostitelji zaostali za tri gole. Tokrat so prikazali dobro in borbeno igro (izstopala sta Frelih in G. Keše) pokopala pa jih je slabša "klop". Prav zaradi pristopa se obeta boljše nadaljevanje. Zaradi nastopov v evropskih pokalih je bil tretji krog okrnjen. Rezultati 1. lige moški: Prule 67-Termo 22-19 (11-12), Andor-Celje P.L. 22-32, Krško-Izola 25-25; Radeče-Slovan 28-20. Prvič pa so zmagale igralke Jelovice. Na gostovanju v Mariboru so po odlični igri v drugem delu nadigrale Branik. S to zmago so samo potrdile napovedi, da se ni bati za obstanek v prvi ligi. Nov par točk pa je dosegljiv že to soboto, ko v Loko prihaja Burja. Rezultati 1. lige ženske: Vibis Branik-Jelovica 18-25 (8-9); Juteks-M-Degro Prian 20-17; Krim Electa Neutro Roberts-Gramiz 41-18; Burja-Robit Olimpija 2-36; Vegral-Izola 20:21. S prvenstvom so začeli tudi 1. B ligaši. Gorenjska predstavnika sta iztržila polovičen uspeh: Chio Besnica je na gostovanju v Ormožu tesno izgubila. Zato pa so za veliko presenečenje poskrbeli Preddvor-čani. Premagali so enega od favoritov lige, Dol in napovedali uspešno jesen. Rezultati: 1. B liga - moški: Gradbinec Preddvor - Dol TKI Hrastnik 31-28 (17-15); Ormož - CHIO Besnica 23-22 (12-11); Šmartno-MARC Škofljica 26-19; Velka Nedelja-Krim 30-21; Ribnica-Sevnica 29-22; Rudar-Grosuplje 28-20. Prvi krog so odigrali tudi v 2.A ligi. Gorenjski obračun v Radovljici so dobili Savčani in napovedali visoko uvrstitev, oziroma boj za sam vrh. Za to so se tudi primerno okrepili. Rezultati: 2. A liga moški: AIples Železniki-Mokerc 14:23, Radovljica-Sava 20-25 (9-13), Nova Gorica-Mitol 20-23; Črnomelj-Ajdovščina 25-18; Grča-Sviš 23-22; prost-Koper. Rezultati ostalih lig: 1. B liga moški: Duplje-Hrvatini 15-16; Kras-Jezersko 22-25; Tržič-DOM Žabnica 19:25. 1. liga - mladinci: Celje P. L. - Termo (5.10), Trebnje-CHIO Besnica 18:20. Kadeti - center: Termo B-CHIO Besnica 27-13; Termo A -Gradbinec Preddvor 16-19; AIples Železniki - Radovljica 15-14. Kadetinje: Planina (KR) - Robit Olimpija 8-25; Piran - Jelovica 7-20. Ml. dečki B: Termo - AIples Železniki 25-6, Naklo-Tržič 16-19. Ml. deklice B: Gramiz Kočevje - Jelovica 8-6. • M. Dolanc NAMIZNI TENIS MERKURJEVKE OB PRVO T0CK0 Kranj, 6. oktobra - Konec tedna so namiznoteniške igralke v 1. ligi nadaljevale s prvenstvom. Odigrale so 3. krog, igralke kranjskega Merkurja pa so prvič v novi sezoni ostale brez obeh točk, saj so na Kodeljevem v tekmi z ekipo Kajuha Slovana iztržile rezultat 5:5. Na lestvici vodi ekipa Šampionke s šestimi točkami, igralke Merkurja pa druge s petimi točkami. V I. moški SNTL zaradi nastopa članske reprezentance v Sofiji tokrat ni bilo rednega kroga. • V.S. TUDI LETOS MOČNA GORENJSKA LIGA Kranj, 5. oktobra - Pred kratkim so se v Kranju sestali predstavniki klubov gorenjske namiznoteniške lige. Liga naj bi se začela sredi oktobra, letos pa jo bo vodil Dušan Jauh. V I. ligi bodo poleg gorenjskega prvaka iz minule sezone, Kondorja iz Godešiča, nastopale še ekipe: Sava PNKC, Gumar, Križe, Šenčur 1, Šenčur 2, Aipetour Bandag, Duplje 1, Partizan 1 in Merkur 1. Za drugo ligo se je prijavilo devet ekip. To so: Loka kava, Predoslje, Duplje 2, Merkur 2, Merkur 3, Šenčur 3, Jesenice - Čufer, Ljubno in Partizan 2. Tekmovanje bo vsekakor zanimivo tudi letos, saj v ligi lahko nastopajo igralci brez omejitev, kar pomeni, da bo liga kvalitetna in boj za prvaka odprt do konca. • J. Starman RAFTING GORENJCI TOKRAT SLABŠE Hrastnik, 5. oktobra - Predzadnja tekma za DP je minila v dvojnem programu, saj so se naši najboljši raftarji pomerili tako v slalomu kot tudi spustu. V obeh preizkušnjah so zanesljivo slavili petkratni zaporedni svetovni prvak - čoln Bobra I iz Ljubljane. Borbi I so s tekmo pred koncem tekmovanja za DP tako že osvojil vse tri letošnje naslove državnih prvakov (v slalomu, v spustu in v skupni razvrstitvi). Poglejmo, kako so se na Savi v Hrastniku v soboto odrezali gorenjski čolni. V slalomu so bili najbojši veslači Tinarafta iz Radovljice (9. mesto), 12. je bil Sotočje rafting Radovljica, šele 14. so bili Extremi Bled in 16. Rafting klub Radovljica. V končni razvrstitvi v slalomu za DP so gorenjski čolni uvrščeni takole: 7. Extrem (47 točk), 9. Tinaraft (37), 12. Rafting Radovljica 831), 17. Sotočje (10) in 23. Fun rafting Bohinj (2). V spustu je bil Extrem Bled osmi, dvanajsti je bil Sotočje, mesto za njim Tinaraft, medtem ko jc Rafting Radovljica osvojil 16. mesto. Tekmo pred koncem so pozicije gorenjskih čolnov naslednje: 6. Extrem (168 točk), 11. Tinaraft (78), 14. Rafting Radovljica (59), 16. Fun rafting (37) in 19. Sotočje (28). Tudi v skupni razvrstitvi DP najbolje stojijo Blejci, ko so obenem že trikratni zmagovalci internega tekmovanja "Pokala Gorenjske". Gorenjski čolni pred zadnjo tekmo v DP: 6. Extrem (215), 12. Tinaraft (115), 14. Rafting Radovljica (90), 18. Fun rafting (39) in 19. Sotočje (38) Zadnja tekma bo to soboto na Savi Bohinjki, organizator zadnje tekme in tudi zaključka DP letošnjega leta, bo RK Extrem Bled. Prav domači čoln pa se bo na zadnji tekmi moral še kako potruditi, da bo obdržal odlični uvrstitvi. V spustu imamo na 7. mestu le točko prednosti pred čolnom Gimpex II, v generalni uvrstitvi pa je med tema dvema čolnoma 9 točk razlike. Zanimiv pa bo boj tudi za 4. mesto v Pokalu Gorenjske, kjer ima ekipa Sotočje rafting Radovljica le točko zaostanka pred Fun raftingom iz Bohinja. • G. Lavrenčak KEGLJANJE NA LEDU ZAČENJA SE NOVA SEZONA Rateče, 6. oktobra - Kot kaže, se bo tudi v novi sezoni največ zanimivega v kegljanju na ledu dogajalo na Gorenjskem, kjer delujejo najuspešnejši klubi na Jesenicah, na Bledu in Ratečah. Na seji Slovenske zveze za kegljanje na ledu v Ratečah so se pogovarjali predvsem o tekmovalnem programu v novi sezoni. Organizirali bodo prvenstva v štirih disciplinah. Predtekmovanja bodo na Jesenicah in v Mariboru, finale pa na Bledu. Na jeseniškem ledu bodo člani domačega kluba prireditelji državnega prvenstva v metu na daljavo. Slovenska zveza v letošnji sezoni kandidira za izvedbo evropskega prvenstva mladincev na Bledu. To bo za funkcionarje v športu velik zalogaj in pošteno bo potrebno zavihati rokave. Tekmovalce pa v novi sezoni čaka najpomembnejši mednarodni nastop na evropskem prvenstvu, ki bo marca 1999 v Strahovicah na Češkem. Na seji so poleg sedanjih selektorjev Boruta Berčiča (Jesenice) za moške in Joža Kosarja (Bled) za ženske, imenovali še Matjaža Kocjana (Rateče), ki bo skrbel za tekmovalce v metu na daljavo. • J. Rabič Košarkarji so konec tedna odigrali 6. krog lige Kolinska. Medtem ko Triglavani proti ekipi Pivovarne Laško niso imeli priložnosti za uspeh, pa so Ločani z veliko borbenosti, sreče in podpore gledalcev osvojili pomembno zmago. Igralke Odeje Marmorja so doma izgubile z ADD Ilirijo. Igralci Loka kave so namreč v soboto zvečer v dvorani na Podnu gostili ekipo Postojne. Čeprav so dobro začeli so kasneje popustili, ob koncu pa vendarle zasluženo slavili 72:71 (46:43). Prave priložnosti za zmago pa tokrat niso imeli Triglavani, ki so gostovali pri Pivovarni Laško. Izgubili so 93:61. Po 6. krogu na lestvici vodi ekipa Uniona Olimpije z 12 točkami, Loka kava je z 9 točkami peta, Triglav pa s točko manj šesti. V soboto Loka kava gostuje pri Union Olimpiji, Triglav pa v torek, 13. oktobra, doma gosti Kraški zidar. Slab dan pa so imele košarkarice Odeje Marmorja, ki so v domaČi dvorani na Podnu gostile ekipo ADD Ilirije. Ločanke so izgubile kar 45:68 (36:24), pomagalo pa jim ni niti 25 točk Zore Malacko. Ločanke so z zmago in porazom na tretjem mestu lestvice, vodi pa ekipa Imos Jezice. Igralke Odeje Marmorja v nedeljo gostujejo v Mariboru. V l.B moški košarkarski ligi so Radovljičani gostovali v Šempetru pri Novi Gorici in v razburljivi tekmi ugnali domače moštvo Nove Gorice 71:76 (36:29). V soboto bo v Radovljici pri Gradbincu gostovala ekipa Elektre. Tekma bo v dvorani srednje gostinske šole ob 18. uri. V Ljubljani pa so izžrebali tudi četrtfinalne pare za pokal KZS, ki bo na sporedu 24. in 25. oktobra. Triglav bo gostoval pri Union Olimpiji, Loka kava pa pri Postojni. • V.S. GRAŠČAKI PRVAKI GORENJSKE LIGE Gorje, 5. oktobra -Prejšnjo nedeljo se je v Gorjah končalo tekmovanje v letošnji Gorenjski košarkarski ligi. V polfinalnih tekmah sta se najprej pomerili ekipi Grad 1004 Bled in Praprot iz Kranja, boljši pa so bili igralci Grada 1004, ki so zmagali 72:51 (28:23). V drugi polfinalni tekmi je ekipa Rendes vousa po razburljivem srečanju 72:70 (33:25) premagala ekipo Gringa. Nato je v tekmi za tretje mesto ekipa Gringa kar 67:41 (37:26) ugnala Praprot, graščaki pa so povsem "povozili" Rendes vous in zmagali 81:48 (35:31). Najboljši strelec turnirja je bil Tomo Senčar, igralec ekipe Grad 1004, ki je dosegel kar 65 točk, najboljši igralec pa Robi Horvat - Čobi, ki pa se je žal na polfinalni tekmi poškodoval. Velik aplavz si je zaslužil tudi najstarejši igralec na turnirju, 43-letni Iztok Klavora. Končali sta se tudi tekmovanji v II. in III. ligi. V II. je bila najboljša ekipa Gotik iz Kranja, v III. pa Mega Calimero boys iz Radovljice. • G.L. KEGLJANJE PRVOLIGAŠI OSTALI BREZ ZMAGE Kranj, 6. oktobra -Minuli konec tedna gorenjskim prvoligaškim ekipam ni prinesel veliko uspeha. Kegljavci Iskraemeca so gostovali pri Prosol - Stikingu v Ljubljani in izgubili z minimalno razliko 5:3 (5450:5363). Ekipa Log Steinela je na domačem kegljišču v Kranju gostila Rudar (Trbovlje) in je po novem porazu zaenkat še brez zmage. Rezultat je bil 1:7 (5297:5610). Tudi kegljavke Triglava so v 2. krogu doživele poraz. Gostovale so pri Prosol - Stikingu in izgubile 7:1(2390:2320). Zmago pa sta si priborila gorenjska predstavnika v 2. slovenski ligi -zahod. Ekipa Inter Commerce Jesenice je 7:1 (5309:5021) premagala Lokomotivo, Ljubelj pa je 6:2 (5223:5158) slavil na vročih stezah v Novi Gorici. V ženski konkurenci so kegljavke Ljubelja v Tržiču premagale kegljavke Medvod 6:2 (2315:2207). V 3. slovenski kegljaški ligi je Triglav 7:1 (5179:4933) premagal ekipo Poštarja iz Ljubljane, kegljači Simona Jenka iz Podreče pa so v Domžalah izgubili 8:0 (5019:4799). • V.O. SMUČARSKI SKOKI JERMAN NAJBOLJŠI GORENJEC , Gorenja Sava, 3. oktobra - V skakalnem centru na Gorenji Savi je bilo v organizaciji SK Triglava državno prvenstvo dečkov do 10 let. Nastopilo je 83 mladih skakalcev, ki so se pomerili na skakalnici K 22 M. Ob izredni izenačenosti najboljših je slavil član Dolomitov iz Ljubljane Jurij Tepeš. Gorenjci so bili manj uspešni, najboljši je bil Tržičan Matej Jerman na 6. mestu. Rezultati: 1. Jurij Tepeš (Dolomiti), 2. Luka Brnot, 3. Rožle Žagat (oba Ilirija Feršped), 6. Matej Jerman (Trifix Tržič). NASLOV BOGATAJU Sebenje, 4. oktobra - SK Tržič Trifix je organiziral državno prvenstvo dečkov do 14 let v smučarskih skokih in v nordijski kombinaciji. Nastopilo je 66 skakalcev iz 15 slovenskih klubov, ki so se pomerili na 50-metrski skakalnici. Z dvema najdaljšima skokoma je slavil člafl Triglava iz Kranja Jure Bogataj. Rezultati: 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Jure Šinkovec (Ilirija Feršed), 3. Dejan Plevnik (Mislinja), 4. Jure Kumer (Alpina Žiri), 5. Rok Jenkovič (Servis Debevc Mengeš). Nordijska kombinacija: 1. Dejan Plevnik (Mislinja), 2. Jure Kumer (Alpina Žiri), 3. Jure Bogataj (Triglav), 5. Jure Tratar (Stol Žirovnica)- J. Bešter ŠAH ŠAHOVSKI PENTATLON Kranj, 6. oktobra - Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj je v okviru meseca rekreacije in športa organizirala 5. Šahovski pentatlon. Gre za kombinacijo atletike. Tek na 400 m, tek na 100 m, suvanje krogle, skok v daljino z mesta in šahovskega hitropoteznega turnirja. Že drug^ zapored je zmagal Gorazd Lampič iz Ljubljane, ki je zbral 444.7 točk od 500. Zmagal je v štirih atletskih disciplinah in bil četrti v šahu. Drug' je bil Aleš Drinovec, zmagovalec v šahu in tretji Blaž Kosmač. Me" tekmovalci do 15 let je bil najboljši Anže Orel pred Nejcem Škrlepom in Maticem Justinom. • A. D. ODBOJKA SKUPŠČINA BLEJSKIH ODBOJKARJEV Bled, 6. oktobra -Odbojkarski klub pri F V D Partizanu Bled za ta četrtek, 8. oktobra, pripravlja letno skupščino. Potekala bo v velik' dvorani gostilne "Pri Jožovcu" v Begunjah, začela pa se bo ob 19.30 uri. Na skupščini bo govora o pretekli sezoni in ciljih v novi. predstavili pa bodo tudi sponzorje in podelili priznanja. • V.S. Danes se na Nizozemskem začenja letošnje svetovno prvenstvo za kolesarje SAVČANI SI Z VALJAVCEM VELIKO OBETAJO Medtem ko na letošnjem svetovnem prvenstvu v kolesarstvu manjkajo nekateri najboljši kolesarji na čelu z Jalabertom, Pantanijem in aktualnim svetovnim prvakom v cestni vožnji Brochardom, pa imamo Gorenjci močno zasedbo v kategoriji do 23 let in med mladinci Kranj, 6. oktobra - S kronometrom mladink in članov do 23 let se danes v Valkenburgu na Nizozemskem začenja letošnje svetovno prvenstvo kolesarjev, ki se bo s cestno dirko članov (elite) končalo v nedeljo, 11. oktobra. Dolga sezona s številnimi nastopi je pustila posledice vrsti kolesarjev, ki so pred prvenstvom ali poškodovani ali utrujeni od dirk (to je po Vuelti izjavil Francoz Laurent Jalabert, prvouvrščeni s svetovne kolesarske jakost ne lestvice). Tudi v naši reprezentanci ni šlo brez težav, saj zaradi poškodbe ne bo nastopil Valter Bonča v članski konkurenci, prav tako pa je poškodovanega Martina Derganca v reprezentanci do 23 let zamenjal Savčan Uroš Silar. Tako na Nizozemskem nastopa kar šest Savčanov: štirje v konkurenci do 23 let (Tadej Valjavec, Uroš Silar, Matej Stare, Martin Cotar) in dva v mladinski konkurenci (Anton Meglic, Domen Bla-žek). Ob tem je treba zapisati, da le petorica nastopa za Slovenijo, saj Savčan Martin Čotar iz Pazina tekmuje za hrvaško reprezentanco. "Prvi od naših kolesarjev bo nastopil Matej Stare, ki bo prvi dan tekmoval v vožnji na kron-ometer v kategoriji do 23 let, drugi dan prvenstva pa bodo v kronometru nastopili mladinci (°d naših Frfolja in še nekdo, ki ga bodo določili na Nizozems- kem), tretji dan pa bo v kronome-tru tekmovala še kategorija elite, kjer bosta za Slovenijo vozila Martin Hvastja in Branko Filip. V kronometru je težko napovedovati vidnejše rezultate naših kolesarjev, na vsak način pa na prvenstvu v cestni dirki do 23 let še kako računamo na Tadeja Valjavca. Poleg njega so reprezentanci do 23 let za petkovo cestno vožnjo še Matej Stare, Uroš Šilar, Mitja Mahorič in Zoran Klemenčič. Mladince cestna vožnja čaka v soboto, ko bosta v naši reprezentanci nastopila tudi dva Savčana, Anton Meglic in Domen Blažek. Zadnji dan pa bo dirka članov, ko se bodo Marko Polanc, trener Savčanov in naše reprezentance do 23 let. skupaj pomerili amaterji in profesionalci, za našo ekipo pa bodo vozili Martin Hvastja, Branko Filip in Gorazd Štangelj," je pred odhodom na Nizozemsko povedal trener Savčanov in naše reprezentance do 23 let Marko Polanc. Sicer pa sta poleg Marka Po-lanca v strokovnem štabu naše ekipe še Savčana Miran Kavaš (trener in selektor mladincev) ter mehanik Klemen Tušek. "Lahko povem, da imamo v reprezentanci do 23 let tekmovalca, ki cilja na sam vrh, Tadeja Valjavca, ki mu sicer "prelahka" proga ne odgovarja preveč, je pa trenutno v dobri formi. Seveda je na dirki navadno veliko odvisno od okoliščin, pobegov, padcev. Treba pa je gledati, da si ob pravem času na prevem mestu. Kol trener kluba in reprezentance mislim, da bi tako Valjavec kot Klemenčič lahko dosegla vidna rezultata. Klemenčič je dober sprinter, kar je dokazal na evropskem prvenstvu, Valjavec pa je dobro pripravljen in zagotovo mu ne bo pretežek dolg klanec kilometer pred ciljem. Proge sicer nisem videl v živo, po načrtih pa sklepam, da bo tempo hiter in da mu bo Tadej lahko sledil. Tudi ostli pa mu bodo pri tem skušali pomagati," je načrte svoje ekipe "razgrnil" Marko Polanc, ki seveda ve, da bo na razplet dirke vplivalo tudi ta čas muhasto vreme. • V.Stanovnik KARTING Obetavni kranjski kartisti ŽELIJO SI DVORANSKI KARTING Mladi kartisti iz Avto moto racing team iz Kranja dosegajo številne uspehe, kljub temu pa se tako kot mnogi drugi avto-moto športniki soočajo s pomanjkanjem finančne in tehnične podpore. Želijo si, da bi tudi v Kranju imeli na voljo tako imenovani indoor karting. *£°k Bizjak je v Čakovcu premagal vso slovensko in hrvaško Konkurenco, postavil je tudi rekord dneva, BizjFJi? zadnjimi večjimi uspehi je tudi zmaga komaj 13-letnega Roka v0Ja£a'.ki jo je dosegel na močni mednarodni dirki v Čakovcu, med 28 I0?n 'Z ?'oveniJe 'n Hrvaške v kategoriji N-60. Steza v Čakovcu je s metri ena najdaljših in omogoča veliko prehitevanja ter zato di^ *1Vne ^T^e- Mladi Bizjak je bil letos že večkrat drugi, na omenjeni a[ ? Je dosegel tudi rekord dneva. Na tekmovalni poti mu poleg očeta ^leksandra pomagata še Stane Zupan in Miha Špendal, ki skrbijo, za trening in pripravo karta. teamer ?3 s? l.udi.ostali kranjski kartisti, združeni v Avto-moto racing mrt!? (a a^t'vni- V zadnjem času je zelo v modi tako imenovani slov ATivoranski) karting, ki ga premorejo že v kar nekaj večjih enskih mestih. Kranjčani upajo, da bo tudi v gorenjski prestolnici i "mu Pnšl° na misel, da bi se lotil česa takšnega. Tekmovalci bi tako nen stezo za trening, ostalim pa bi lahko služila za zabavo. • M.G. MOTOCIKLIZEM Na zadnji dirki DP na Hungaroringu STERN "ODNESEL" NASLOV Na madžarskem dirkališču Hungaroring je bila prvo oktobrsko nedeljo dirka hitrostnih motociklistov, ki je sicer štela za odprto madžarsko prvenstvo, hkrati pa je bila tudi odločilna za razplet državnega prvenstva. Tako kot že nekajkrat v sezoni je najbolj razveselil Kranjčan Beno Štern, ki je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev in tudi naslov državnega prvaka v kategoriji 125 GP. Po nekoliko ponesrečenem začetku sezone (dva zaporedna odstopa) je komaj 15-letni Beno odlično odvozil preostanek sezone in si poleg zmage ter naslova državnega prvaka, na državnem prvenstvu pri- j, -^-^^^timi................,..........,,i boril tudi eno Komaj 15-letni Beno Štern je s svojo aprilio 125 točko in eno 20. ^P letos poleg naslova državnega prvaka osvojil mesto v evrops-tudi prvo točko za evropsko prvenstvo. kem prvenstvu. Na zadnji dir- na dirkališču Hungaroring je Štern "okusil" tudi posledice padca pri Prosti okoli 160 kilometrov na uro, ki se mu je pripetil na prvem treningu, ko je dosegel 4. mesto. Na drugem treningu je dosegel drugi Cas, nato pa na dirki povedel in vodstvo držal skoraj do polovice, ko ga J| Prehitel najhitrejši madžarski tekmovalec. Aprilia je tudi tokrat delovala brezhibno in Štern bi morda lahko tudi zmagal, vendar so bile bolečine zaradi padca najbrž prehude. Kljub temu pa je z osvojitvijo naslova dosegel velik uspeh. • M.G. GORSKO KOLESARSTVO ROK ŠOLAR TUDI DRUGIČ PRVAK Črnomelj, 4. oktobra - Vzpon za državno prvenstvo iz Črnomlja na Mirno goro (16 km, 780 m viš. razi), je bilo tudi za gorske kolesarje zadnje pomembnejše tekmovanje v tej sezoni. Čast gorenjskih kolesarjev so tokrat reševali Radovljičan Rok Šolar, ki je za naslovom v krosu, tudi v vzponu dokazal, da je bil to sezono naš najuspešnejši mladinec in člani kamniškega Calcit Ročk Shox teama, ki so imeli predstavnike v vseh moških kategorijah med prvo četverico. Med mlajšimi mladinci je Tomaž Kališnik na prvi tekmi z gorskim kolesom sploh svojil drugo mesto, Boštjan Les med starejšimi mladinci in Mitja Muhvič v kategoriji do 23 let sta bila tretja. Metod Močnik četrti v elite. Najuspešnejši klub po točkah slovenskega pokala Scott Čerin pa sta tokrat reševali Minka Logonder, ki je bila tretja v enotni ženski kategoriji in Marija Trobec s četrtim mestom. Zmagovalca, Simona Žabjek (tekmice je prehitela za debelih sedem minut) in Marko Jakšič, kije v finišu prehitel Idrijca Boštjana Breliha, prihajata iz ljubljansekga BTC Bauer. • M. Močnik ŠE NA SVETI PRIMOŽ NAD KAMNIKOM Kamnik, 5. oktobra - Za konec sezone ŠD Calcit Ročk Shox team v soboto, 10. oktobra, s startom ob 15.00 prireja vzpon za gorske kolesarje iz Stahovice (4 km iz Kamnika proti Kamniški Bistrici) do 450 m višje in 1 km oddaljene izletniške, romarske točke Sv. Primož nad Kamnikom. Organizatorji bodo za najhitrejše v osmih starostnih kategorijah (od šolarjev do veteranov) pripravili praktične nagrade, medalje in pokale. Prireditev je namenjena tudi vsem, ki z gorskim kolesarstvom šele začenjajo in želijo občutiti tekmovalni utrip. Informacije: 061/817-641 (Sandi), 825-100 (Tadej). M. M. SREDNJEŠOLCI SO TEKMOVALI Škofja Loka, 5. oktobra -Srednja kovinarska šola je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport že petič organizirala tekmovanje v gorskem kolesarstvu za srednješolce, ki je tretjič štelo tudi za slovensko prvenstvo. Udeležilo se ga je petinsedemdeset tekmovalcev in tekmovalk. Kot je sporočil vodja tekmovanja Ivan Mihovilovič, je med mladinkami zmagala Polona Hafner (Gimnazija Škofja Loka), med mlajšimi mladinci Borut Svoljšak (Gimnazija Škofja Loka), med starejšimi mladinci Matej Černetič (Gimnazija Bežigrad) in med kategoriziranimi mladinci Jure Kavčič (SLS Škofja Loka). Ekipno so zmagale mladinke Gimnazije Škofja Loka pred ekipo Gimnazije Jurij Vega iz Idrije, med mladinci pa bila najboljša ekipa Gimnazije Ljutomer, ki je zmagala pred SKCPŠ Škofja Loka. • V.S. V Škofji Loki so pripravili prvo KOL-TEN tekmovanje NA KOLESU IN Z LOPARJEM Škofja Loka, 6. oktobra - Kar trideset športnih navdušencev (med njimi niso manjkale tudi ženske) se je udeležilo 1. KOL - TEN tekmovanja, ki so ga pred kratkim organizirali Tenis klub Sipca, Velosport Vincarje in Okrepčevalnica Nace Breznica. Športniki so se pomerili v zanimivi kombinaciji - kolesarjenju in tenisu, ki sta v Škofji Loki in okolici med rekreativci med najbolj priljubljenimi športi. ŠPORTNO PLEZANJE MLADOST JE NOROST Primož "Power" Žitnik preplezal smer TALK IS CHEAP. S tem dosežkom je postal najmlajši plezalec v Evropi, ki mu je uspel vzpon v smeri ocenjeni z 8c. Namen prvega tovrstnega tekmovanja je bil sicer druženje pri športu, ker pa je prireditev - kljub slabemu vremenu - lepo uspela, pa so organizatorji tekmovanja sklenili, da postane tradicionalo. Sicer pa so ob koncu razglasili tudi najboljše. Med moškimi je bil prvi Lado Kržišnik, drugi Stane Otar in tretji Jani Tušek, med ženskami pa je slavila Maša Primožič pred Sašo Ritonja in Nevenko Kržišnik. • V.S. Primož Žitnik v smeri Talk is cheap 8c, foto: T. Rant Smer, ki je bila še do nedavnega jabolko spora med slovensko športnoplezalno elito, je doživela tretjo ponovitev. V 19. poskusu v smeri je to uspelo mlademu, 16-letnemu Škofjeločanu Primožu Žitniku, ki se je smeri prvič resneje loti v prvih dneh avgusta. Po napornem tekmovalnem obdobju v začetku poletja, je v mrtvilu pred jesenskim delom sezone našel čas za uresničitev svojih ciljev v naravnih stenah. Kljub nemogočim razmeram, ki v poletnih mesecih vladajo v Mišji peči, je močno motiviran in fizično odlično pripravljen uspel opraviti z vsemi drsečimi oprimki v soparni Tedijevi luknji. Primož je letošnjo pomlad preplezal svojo prvo 8b+ (Missing link) in komaj leto je minilo, odkar je odplesal Mrtvaški ples 8b, s katero je prvič resneje opozoril nase. Meni, da je smer Talk is cheap daleč najtežje, kar mu je uspelo doslej preplezati in si v primerjavi s smerjo Missing link zasluži oceno 8c. • T. Rant PET "FRIK0T0V" V CEREDU IN ARCU Kranj, 5. oktobra - Toplo jesensko vreme je omogočilo plezanje ne samo v slovenskih plezališčih, ampak tudi v Italiji. Luka Zazvonil (AO Kranj, VRH), Matej Sova (Promontana - Salewa), Anže Šanca, Jurij Ravnik in Borut Čampa so splezali kar nekaj smeri v plezališču Ccredo blizu Verone in v Arcu ob Gardskem jezeru. Matej in Luka sta bila na pogled uspešna v smeri Last dance (7c), poleg tega pa je Matej na pogled splezal še H-gar (7c) in Petro (7b+), Luka pa je opravil najboljši vzpon na pogled v smeri Exis (7c+) - njegova prva 7c+ na pogled, uspešen pa je bil tudi v smeri Dolce follia (7b+), ki jo je na pogled splezal tudi Anže. Anže je na pogled splezal še smer Baron Cervone (7b+). Po neuspešnem vzponu na pogled sta Matej in Luka že takoj v naslednjem poskusu uspela v smeri z oceno 8a - Luka je splezal Pec-Blendo (8a), Matej pa Ročk planet (8a). Oba pa sta v zelo kratkem času preplezala tudi smer Gelida (8b) - Luka v tretjem in Matej v četrtem poskusu. Uspešno pa sta plezala tudi Borut in Jurij. Borut je na pogled splezal smeri Homo roc (7b), Diretta dell'altro mondo (7a) in Lady B (7a); Jurij pa je na "flash" splezal Fessura della Paura (7b), Urla fiamminghe (7a+) in Lady B (7a). Teden kasneje pa so plezali v Arcu, kjer je Matej na pogled splezal II calabrese (7c), Luka pa Panico sopra V orlo (7c). Borut in Anže pa sta se podala v Kolodrij, kjer sta preplezala 320 metrov dolgo smer Zanzara (7a+), Borut pa je že avgusta z Matjažem Luksom splezal smer Somadosi (6b+, 350 metrov). Kljub temu je še vedno ostal čas za slovenska plezališča. Jurij Ravnik je preplezal smeri Urška, Hči pijana (7c/c+), Čivava (7b+), Kravji bal (7b+) in Figa (7b), na "flash" pa je bil uspešen v Ptičji perspektivi (7b). PREPLEZANE VSE SMERI V VIPAVSKI BELI Kranj, 6. oktobra - Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh) se je smeri v Vipavski Beli lotil v začetku letošnjega marca, 10. avgusta pa je uspel preplezati še zadnjo sedemindevetdeseto smer v tem plezališču. V juliju in avgustu je uspel preplezati še zadnje težje smeri v tem plezališču. Na pogled je bil uspešen v smereh: Razvalina življenja 7b+, Možganski mrk 7b+ ter Črne čipke 7c/c+. V drugem poskusu je uspel preplezati smeri: Fikus 7c+, Maša sprave 8a ter Čaj ob petih 8a+. Smer Pelargonija je uspel preplezati v tretjem poskusu, ter zanjo predlaga povišanje ocene iz 7c na 7c+. Opravil je 3. vzpon v smeri Rosinand 8a ter v smeri Obnašaj se športno 7b+. Za smer Gargamel predlaga povišanje ocene iz 6c+ na 7b. Luka je 29. avgusta uspel v plezališču Retovje kot šesti plezalec preplezati smer Palačinka 8b/b+. V smeri je bil uspešen 5. dan. V drugem poskusu je preplezal tudi smer Pokrajculja 8a. Lara ZazvonU je v Vipavski Beli preplezala smeri Ljubljanski proces 6c+ ter smer Poltrona Ekspress 6c+. Blaž Zazvonil je prav tako preplezal smer Ljubljanski proces 6c+, poleg nje pa je v Retovju preplezal še smer Hrabroslav Plaševitski 7a. V plezališču Vintijan pri Puli je preplezal smer Sudžuk 7b+. V Bohinjski Beli je preplezal smer Mango 7a. V istem plezališču je preplezal tudi njegovo najtežjo smer Biokil 7c/c+. Jure Bobnar je opravil drugi vzpon v smeri Paradise Iost 8a v Preddvoru. Pluralni klub Radovljica • Park hotel Bled vabi na dobrodelno glasbeno prireditev v nedeljo, 18. oktobra, ob 19.00 v dvorano Srednje gostinske šole v Radovljici: X VOl IVIf Z tfl Iffi OD \OI f f. 1 OfKOŠfif t.t ff l/f VI Sodelujejo: Damjana Golavšek Irena Vrčkovnik Anka Čop Romana Krajnčan Vokalna skupina Gforia Ans. Supernova Ans. Tip top Vili Rcsnik Ivan Hudnik Bojan Rakovec Jaka Jeraša, baritonist Gašperji Slovenski muzikantje Alpski kvintet X besedo bosta povezovaiat Nataša Dolenc in Marjan Sneberger. \ stopnice so v predprodaji: na poštah Jesenice, Radovljica in Kranj ter v looglasni službi Gorenjski glas, 064/223-444. nuuoo Med kladivom in nakovalom Branko Grims, zunanji sodelavec Avtor nekaterih najpomembnejših teorij iz atomske fizike g. Albert Einstein ni prenesel, če ga je kdo zmotil pri razmišljanju. Tako je nekega dne ves zatopljen v delo sedel v svoji študijski sobi, ko je vanjo planila sobarica in vsa prestrašena zavpita: "Hitro ven, hiša gori!" G. Einstein ni niti dvignil oči iz svojih zapiskov, ampak samo zagodrnjal: "Pojdite vendar to povedat moji ženi, saj veste, da se jaz v gospodinjske zadeve ne vmešavam. " Že dva tedna sta minila, odkar je v javnost "pricurljala" vest o tem, kako si je minister Krapež mimo pravilnika dodelil luksuzno stanovanje v izmeri skoraj 120 kvadatnih metrov, svoje zasebno stanovanje pa je pred tem prodal. Skorajda hkrati, ko je bila proti njemu vložena interpelacija, se je pojavila vest, da naj bi g. Krapež že dalj časa razmišljal o tem, da bi kar najhitreje "odplaval" v dobro plačane veleposlaniške vode na daljno Japonsko. Tako imenovana "virmanska afera", ki je javnost razburjala letošnjo pomlad, in zgodba o stanovanju ministra Krapeža imata mnogo skupnega. Za obe zgodbi javnost ni izvedela takrat, ko sta se zgodili, ampak mnogo pozneje. Virmanska afera se je pojavila šele potem, ko so že minili roki za zastaranje in je bilo vnaprej jasno, da bodo morebitne ovadbe proti ministru Dragonji (LDS) brezpredmetne. Obe zgodbi sta se v javnosti pojavili takrat, ko je šlo Liberalni demokraciji pošteno za nohte in bi odločitev Slovenske ljudske stranke lahko pomembno vplivala na nadaljnje politično dogajanje. V Sloveniji najbrž, res nihče več ne verjame, da je naključje, da se je zgodba o stanovanju ministra Krapeža (SLS) pojavila v javnosti dobesedno hkrati, ko je bil miniser Gaber (LDS) prisiljen priznati, da so na šolskem ministrstvu zavestno kršili zakon in da je tudi on sam za te nepravilnosti vedel. Kdor je opazil še, kako zelo blizu LDS so javna glasila (na primer Delo), ki so tej aferi dala večji poudarek, kot pa dejstvom, ki so se razkrila ob interpelaciji proti ministru Gabru, mu je slika jasna. Ni šlo le za poskus, da bi se z lansiranjem nove teme pozornost ja vnosti preusmerila s korupcije na šolskem ministrstvu na druge stvari. Slo je tudi za "vzgojno" klofuto, ki jo je svoji koalicijski partnerici pripeljala LDS. In tokratna ni bila prva -prva je zazvenela oh virmanski aferi. Liberalna demokracija je razvila taktiko izčrpavanja koalicijskih partnerjev iz vrst novih demokratičnih strank do popolnosti. Po vsakih volitvah v vlado "pripusti" zgolj šibkejšega partnerja, nato pa vladna koalicija deluje kot zakon med vampirjem in mlado devico. LDS se dobro zaveda, da tisti, ki je vstopil v vlado, zlepa ne more več ven. Ne gre le za to, da bi z izstopom koalicijski partner priznal svojo usodno napako, v vlado je pripeljal tudi lepo število ljudi, ki svojih dobro plačanih stolčkov ne bi kar tako izpustili iz rok. Za povrhu je kontinuiteta vedno pripravljena "posoditi" demokratičnim strankam različne "strokovnjake", ki potem prvotnim članom teh strank povzročajo sive lase. Tudi minister Krapež je postal član SLS samo nekaj mesecev pred svojim imenovanjem, še bolj neroden primer pa je minister za lokalno samoupravo, ki je po besedah enega od ustanoviteljev SLS v nekem trenutku kar sam priznal, da je v SLS samo na "začasnem delu"... In novela zakona o lokalni samoupravi ter spremenjen sistem financiranja občin sta pisana na kožo ljubljanski županji ge. Potočnik ter v škodo malim občinam, kjer imajo demokratične stranke največ županov. Po vstopu v vlado se včasih zdi, kot bi bila SLS med kladivom LDS in nakovalom opozicije. Toda takšno (očitno nehvaležno) vlogo si je SLS izbrala sama, prepričana, da bo po naslednjih volitvah najmočnejša stranka v Sloveniji in da LDS z "dolgoročnim strateškim partnerstvom" misli resno. SLS ni opazila, da bodo imeli ministri LDS vedno za seboj podporo obeh "rezervnih vladnih strank" - Združene liste in Jelinčičeve SNS, zato so v vladi prisotna dvojna merila. Ministri iz vrst LDS si lahko privoščijo tudi korupcijo in kršitve zakona, pa zanje načelo objektivne odgovornosti ne velja - ZLSD in po potrebi tudi SNS jih bosta vedno reševali. Pravi opozicijski stranki -SKD in SDS - pa ministrvo iz vrst SLS v primeru kršitve zakonov ne moreta reševati. Še huje: če želita ohraniti svojo lastno verodostojnost, morata zanje uveljavljati prav enako odgovornost, kot jo za ministre LDS. Vsak tak primer pa bodo "neodvisni" novinarji izkoristili za to, da še dodatno poglobijo zamere med strankami, ki imajo v slovenski pomladi skupne korenine. In v tem je bistvo strategije kontinuitete: loči, spri in vladaj. Če ne prej, bo ob volitvah g. Podobnik moral opaziti, da ima v hiši že pravi požar. Če se že ni hotel ničesar naučiti iz. izkušenj obeh, ki sta se na enak način nasmolila pred njim (g. Pučnika in g. Peterleta), bo morda takrat le sprevidel, da lahko ključne stvari (kot je bila osamosvojitev) stranke slovenske pomladi uresničijo le takrat, ko med seboj sodelujejo. Odhod SLS iz vlade bi ne pomenil le konca agonije neuravnovešene vladne koalicije, ampak bi bil v sedanjih razmerah pravo državotvorno dejanje. Branko Grims je član SDS PREJELI SMO Smo za krajevno skupnost Kako se lahko trmasto vztrajanje na isti organiziranosti KS razblini, ko se pokaže volja krajanov. V objavi dne 2. 10. 1998 ste objavili novico o delnem zboru krajanov v vaseh Seničica in Golo Brdo. Sklicatelj navedenega zbora ni bil župan občine Medvode g. Stanislav Žagar, ampak predsednik KS Preska g. Stane Žagar, ki je ena in ista oseba. Delni zbori v njegovi KS so bili organzirani po več kot triletnem premoru. Samo en dan po tem, ko je Občinski svet Medvode sprejel sklep, da bo organiziral poizvedovalne zbore krajanov v tistih delih občine, ki se s sedanjo organiziranostjo ne strinjajo. Na Občinski svet so občani naslovili številne peticije s podpisi in zahtevami po novih skupnostih (npr. Seničica - Golo Brdo več kot sto!!!). Sklep Občinskega sveta je bil sprejet po posvetu pravnih strokovnjakov na osnovi javne in jasne izjave župana Stanislava Žagarja na 42. seji Občinskega sveta, da zborov krajanov za namene nove členitve občine Medvode ne bo sklical. Delni zbor krajanov je obravnaval predlog Sveta KS Preska z dne 23. 9. 1998. Na tej seji Sveta KS Preska, ki ji je predsedoval g. Stane Žagar, so na predlog predsednika - župana sprejeli sklep, da se ohrani obstoječa organiziranost KS, torej brez vaških ali četrtnih skupnosti in novih KS. Dokument z navedeno vsebino sta podpisali g. Minka Eržen in Anica Froelich in je bil po kurirju poslan vsem gospodinjstvom v omenjenih naseljih in predstavnikom medijev. Na delnem zboru krajanov dne 30. 9.1998 v vasi Seničica -Golo Brdo so bili krajani zelo kritični do dela KS Preska. Zahtevali so večjo samostojnost in neposrednejšo povezavo s samo občino. Poudarili so nepotrebno posrednost delovanja KS. Ugotovili so, da niso po številu niti ne tako majhna skupnost v primerjavi z ostalimi. Zahtevali so jasno predstavitev razlik med vaško in krajevno skupnostjo. Izražene so bile tudi zahteve po krajevni skupnosti. V tistem trenutku pa je župan mimo svojega predloga za enovito KS Preska, ki ga je predložil kot predsednik KS, pristal tudi na samostojno KS Seničica - Golo Brdo. Na novo formulirani predlog je šel na glasovanje in čez šestdeset prisotnih in petimi vzdržanimi z. dvigom rok izglasovalo novo KS v novi členitvi Občine Medvode. Izražena volja krajanov ni samo potrdila zahteve po večji samostojnosti in neposrednejši povezavi z občino, ampak tudi zahtevo po večji preglednosti pri uporabi javnega denarja. Že prvi zbor krajanov je pokazal upravičenost razprav posameznih razpravljalcev na Občinskem svetu Medvode, ki so omogočile, da je do javnih obravnav sploh prišlo in da so se krajani lahko zavestno odločali o sami sebi. Tako skoraj plebiscitarna odločitev krajanov je pokazala upravičenost odločitev Občinskega sveta, da je dvakrat zavrnil predlog Sprememb statuta o organiziranosti KS, ki ga je predlagal župan g. Stanislav Žagar. Janez Sušteršič, krajan vasi Seničica in navzoč na delnem zboru Vozniki in policisti Udeleženci prometa smo že seznanjeni z novim Zakonom o varnosti cestnega prometa. Tudi policija ima svoj novi zakon, s katerim so si pridobili velika pooblastila, dolžni pa so ga tudi dosledno izvajati. Nimajo pravice voznika samo opozoriti, ker bi s tem ravnali v nasprotju z zakonom, ampak morajo dosledno izreči denarno kazen za vsako kršitev, ne glede na to ali ta resnično ogroža prometno varnost ali pa je samo formalna. Veliko nas je, ki smo že plačali kazen za formalno kršitev. Vsakogar je to razjezilo in vsak se sprašuje, ali ne obstaja razlika v stopnji prekrškov. Seveda obstaja, v višini denarne kazni. Od policista bi bilo vsekakor bolj prijazno, če bi nas za našo pozabljivost samo opozoril. Kaj ni pozabljivost človeška lastnost? Ali je res nujno potrebno plačati denarno kazen, ker nimaš s seboj vozniškega dovoljenja? V času računalnikov in telefonov res ni težko preveriti ali si sploh lastnik vozniškega dovoljenja. Seveda policist to preveri, toda kazen za pozabljivost obstaja - 5.000,00 sit. Polovico, če plačaš takoj. Za našo pozabljivost je lahko kaznovana (prikrajšana) cela družina. Gremo v banko po denar. Od banke do špecerijske trgovine je le nekaj 100 metrov. Pozabili smo prižgati luči. Plačamo kazen, ker smo pri belem dnevu pač pozabili pritisniti na gumb za luč in nakup v trgovini je omejen na najnujnejše stvari. O takih in podobnih primerih poslušamo vsak dan. Če se bomo pogovarjali samo med sabo, tisti, ki zahtevajo dosledno izvrševanje novega zakona, ne bodo vedeli, da nam to na noben način ne more biti všeč. Ne vedo, ker tega nikoli niso izkusili, kaj pomeni nekaj tisočakov za nekoga, ki mora iz dneva v dan čarati s tolarji, da lahko dostojno živi. Prosim vas, dragi bralci, vzemite si malo časa in napišite še vi svojo zgodbo. Dokler kaj takega v resnici ne doživiš, gledaš na stvar bolj odmaknjeno, ne seže ti toliko do srca, da bi o tem sploh razmišjal. Naj samo poudarim še enkrat GRE SAMO ZA KRŠITVE, KI PROMETNE VARNOSTI NE OGROŽAJO. Tudi vas, spoštovani policisti, pozivam, da napišete svoja občutja ob tem, ko se voznik, ki ste mu izrekli denarno kazen za formalni prekršek, odpelje od vas. Prepričana sem, da v sebi čutite tesnobo ali vsaj neprijetnost, saj dobro vemo, kako močan je vpliv energije. Voznik usmeri vse svoje neprijetne in negativne misli neposredno na vas, ker ste mu vi izrekli denarno kazen, ker se v tistem trenutku sploh ne zaveda, da ste to po zakonu dolžni storiti. Veliko topleje bi vam bilo pri srcu, če bi vam bila še vedno dana možnost, da bi ob formalnih prekrških voznika lahko samo opozorili. Dobronamerno opozorilo na vsakogar izmed nas deluje pozitivno in od vas bi se odpeljali s prijaznimi in dobrimi mislimi. To bi vi v sebi začutili in vaš delovni dan bi bil lepši. Bistveni sestavni del našega vsakdanjika so drobnarije, kot je prijazen pozdrav, topla beseda, prisrčen nasmeh, majhna pozornost... pa tudi dobronamerno opozorilo. Trudimo se biti narod prijaznih ljudi. Prijaznost pa ni le nasmeh natakarja ali prodajalca.Tudi današnji dan je dan našega življenja. Preživite ga čim lepše. Duša Ambrožič - Bled Ce je bolezen uganka Dandanes v časopisih vedno znova prebiramo članke o dobrih in slabih zdravnikih. In če se pojavi manj raziskana bolezen, katere zdravljenje je dolgotrajno, je še posebej pomembno, če človek naleti na dobrega zdravnika, ki se zavzame za to, da se čimprej ugotovi diagnoza in začne zdravljenje. Pacientovo zaupanje v zdravnika namreč tudi prispeva k uspešnemu zdravljenju, zato bi se rada javno zahvalila dr. Franju Piklju z Infekcijske klinike v Ljubljani, kjer sem letos preživela mesec julij. S svojo skrbjo za paciente, potrpežljivostjo ter večkratnimi dnevnimi obiski me je sproti seznanjal z vsemi izvidi moje kožne bolezni, o kateri sicer ni imel izkušenj, a mi je vlival dovolj optimizma, da sem lažje prenašala bolečine in zdravljenje tistega, kar se je pojavilo še sekundarno zaradi pretiranega predhodnega zdravljenja z antibiotiki. Poudariti moram, da se je v času mojega zdravljenja z menoj v sobi izmenjalo kar precej pacientk, kar tudi precej vpliva k lažjemu prenašanju bolečin in za vse jc našel prijazno besedo. Ravno tako tudi njegova hčerka Andreja, ki tako kot oče, zna prisluhniti pacientu. Zahvaliti se moramo tudi svoji dermatologinji dr. Amaliji Voh-Hribernik, ki je posredovala prl zdravnici v Mariboru, da je. biti diagnoza bolezni znana vsaj 20. julija, saj bi drugače preživela vse počitnice v bolečinah. Delam namreč v prosveti in na bolniški dopust sem odšla 15. junija, ko sem zaključila ocene, čeprav se je bolezen začela že konec aprila En teden sem bila potem na Dermatološki kliniki v Ljubljani, kjer so mi odvzeli tkivo, potem pa sem bila odpuščena, naj doma čakam na izvid, saj niso vedeli, za kakšno bolezen gre. Žal pa je laborant odšel na dopust in tkivo ni bilo poslano naprej v Maribor. V času čakanja na izvid me je potem moja dermatologinja poslala še na ostale preglede, ki bi mogoče razjasnili ozadje bolezni. Zato se moram zahvaliti tudi dr. Avgustu Mencingerju, ki mijt pri pregledu želodca v jeseniški bolnišnici svetoval, naj se obrnem na že zgoraj omenjenega zdravnika na Infekcijski kliniki Enako mi je pri pregledu svetoval tudi kirurg dr. Miran Rems in po posredovanju moje zdravnice dr. Damjane Pirih sem končno res prišla do dr. Piklja, kajti bolečine niso ponehale in doma sem bila svoji družini le v nadlogo. Del diagnoze sta predhodno odkrila tudi dr. Marija Može-Kovačič iz jeseniške bolnišnice pri ultrazvočnem pregledu trebuha in zobozdravnik dr-Peter Zajšek, kajti bolezen se jc pojavila istočasno tudi v ustih. Avgusta sem se potem preselila na Dermatološko kliniko, kjer moram pohvaliti natančnost as-dr. Mateje Dolenc Voljč in dr-Aleksandra Godiča, čeprav sem bila v bolnišnici ravno v času dopustov in se je pri viziti v časH enega meseca zamenjalo vec zdravnikov. Sedaj se zdravljenje bliza koncu, na kontrolo hodim k svoji zdravnici, ki ima že rednih pacientov preveč, prav tako k svoji dermatologinji v jeseniško bolnišnico in ne na Dermatološko kliniko, kot je bilo prvotno rečeno. Bolezen sicer ni nalezlj1' va, se pa lahko ponovi in je Št nekaj časa potrebna neka vzdrževalna doza. Še vedno sem na bolniškem dopustu in ob vsem optimizmu vem, da bi bila lahko prej rešena bolečin in sedaj na delovnem mestu, če bi ob pravem času naletela na prave zdravnike, take, ki svoje delo opravljajo z dušo in telesom kot temu rečemo, pa čeprav bolezni še nikoli niso videli. Tatjana Bizjak 285 Jaz in moje tri ženske Čeprav je bila ura komaj šest zvečer, je bilo zunaj temačno. Dež je naletaval in nehote sem pomislila na dolge poletne večere, ko se je po celodnevni pripeki pravo delo ob tem času šele dobro začelo. Pred menoj je bila še dolga pot, saj sem obljubila Dušanu, da ga obiščem še pred njegovim rojstnim dnem. "Potem se bo po hiši ves teden valjala žlahta in ne bo časa za noben pameten pogovor," je v šali potarnal. Kar nekaj besed sva že izmenjala po telefonu in čeprav ga še nisem videla, sem si ga, po svoje, kar predstavljala. Zdelo se mi je, da mora biti visok, kar naprej v gibanju, z nagajivim obrazom in da mora biti zmeraj pripravljen na smeh in dobro voljo. Medtem ko sem že najmanj dvakrat zašla in ko sem sredi gozda obračala, ker naprej ni bilo več prave poti, se je že pošteno stemnilo in ker sem bolj cagave sorte, me je bilo že kar malo strah. Toda potem ko pred seboj - končno!! zagledam luči, se mi je kar oddahnilo. Dušan mi je namreč zatrdil, da daleč naokoli ni nobene druge hiše kot le njegova. Žal mije bilo, da sem prišla v temi, da se nikamor ni videlo, da pravzaprav niti nisem vedela, do kod sega pogled. Dušan je takoj, ko je začel lajati pes, odprl vrata. Na pragu me je sprejel na invalidskem vozičku. Presenečena sem mu podala roko. "A sem te ukanil!" se mi je zarezal in mi močno stresel dlan, da me je kar zabolelo. S hitrimi gibi je pognal kolesa in mi kazal pot v hišo, kjer je na naju USODE Piše: Milena Miklavčič Že čakala njegova žena. Jabolčnik in domače grozdje pa sta dajala prostoru še neko posebno toplino. Dušanova žena je bila v zadregi. Kaj sem jaz vedela, kakšna gospa bo prišla k nam na obisk, mi je dejala in takoj nato založila Dušana, da ji o mojem prihodu ni hotel izdati niti besedice. Toda po nekaj besedah nam ni bilo več nerodno in ko smo že nekaj časa klepetali, je Dušan ugotovil, da nergamo, kot bi se že sto let poznali. Bilo mi je všeč, da sta me sprejela medse, da jima nisem bila odveč. Dušanova življenjska zgodba je zelo zanimvia. Vesela bom, če jo boste prebrallai tudi vi in zato upam, da mi jo bo uspelo napisati tako, kot sem jo slišala. Dušan se je rodil v kmečki družini z osmimi otroki. Bil je najmlajši in kot je bilo nekdaj v navadi, svojih starejših bratov in sester niti ni dobro poznal. Prej, preden se je izkopal iz plenic, so že vsi šli služit. Njega je mama rodila že na "stara leta", ko je imela več kot 45 let in zato ni nihče, ne ona, ne oče, pričakoval naraščaja. "Mama me je imela po svoje rada. Zmeraj mi je priskrbela kakšen priboljšek. Naprimer suhe krhlje, košček belega kruha ali "cukre", ki jih je prodajal neki Dalmatince, ki je, mimogrede, pri hiši brusil sekire in druga orodja. Z očetom je bilo drugače. A se mi ta satan spet valja pod nogami, je zarohnel in me največkrat še brcnil. Prav nič gfi nisem maral. Dokler sem bil otrok, sem se ga bal, pozneje sem se mu pa postavil v bran. Njegovo največje veselje je bilo, če me je pretepal s pasom. Zvlekel me je v svojo delavnico (kjer je popravljal čevlje), me stisnil med kolena in tolkel po meni. Sploh ni bilo važno, kam. Tam okoli desetega leta me je, najbrž zaradi poškodovane glave, metala božjast. Moja mama je zaradi njegovega ravnanja zelo trpela. Toda če ga ni ubogala, jih je dobila tudi ona. Zelo rad jo je sramotil pred furmani, ki so se ustavljali na šnopcu. Daleč naokoli je bil znan po dobrem sadjevcu (tudi Dušan ima doma dober recept za izdelovanje le-tega in tudi mene je pregovoril, da sem njegovo specialiteto poskusila). Na stara leta se je vdal pijači in počasi, njivo za njivo, prodajal bližnjim sosedom. Nazadnje je ostala le še hiša in nekaj zemlje pod gmajno, tiste, ki je nobeden ni hotel kupiti. Očetu so odpovedala jetra, mama pa je potem v miru živela še več kot dvajset let!" Tako je na kratko opisal svoja mlada leta, tista, ki jih je preživel doma. Seveda ni pozabil omeniti, da je moral tudi sam iti služit, vendar, ker se mu je mama smilila, je raje ostal pri njej doma in živel "od zraka". "Najhuje je bilo, ker nisem imel nikoli nobenega denarja v žepu. To se mi je še posebej maščevalo v vojski. Bil sem tak revež, da nisem imel niti toliko, da bi si kupil milo za britje. Z navadnim sem se "raziral" in potem še ves teden - do naslednjič - strašil naokoli s porezanim obrazom." Dušan se je prvič oženil leta 1939. Še zmeraj hrani poročno sliko in ko mi jo je pokazal, sem pred seboj zagledala simpatičnega fanta z brki in dekle, malce otožnih oči. "Bila je še zelo mlada, komaj 16 let ji je bilo. Bila je za pesterno pri kmetu, pri katerem sem fural. Pazila je na štiri otroke, dva sta bila dvojčka. Gospodinja je bila zadirčna in domišljava. Mislila je, da smo hlapci in dekle en navaden drek in tako je tudi delala z nami. Poleg tega je bila še "lena kot svinja". Mojo Lenčo je priganjala k delu še ponoči. Čeprav so bil premožni, so pri hiši imeli le nekaj plenic. Lenča je vse noči prala pokakane cunje in komajda našla toliko časa, da je vsaj za kakšno uro legla. Otroci so bili razvajejii, saj gospodinja ni dovolila, da bi jih kdaj čez rit. Čeprav sem tudi jaz imel komaj dvajset let, sva z Lenčo ugotovila, da narediva najbolje, če se oženiva. Mama mi je dovolila, da jo pripeljem domov. Kar bosta ustvarila, to bo vajino, mi je rekla. Z Lenčo sva bila srečno poročena več kot tri leta. Rodil se nama je sin, potem pa sem moral v partizane. Nisem šel rad, priznam, toda drugega izhoda nisem imel. Vsi moji prijatelji so bili tam. Skrbelo me je za ženo, ker je bila ravno tisti čas drugič noseča. Naš bataljon je odšel na Dolenjsko in tam sem izvedel, da mije žena umrla. Pozneje so mi povedali, da je nekemu partizanu, medtem ko je pretepal konja, ta zbezljal in slučajno je tedaj šla mimo moja Lenča, konj se je povzpel, jo s kopitom sunil v glavo in na mestu je bila mrtva. Najhuje je bilo, ker so jo, preden sem se vrnil domov, že pokopali. Z nerojenim otrokom vred. Strašno me je prizadelo. Bil sem čisto zmešan od žalosti. Za nekaj časa so mi vzeli puško in strelivo, ker so se bali, da jih bom kar postrelil. Šele po vojni sem izvedel, komu se lahko "zahvalim" za ženino smrt. Toda tedaj se je bolečina v mojih prsih polegla, drugače ne vem, kaj bi naredil s tistim človekom." (Okoli leta 1955 si je menda sodil sam.) (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Praznični mesec v krajevni skupnosti Primskovo Folkloristi zaplesali v prenovljeni dvorani S sobotnim celovečernim koncertom so domači folkloristi skupine Ozara in njihovi jeseniški gostje "otvorili" obnovljeno in polepšano dvorano v domu krajanov na Primskovem. Primskovo, 6. oktobra - V spomin na množičen odhod krajanov v partizane oktobra 1943. leta Primskovljani praznujejo krajevni praznik. Program letošnjega, v katerega se vklaplja tudi praznovanje 100. obletnice šole na Primskovem in 20. obletnice sedanje šolske stavbe, je še posebej bogat in so ga upravičeno poimenovali kar mesec kulture na Primskovem. Uvod v letošnje praznovanje je bila petkova slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so člani sveta pregledali dosedanje delo. Največji dosežek v tem letu je nedvomno nadaljevanje obnove doma krajanov, prej zadružnega doma, zgrajenega 1954. leta. Letos so se Primskovljani lotili dvorane. Uredili so električno instalacijo, namestili nove luči, prezračevanje, prebarvali stene in pod, obesili nove zavese. Dela so stala blizu šest milijonov tolarjev. Krajevni skupnosti so pri tem pomagala številna podjetja in obrtniki, računajo pa tudi na denarno pomoč iz mestne občine Kranj. V prenovljeni in polepšani dvorani (na obnovo čaka še oder), ki bo poslej primerna tudi za uglednejše kulturne prireditve, so prvi nastopili folkloristi. Na sobotnem celovečernem koncertu so zaplesali člani domače skupine Ozara ter njihovi gostje, jeseniška skupina Triglav. Uro pred tem pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Tone Zupan v domu odprl izjemno zanimivo in bogato razstavo dosežkov nekaterih primskovskih športnikov, ki so oziroma še žanjejo uspehe na svetovnih in državnih tekmovanjih ter celo na olimpi-jadah. Razstavo je mojstrsko postavil Janez Košnik, na njej pa so predstavljeni dosežki smučarskih tekačev Gašperja in Mateja Kordeža, skakalca Petra Štefančiča, alpske GLASOV KAŽIPOT smučarke Slave Zupančič, judoista Viktorja Pavčiča ter plavalk sedanje generacije Tanje Blatnik in Sande Mladenovič. Razstava, ki bo poleg domačinov nedvomno zanimiva tudi za obiskovalce od drugod, bo v prvem nadstropju doma krajanov odprta do 10. oktobra, vsak dan od 17. do 19. ure. V sklopu prireditev, posvečenih šolskima jubilejema, velja izpostaviti zlasti petkovo odkritje spominske plošče na domu obrtnikov, nekdanji šoli ob 11. uri ter kulturni prireditvi Moja šola - tvoja šola v domu krajanov ob 17. uri, še posebej pa sobotno otvoritev razstave Slikarji Primskovega osnovni šoli za 100 let v domu krajanov ob 19. uri. Razstava del priznanih likovnih umetnikov bo odprta do 17. oktobra, vsak dan od 17. do 19. ure. Prireditve ob dvojnem prazniku v krajevni skupnosti Primskovo se bodo nadaljevale prihodnji teden: 14. oktobra s šahovsko simultanko in 15. oktobra s šahovskim turnirjem v domu krajanov, 16. oktobra z orgelskim koncertom v župnijski cerkvi, 17. oktobra z večerom z Milo Kačičevo v galeriji Ovsenik, 20. oktobra bo v domu krajanov otroška radijska oddaja Veseli tobogan, 21. oktobra koncert pevskega zbora Musica Viva in 24. oktobra srečanje ljudskih pevcev in godcev. Svet krajevne skupnosti vabi na prireditve vse krajane, tudi tiste, ki običajno ne prihajajo. Vse prireditve so brezplačne. H. Jelovčan, foto: T. Doki Obnovljeno znamenje na Bregu Breg ob Savi - V nedeljo popoldne je breški župnik Franc Ivane "'agoslovil obnovljeno kužno znamenje ob asfaltirani cesti, ki povezuje Breg z ljubljansko cesto. Denar za zidarska in slikarska dela so zbrali vaščani, za material in prestavitev znamenja nekaj metrov stran od j ceste pa je prispevala mestna ' občina Kranj oziroma krajevna skupnost Mavčiče. Obnova znamenja je delo zidarskega mojstra Staneta Drakslerja z Orehka in slikarja Damjana Štirna s Štefanje Gore. Znamenje ima štiri freske, slike sv. Lovrenca, sv. Florijana, Matere Božje in dvanajste postaje križevega potu - Jezusove smrti na križu, na novo pa so mu dodani še štirje verski simboli. Spominja na čase pred štirimi, petimi stoletji, ko je v teh krajih kosila kuga in so žrtve pokopavali zunaj vasi. • H. J. Bled, 6. oktobra - Gorenjsko zdravniško društvo se je nedavno tega sestalo na svoji skupščini. Na srečanju, kjer društveno dogajanje vselej povežejo tudi s strokovnim predavanjem, so tudi letos podelili nagrade zdravnikom. Zlati prstan, najvišje priznanje stanovske organizacije, je prejel njen predsednik dr. Brako Lubej, sicer zdravnik v Zdravstvenem domu na Bledu.. Na sliki: dr. Branimir Vladikovič izroča prstan letošnjemu nagrajencu. - • Foto: Tina Doki Predavanja !► Nova Zelandija in Indonezija Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na potopisno predavanje z diapozitivi z naslovom Na pot po deželah Nove Zelandije in Indonezije. Na pot vas bo danes, v torek, 6. oktobra, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Tržič popeljala Irena Mrak. Vstop je prost! Popotovanja po zemeljski obli Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška cesta 23, bo jutri, v sredo, 7. oktobra, ob 17. uri potopisno predavanje z barvnimi diapozitivi ob spremljavi glasbe predavateljev Alana Kacina in Gorazda Černeta z naslovom Iran. Grenlandija in Islandija Radovljica - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 potopisno predavanje z diapozitivi Toma Stularja o Grenlandiji in Islandiji. Nadaljevanje na 26. strani IN MEMORIAM Po napornem in ustvarjelnem življenju, ki je bilo razpeto med Kranjem, Ljubljano, Beogradom in Libijo se je za večno vrnil v rojstno okolje g. Marjan Brilly gradbenik, politik in gospodarstvenik. Rojen je bil v Kranju 1. 11. 1913, maturiral je na kranjski realni gimnaziji in leta 1938 diplomiral na gradbenem odseku Tehniške fakultete v Ljubljani. Kot študent, ki je prihajal iz liberalnega Kranja, se je vključil v napredno študentsko gibanje, zato je bil v času režima JRZ večkrat zaprt, kar mu je po diplomi delalo težave pri iskanju službe. Stalno zaposlitev je dobil šele leta 1940 na tehniškem oddelku okrajnega glavarstva v Bdeči. Nemška okupacija ga je zatekla v Kranju. Zaposlil se je pri gradnji blokov na Planini (Novi dom). Spomladi 1943 se je vključil v Osvobodilno fronto v tako imenovani inženirski odbor (Beno Andervvald, Mitja Valenčič in drugi). Zaradi izdaje je bil aretiran in poslan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, kjer so ga kot gradbenega strokovnjaka izkoristili pri odstranjevanju ruševin po bombardiranjih, vendar je to izkoristil, da je pobegnil in se priključil partizanom - Komandi mesta Kranj kot pomočnik tehniškega referenta. Kmalu po vojni je bil demobiliziran. V začetku 1946 (1.2.1946) je dobil nalogo, da je organiziral Gradbeno enoto ljubljanskega okrožja v Kranju, kasneje Projekt, danes Gradbinec, d.d., in bil tudi prvi direktor. V začetku leta 1947je bil izvoljen za predsednik mestnega ljudskega odbora Kranj (župan). Njegovo delo ni ostalo neopaženo v jeseni 1947 se je zaposlil na ministrstvu za gradnje in bil naslednje leto imenovan za glavnega republiškega gradbenega inšpektorja. Sodeloval je pri ustanovitvi Društva gradbenih inženirjev in tehnikov in je bil predsednik od ustanovitve 1951 do odhoda iz Ljubljane 1957. V Beogradu je opravljal številne odgovorne naloge v zveznem izvršnem svetu - pomočnik zveznega sekretarja za gradbeništvo, nato v Zvezni gradbeni zbornici in Zvezni gospodarski zbornici. Za dve leti se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil direktor sektorja za planiranje v tujini pri GP Tehnik, nato pa je več kot pet let delal kot šef predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije v Libiji. Po povratku v Slovenijo je deloval in Gospodarski zbornici kot svetovalec predsedstva za področje izvajanja investicijskih del v tujini. Tudi po pokojitvi leta 1977 je s svojim bogatim znanjem in številnimi izkušnjami še naprej sodeloval z gospodarsko zbornico. • Franc Bcnedik d.o.o.. Kranj " PROMETNI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA IZOBRAZBA J** - VOZNIH SREDNJA POKLICNA IWBWBA - VOZNIK INŠTRUKTOR, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE & Begunjska 10. 4000 KRANJ STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU .J Piše: Miha Naglic 40 Petero kiparjev Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Koreninarjev Zadnjič smo pri Ivanu Zajcu pozabili na tisto glavno: od kod in kdaj je prišel, kdaj odšel. IVAN ZAJEC (SBL), slovenski kipar, se je rodil 15. hdija 1869 in umrl 30. julija 1950, obakrat v Ljubljani. Študiral je na Dunaju, od 1888 do 1896, na obrtni šoli in po tej na akademiji, kjer je bil med najboljšimi. Odličen je bil tudi v "tehničnih", rokodelskih veščinah: klesanju, vlivanju, cizeliranju. Leta 1899 je na Dunaju odprl svoj atelje, od 1906 do 1909 je živel v Parizu in se naduševal nad Rodinom. Vmes je potoval v Muenchen, London m ZDA, v Trst in Rim. Tu ga je "presenetila" 1. svetovna vojna; Italijani so ga internirali na Sardinijo (1915-18), kjer je zbolel za malarijo. "° vojni se je ustalil v Ljubljani in se preživljal kot žitelj modeliranja. Upokojen je bil 1940, 1950 je Za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Njegov oče Franc Ksaver pa se je rodil na Sovodnju, na koncu Poljanske doline, na domučiji, kjer se še danes reče "Pri Koreninah". Pred njim sta se tu rodila brata Martin in Anton, <-a njim še Valentin in Marko. Pet bratov v eni hiši ni bilo pred sto in več leti nič posebnega; posebnost je v tem, da je bilo vseh pet kiparjev! V Korenine se je okoli 1815 iz bližnjega Koprivnika priselil kmet Primož Zajec z Ženo Gertrudo, rojeno Kavčič. Imela sta, kot rečeno, pet sinov in vsi so postali umetniki. Prvi je bil MARTIN ZAJEC. Rodil se je 9. novembra 1811, *e v Koprivniku, umrl na HrvaŠkem, pred 1888. Nečak Ivan se svojega strica spominja takole: "Po dedovi smrti je prevzel posestvo stric Martin, ki je bil obenem tudi p o dobar. Delal je večinoma na Hrvatskem, izvrševal za cerkve lesene sohe, lesene ornamente, pozlačevanje in prenavljanje oltarjev. Akademično izobražen pa ni bil. Umrl je na črnih kozah pri delu na Hrvatskem." Drugi od bratov je bil ANTON SEITZ (Saic, Zaje, SBL), podobar in pozlatar. Rodil se je 25. oktobra 1819 v Sovodnju, na številki 13, umrl 1871, "nekje na Hrvaškem". V Koreninah je imel delavnico in številne pomočnike iz bližnjih krajev. Njegovo podobarstvo "se giblje v okviru solidne delavniške poznobaročne tradicije in odmevov iz klasicizma: manjka baročna vzvišenost, pripoved-nost, barvitost je enostavna." Njegovi so med drugim vsi štirje oltarji v Novi Oselicl Tretji je'FRANC KSAVER ZAJEC (Zaic, Saiz, SBL), oče Ivana, kipar, ki se je od petih bratov še najbolj uveljavil. Rodil se je 4. decembra 1821 v Sovodnju, umrl 8. februarja 1888 v Ljubljani. Ivan se ga spominja takole: "Moj oče se je učil kiparstva in rezbarstva eno leto na Dunaju in tri leta v Monakovem, kjer je bil ravnatelj slavni Viljem pl. Kaulbach in učitelj kiparstva prof. Maks Wid-mann. Trda mu je šla vsa štiri leta; vsakdanji kruh si je moral sam prislužiti z delom, le polovico dni je mogel porabljati za svoje študije. Ker pa je bil marljiv in nadarjen, je dosegel popolnonama svoj namen. Moj oče je bil rodoljuben mož; zatorej se je vrnil iz Monakovega takoj v Ljubljano med svoje rojake, dasi bi se mu bilo v tujini gotovo boljše godilo, kakor se mu je v domovini. Odprl je torej svoj atelje v Ljubljani. Spočetka mu je šlo dosti dobro; imel je dovolj naročil, zlasti za cerkve. Toda to ni trajalo dolgo, dela je začelo primanjkovati in cene so padle. Tako smo živeli včasih v prav slabem denarnem položaju. Oče je bil nesrečem mož; umrla mu je zgodaj žena, potem njegov najljubši, najstarejši sin Fran in končno še brat Valentin. Vse to ga je tako potrlo, da je jedva leto dni po Valentinovi smrti v 66. letu svoje strosti umrl na vnetju pljuč. Del mojega očeta je mnogo raztresenih po Slovenskem in celo na Hrvaškem. Kolikor se danes še spominjam /v Slovanu, 1905, ss. 306-10, op. M.N./, je napravil tele portrete: škofa Slomšeka v Mariboru (v nadanaravni velikosti iz kararskega marmorja), škofa Legata za Naklo, Mauserja (nagrobni spomenik) ter škofa Wolfa za stolno cerkev v Ljubljani (vse iz kararskega marmorja). Dovršil pa je še več drugih portretov imenitnih slovenskih mož, ki se jih pa ne spominjam več. Dalje je napravil za cerkev pri D. M. v Polji leseno skulpturo vnebovzetja D. M. z angeli, za cerkev v Črnučah štiri apostole iz kamna, več kipov iz kamna za ljubljansko pokopališče in mnogo lesenih soh za slovenske cerkve." Dodajmo, da je njegovo tudi poprsje Josipine Toman-Turnograjske v Gorenjskem muzeju v Kranju, njegova so dela v mnogih gorenjskih cerkvah (Breznica pri Radovljici, Radovljica, Stara Loka, Suša pri Škofji Loki, Zali Log, Železniki...) Ivan Zajec, Prešernov genij, 1905 AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V TOREK,_ JOŠT-GORA ROMARJEV IN P0H0DNIK0V ■ — - V Smučarskem domu na Joštu sva ob pogledu na vršace obujala spomine in zrla v dolino ter prihodnost... Z Matevžem Omanom sva se razgledala z vrha Jošta na okoliške kraje v dolini in gorske vršace v ozadju. Ob tem sva se spomnila na mnogo prezgodaj umrlega pedagoga in stražiškega ljubitelja rekreacije Matjaža Miklavčiča, ki je ob priložnosti prijateljem Jošta napisal: Na Jošt vodi več poti z vseh strani. Takole uro hoda je po zložni, gozdni stezi iz Stražišča na vrh, ki ni prav visok, saj meri v višino le 847 metrov. A vendar, popotnik postoj in se ozri, dežeia Kranjska je kot na dlani pred teboj... Jošt nam ne daje le možnosti za hojo in rekreacijo, temveč nas mora tudi duhovno bogatiti, ker !e-to skupno pomeni obogatitev vsakdanjika in daje smisel človekovi osebnosti. Tudi ni vse v številki vzpona, ampak v kvaliteti doživljanja popotovanja na Jošt. Popotniki, ki hodimo na Jošt, smo že kdaj pomislili na svojo pot v štirih letnih časih? Zima nam pričara pravljico s snegom ovešenih smrek samotne stopinje, kristale snežink, ki se mehko vsedejo na tla, mir, tišino. Pomlad prinaša žuborenje vode, žvrgolenje ptic in prebujajoče življenje v svetlih barvah zelenja. Poletje ponuja vroče sončne žarke in kopaste oblake, ki plujejo čez nebo, tja nekam v daljave. Jesen daruje paleto jesenskih barv, ko hoče narava še enkrat pokazati vse svoje bogastvo in različnost življenja. Da, to je Jošt, gora romarjev, zato popotnik: Pot naj te vodi tako, da boš srečal sebe! In vse dotlej, ko se spet srečava, naj te Bog varno drži v svoji dlani! Kako žive in resnične so besede zapisanih misli pohodnika in zanesenjaka Matjaža Miklavčiča. Na srečanju Prijateljev leta 1988 je dejal, da so v Trim klubu Sava ponosni na sekcijo Prijatelji Jošta, ki uspešno povezuje številne prijatelje narave, hoje in gora. Tako so napravili pomemeben korak k slovenski akciji Razgibajmo življenje. Prijatelji Jošta vključujejo ljudi vseh starosti, poklicev in sposobnosti. Jošt sam od sebe ob lepem vremenu ponuja lepote pogleda. Kar presenečeni smo, kako daleč se vidi... • D.P., foto: Đ.P. TV Kft/1,\J£K/1 Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASI IN TELEVIZIJE MEDVODE tU, ISISEMKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Ansambel Svetlin Na letošnjem srečanju Naj živi vesela družba pri Ivanu Ruparju na Andreju nad škofjo Loko so bili skupina, ki je poskrbela za veselo razpoloženje. Pravijo, da nimajo vodje, da so najstarejšega Aleša samo kar tako določili, za tistega, ki skrbi, da se pogovarja in dogovarja s prireditelji takšnih ali drugačnih srečanjin za njihove nastope na prireditvah. Slednjih, prireditev namreč, kjer nastopa ansambel Svetlin, pa je kar precej. Ne glede na to, da nimajo pravega vodje, pa niso imeli težav z imenom. Skupino, ki tri leta nastopa kot kvintet s pevko, sestavljajo namreč trije bratje Svetlin, doma pa so iz Tustanja pri Moravčah. Najstarejši Aleš ima 25 let in igra kitaro, drugi od bratov Svetlin je 22-letni Tomaž in igra bas, kontrabas in bariton, tretji, najmlajši, pa je 20-letni Andrej, harmonikar v ansamblu Svetlin. "Tri leta, ko smo začeli nastopati v zasedbi kvinteta, je bilo natanko 1. maja letos. Pred tem pa smo že kakšnih sedem, osem let igrali kot trio. Včasih slišimo, da kdo na glas razmišlja, da igramo Avsenikove kot Avsenik. No, res je, da igramo Avsenikove skladbe pa Miheličeve, Slakove in svoje skladbe. Res pa je tudi, da ne igramo samo narodnih, ampak tudi zabavne. Danes je tako, da samo z eno vrsto glasbe amaterski ansambel pri nas ne more dolgo obstati na glasbeni sceni," je pred dnevi povedal Aleš Svetlin, ko sva se dobila na pogovoru. Sicer pa smo se za predstavitev z ansamblom napol dogovorili že pri Ivanu Ruparju konec avgusta na Andreju nad Škofjo Loko GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za Ansambel SVETLIN Ime in priimek...................,........................................................................... Naslov.............................................................................Pošta.................. Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: AVGUST Spoštovani! Tudi jaz sem se odločila, da vam pišem. Zanima me, ali se mi bo uspelo vpisati na fakulteto po enoletnem premoru. V tem letu sem neuspešno iskala službo. Zato sem se odločila za študij. Zadnje čase imam tudi finančne težave, vendar se zavedam, da verjetno po moji krivdi. Drugače pa me še zanima ljubezen. Letošnje leto mi je prinesla samo razočaranje. Morebiti pa se prehitro navežem na fanta in sem potem razočarana. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vam želim veliko uspeha na nadaljnji poti. ARION: Tudi mi vam želimo veliko uspeha na nadaljnji poti. Kar veliko težav se je trenutno začelo zbirati v vašem življenju. V sebi ste dobila neki občutek nemoči, imate občutek, da se zadeve kar same od sebe zapirajo in da nimate vi nobenega neposrednega vpliva na vaše žvljenje. To je na prvi pogled res, vendar se življenju z vsemi silami upirate in ne uvidite, da vas usoda vleče naprej. Studij boste uspešno opravili, prav tako boste dobili zaposlitev. Študirali boste s prekinitvijo, vendar po svoji, lastni želji. V letošnjem letu se vam obeta zaposlitev, ki jo boste vi sama našla brez posredovanja nekoga drugega. To se bo zgodilo šele takrat, ko boste končno lahko stopila na lastne noge in se ne opirala vedno na tujo moč. Torej, kako boste uspešna, je odvisno predvsem od vas samih. Prav je, da se na ljubljeno osebo navežete, še posebno takrat, ko vas preplavijo čustva. Vendar morate v sebi najprej poiskati ljubezen do same sebe, to pa je za vas malce težje. Bolj morate ljubiti sebe, bolj se morate spoštovati in ceniti. Šele takrat boste našla pot, ki se bo strmo dvigovala navzgor. Pa prijetno iskanje vam želimo! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.............................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD..CANKARJEVA 8, CELJE S 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CEUE B : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Iskra Antene, d.o.o., Idrijska cesta 42, Vrhnika, 061/754-079 & 755-625 Vprašanje: Kateri je njihov glavni proizvod? Nagrada: antena G-3235ME 2. Butik Deborah, PTC Loka, Vrhnika, 061/753-681 Vprašanje: Katera barva je modna v letu 1998? Nagrada: volnen ženski puh Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 10.10.1998, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 20. 9. 1998: - Trgovina Stop 3090 tolarjev Shop: Andreja Hribernik, Ljubljana Črnuče - Dibo - Pohištveni hobi program, d.o.o., Ljubljana: Saša Zaje, Ljubljana Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Črni gad -Večerni Zahod - Jutranja Zarja «>n»D n<§>-z?„u n^DHazz. Logatec • THtalfca 148 • tel.:06 1114 I 632 • fax:06 1/74 I «12 TUDI DRUGJE JE LEPO ... vsak četrtek ob 16.50.. 88.9 in 95.0 MHz ... vsak torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina 155. oddaja Globoko smo zakoračili v jesen, zato se nam prileze tudi kakšen potep po domačem teritoriju. Zanimivo je, da veliko odkriješ takrat, ko najmanj misliš. Tako se je zgodilo tudi meni. Sprehajala sem se po tržiški glavni ulici in pred očmi so mi ostala velika železna vrata, poleg pa stoji napis: dip. ing. Jelene Danilo in Danica, pozvonila sem in... spoznala, kako čudovita zgodovina in sedanjost se skriva v življenju te družine. G. Danilo je v 1.1956 prvič obiskal Afriko in Etiopijo, kasneje pa se mu je pridružila tudi družina. Svoje potopise pa je zbral v knjigi Etiopija in Eritreja: četrt stoletja v Afriki. Z g. Danilom in ga. Danico smo klepetali 1.10. Bilo je... Pišite nam, če poznate popotnike - popotnice!!! Radio Tržič, Balos 4, Tržič za Tudi drugje.... Pozdrav Bogdan Jagodic, Janja Budič TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ...88,9 in 95 MHz... sobota 10. 10. ob 14.30 .. spet bomo z Vami Tomaž, Dušan in Mojca... Pokrovitelj oddaje podjetje za trgovino in transport PIK AS Tržič (z najugodnejšimi cenami ozimnice!) Nagrajenki zadnji oddaji sta Nina iz Cerkelj in Lojzka iz Tržiča. Boste med naslednjimi vi?! Pišite do sobote na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Srečno in lep pozdrav iz Tržiča. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1.1. Mojzer - Najlepša roža (2) 2. M. Zore - On (2) 3. M. Pečarič - Oprosti (2) 4. Slapovi - Zdaj je čas (2) 5. Dolores - Za teboj (7) 6. METULJ - Ko te sonce zbudi (novost) 7. E. Fliser in Presstige - Pesem prijateljstva (novost) 8. MON AMI - Dan se prebuja (novost) 9. DR. GRABNAR feat Nataša - Pod zvezdami (novost) 10. VANAGO - Večer za moje sanje (novost) KUPON Ta dobr'h IO Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM RADILO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 4. 5. 1 998 Popevke: 1. PRINCESA - AURORA 2. DAN JE DRUGAČEN - MIA ŽNIDARJČ 3. J'Z BOM UŠOU - ERAZEM Nz - viže: 1- GORSKA PRAVLJICA - SREDENŠEK SEKSTET 2- ZA SREČO LJUDI - ans. NAGELJ 3- LOJTRNIK ans. VRISK Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 LJUBIM TE - SENDI 2 LJUBIM TE MOJ ROJSTNI: KRAJ - ans. ROGLA VASA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo na valovih radia Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Jesenski podzrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 88,0. Pokrovitelj nedeljske oddaje trgovina za male živali REPEK, Kranj, Likozarjeva 13, tel.: 330-627, vam nudi za vaše hišne ljubljence vse, kar želite na enem mestu. Hrane premium, hils, kvalitetne vitamine, najnovejše - proplan. Hrana za ptice in ribe. Posip za muce. Kletke za ptice. Poslastice za pse: kosti, piškoti, čokolade, pasje klobase, za ribe pa vitaminske poslastice. Ugoden nakup opreme za pse in muce super kvalitetni negovalni šamponi, posip za mucke. Pravi naslov za vaše male živali: REPEK, Kranj, Likozarjeva 13. Nagradno vprašanje: Katere vrste hrane Premium - za pse - lahko kupite v trgovini Repek. Odgovore za tri lepe nagrade pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič, s pripisom: za Kolovrat domačih. Veliko sreče pri žrebu vam želim. Nagradi Brunarice ribiške družina Kranj, na Bregu prejmeta: Marija Vovk, Ljubljana in Anton Maršič, Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa pa Karolina Lesjak. Lep podzrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje: Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. Nagrade so prejeli: Matej Bergant, Zalog 52a, 4207 Cerklje na Gorenjskem; Mica Hribar, Goriška ul. 6, 2000 Maribor; Dušan Saje, Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 39 1. nas. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Naj bo rojstni dan al' god 2. ZASAVCI - Kje najdeš mi 1 3. LOJZE MRGOLE - Malkovška polka 4. ans. GAJ - Življenje je trenutek 5. ans. CVET - Mlada mamica (novi predlog) Torek, 6. oktobra 1998 27. STRAN • GORENJSKI GLAS S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Natrosilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faks - oo ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 ure! na Zoisovi 1 < v rubriki: Izi KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:Wwww.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si ZA VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22,12. oktobra ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-916, 19. oktobra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 19. oktobra ob 18.00 Madžarske topi 29.10., 31.10.,' 17.10. - 20.10., Palmanova 21.10., Madžarska - Lenti 10.10., 17.10., 13.10., Pariz 23.10. - 27.10. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-1 Nakupi: Madžarska - torek, četrtek, petek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. do 22. ure na telefon 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro - vsako sredo. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 IŠČEMO: - poznavalce tehnologije izdelovanja materialov iz poliestra PONUJAMO: - znanje orientalskih plesnih tehnik, predvsem trebušnih plesov, Ne pozabite, naše informacije so brezplačne! Obiščite nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure, ali pokličete na telefonsko številko 061/13 22 178. AVTOBUSNI PREVOZI Nakupovanje: 17.10. v Lenti DRINOVEC ^ Tel.: 731-050,041/744-160 IIOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel: 411-510 TUDI JESENI DRSANJE NA BLEDU Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 - nakupovalni izlet Lenti - sobota, 24.10. - nakupovalni izlet Portoguaro, Palmanova - četrtek 22.10. V Športni dvorani Bled jeseni vse sobote in nedelje od 19. do 20.30 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenje 300 SIT. Inf. po telefonu: 741-612 "ffiOLOŠKA ORDINACIJA Uspešno zdravljenje krčnih žil, kapilar in razjed (ran) na okončinah. iKUBARJEVA 66, LJUBLJANA Ord. specialist primarij dr. BOŽO FAKIN - Diafit, d.o.o., Trubareiva 66, Ljubljana. Tel.: 061/131-90-40 V DOBRNI JE ŽIVAHNO KULTURNE PRIREDITVE TUDI JESFNI * Petek> 9- oktobra 1998, ob 20. uri, dvorana Zdraviliškega doma: nastop Folklorne skupine PD Dobrna pod vodstvom Marice Pasarič GLASBA ZA PLES IN RAZVEDRILO KAVARNA: ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 20.00 do 24.00 ure igra Duo O.K. RESTAVRACIJA: ob petkih in nedeljah od 20.00 ure dalje igra Duo Pogladič GLASOV KAŽIPOT 3 Koncerti Jeden otroka na Bledu b«h " yokvim Tedna °troka bod°v vrtcu P ob finančni podpori občine začeli 'tavati Ure pravljic za otroke, ki ne hodijo l vrtec, m sicer bodo potekale vsak Ponedeljek oz. torek od 16. do 18 ure vzgojiteljice in otroci v vrtcih na Bledu «orjah in Bohinjski Beli so pripravili Posebne programe dela: danes, v torek Dodo postavili šotor za skakanje in športne igre, v sredo bodo šli v Lutkovno gledališče na Hrušico, v četrtek organizir- ajo dan odprtih vrat in obisk pri županu, v petek bodo risali po asfaltu - najmlajši pred vrtcem Bled, večje skupine pa pred hotelom Park (organizira Občina Bled). V osnovni šoli na Bledu organizirajo športno popoldne z različnimi tekmovanji za vse učence od 1. do 8. razreda, po tekmah pa bodo blejski balonarji prikazali dvigovanje balona s športnega igrišča pri šoli. Danes ali jutri se bodo učenci višje stopnje odpeljali v Bohinj, kjer bodo pod skrbnim nadzorom plezali po skali, veslali s kanuji in kolesarili. Teden otroka bodo zaključili s plesom v šolski avli. V Osnovni šoli Gorje bodo teden otroka popestrili z naslednjimi aktivnostmi: raz- tt GOSTILNA JčtftP4#m^ RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' PROGRAM NAR0DN0-IASAVNIH VESELIC petek, 9.10. ansambel EKART sobota, 10.10. kvintet DOM Petek, 16.10. ansambel SLOVENSKI MUZI KANT JE KONCERT PIHALNEM ORKESTRA IZ AVSTRIJE. 1 nedelja, 11.10. BLASKAPELLE KARNTNERLAND OB 15.30 UR! INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402, govori na temo Otrok in mediji, organizirali bodo razstavo otroških knjig na temo Otrok in družina, učenci pri urah likovne vzgoje in pri urah etike in družbe pripravljajo razstavo risb, ki jih delajo s pomočjo računalnika in razstavo plakatov na temo letošnjega tedna otroka. Organizirali bodo tudi festival Korajža velja in sicer v četrtek, 8. oktobra, v Gorjanskem domu. Učenke in učenci bodo preizkusili svoj talent v petju in igranju na inštrumente. Predstavitev knjige Kajbetova hiša Škofja Loka - V Gostilni Homan bodo v četrtek, 8. oktobra, ob 11. uri predstavili knjigo Kajbetova hiša na Škofjeloškem placu (1511-1914) avtorice Jeje Jamar Legat. 100 let šolstva in krajevni kraznik na Primskovem Primskovo - Na Primskovem v Kranju oktobra praznujejo 100-letnico šolstva in praznik Krajevne skupnosti Primskovo. Pripravili so številne prireditve, v prihodnjih dneh se bodo zvrstile: danes, v torek, bo od 16. do 18. ure na osnovni šoli na Primskovem dan odprtih vrat; jutri, v sredo, bodo od 9. do 11. ure potekale športne igre na šolske igrišču, v četrtek od 9.30 do 11. ure je predviden ogled Gasilskega doma, v petek, 9. oktobra, bo ob 11. uri odkritje spominske plošče na Domu obrtnikov, ob 17. uri pa bo v Domu krajanov kulturna prireditev z naslovom Moja šola - tvoja šola. O nadaljnih prireditvah vas bomo sproti obveščali. Odkritje spominske plošče Davča - Ob 55. obletnici delovanja prve partizanske tehnike v Davči in 54. obletnici delovanja Pokrajinske tehnike za Gorenjsko Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske vabi na odkritje spominske plošče v bližini kraja, kjer je delovala v letih 1944 in 1945 pokrajinska tehnika za Gorenjsko. Glavni trg 6 4000 KRANJ ,n°nb/atuie vsak delavnik od ,0-W do 12.00 ure, ob sobotah od 900 do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo. Tel.: 064/222 681 J. in W. Grimm, J. Vencelj: SNEGULJČICA petek, 9.10., ob 17.00 uri Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje pol ure pred predstavo, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Svečanost bo v soboto, 10. oktobra, ob 10. uri v Davči (na kraju odcepa proti Zali ob potoku Zala). Občinski praznik Cerkna Cerkno - V okviru praznovanj ob občinskem prazniku občine Cerkno bo v četrtek, 8. oktobra, ob 16.30 uri v Osnovni šoli Cerkno predstavitev nove etnološke publikacije v založbi OŠ Cerkno z naslovom "Dober tek, ded - Bog žegnaj uoče". Knjiga vsebuje zbirko receptov narodnih jedi na Cerkljanskem. Ob 18. uri bo v Muzeju Cerkno predstavitev nove številke Idrijskih razgledov. Ure pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice vsak četrtek ob 17. uri potekajo ure pravljic. Naslov četrtkove pravljice avtorice Nele Moost je Vse bo moje, pripoveduje pa o malem črnem vranu, ki vzame vse, kar imajo njegovi prijatelji radi. Vsi v gozdu vedo, kakšen je, a mu vseeno uspe priti do igrač, predmetov... Vas zanima, kako? Škofja Loka - V knjižnici na Trati se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 16. uri, v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki pa prav tako danes ob 17. uri. Žiri - V knjižnici v Žireh otroci pravljici lahko prisluhnejo jutri, v sredo, ob 18. uri. Gorenja vas - Ura pravljic za otroke bo v knjižnici v Gorenji vasi potekala v četrtek, začela se bo ob 18. uri. Teden otroka Škofja Loka - Od 5. do 10. se bo v okviru Tedna otroka v škofji zvrstilo kar nekaj prireditev. Danes, v torek, bo v Knjižnici Ivana Tavčarja ob 17. uri Srečanje otrok ob pravljici. Pravljice bo otrokom pripovedoval in se z njimi igral Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, bo ob 16.30 uri na Mestnem trgu Kostanjev piknik. Učenke in učenci osnovnih šol bodo peli in plesali. Z veselimi vižami bo razveseljeval ansambel Jocker. V primeru slabega vremena bo prireditev v četrtek, 8. oktobra, če pa bo tudi ta dan deževalo, bo prireditev na žalost morala odpasti. V petek, 9. oktobra, bo z začetkom ob 18. uri v Loškem gledališču svečana prireditev z naslovom Nocoj je prav en lep večer. Prireditev, ki jo je pripravil Vrtec Škofja Loka, je posvečena 45-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije in 50-letnici Vrtca Škofja Loka. Ljubljana - mesto kolesarjev Ljubljana - Zveza študentskih klubov Slovenije pripravlja od 5. do 14. oktobra prireditev Ljubljana - mesto kolesarjev. Opozoriti želijo na pomanjkanje kolesarskih stez in seveda vzpodbuditi vožnjo s kolesom po mestu. Vsak dan se bodo zbrali ob 13. uri v Rožni dolini in se skupaj na stotih zelenih kolesih podali na pot. 14. oktobra bo na Pogačarjevem trgu 1 (tržnica) zaključna prireditev z dobrodelno akcijo, žrebanjem, nagradami in koncertom. Stopov rally Geoss '98 Ljubljana - Kakor vsako leto bo Stop tudi letos (četrtič) v soboto, 10. oktobra, organiziral Stopov rally Geoss '98. Start uličnega rallvja bo v geometričnem središču Slovenije - Geoss - ob 9.30 uri. Obvestila Krvodajalska akcija Tržič - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Tržiču potekala 22. in 23. oktobra. Kegljaška sekcija vabi Kranj - Kegljaška sekcija Društva upokojencev Kranj obvešča, da se bodo redni rekreacijski treningi začeli jutri, v sredo, 7. oktobra, od 8. do 10. ure na kegljišču Triglav Kranj. Zapiranje postojank Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da je Zavetišče pod Špičkom zaprto. Aranžiranje cvetja Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj vabi na prikaze in delavnice aranžiranja cvetja, ki obsegajo prikaze in učenje aranžiranja daril do izdelave žalnega aranžmaja in aranžmajev za veselejše priložnosti. Delavnice bodo potekale ob sobotah na šolskem posestvu v Strahinju, lahko se udeležite celotnega programa ali posameznega dela. Prijave in podrobnejše informacije dobite po tel.: 328-286 ali osebno na sedežu šole, Smledniška c. 3, vsak dan, razen ob četrtkih, od 8. do 12. ure. REIKI Bled - Tečaj REIKI prve stopnje bo 9. in 10. oktobra 1998. Poglobitvena REIKI delavnica po drugi stopnji se bo začela 11. oktobra. Informacije in prijave sprejema Kamna Reiki in Reiki mojstrica Manja Marija Robič po tel.: 061/140-65-65. Prijave do zasedbe avtobusa sprejemajo na sedežu društva. Ne pozabite na veljavne osebne izkaznice ali potne liste! Razstave a Izleti 3 Na Raduho Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na planinski izlet na Raduho (2062 m) v soboto, 10. oktobra. Odhod posebnega avtobusa, ki bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah od Brega do Rodin, bo ob 6. uri. Zmerne hoje od Koče na Loki do vrha ter sestop mimo Snežne Jame do Rogovilovca bo približno 5 ur. Prijave sprejema Jernej Mrak, tel.: 801-556 do vključno četrtka, 8. oktobra. DU Preddvor vabi Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet na Bizeljsko - Kozjansko. Izlet bo v sredo, 14. oktobra, z odhodom avtobusa z Bele ob 6.15 uri, iz Preddvora pa ob 6.30 uri. Prijave z vplačili bodo sprejemali v Domu krajanov v Preddvoru danes, v torek, 6. oktobra, od 17. in 18. ure in jutri, v sredo, 7. oktobra, od 10. do 11. ure. Društvo upokojencev pa vabi svoje člane in druge zainteresirane tudi na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem. Izlet bo v soboto, 24. oktobra, z odhodom avtobusa z Bele ob 1.45 uri, iz Preddvora pa ob 2. uri. Prijave z vplačili bodo sprejemali v Domu krajanov v Preddvoru danes, v torek, 6., in in v petek, 16. oktobra, od 17. do 18. ure ter 7. oktobra od 10. do 11. ure oz. do zasedbe avtobusa. Jesenski kopalni izlet Društvo upokojencev Brezje - Mošnje -Ljubno organizira jesenski kopalni izlet v hotel Delfin v Izolo. Med potjo si boste po želji ogledali Postojnsko jamo. Izlet bo v četrtek, 8. oktobra. Prijavite se lahko območnim poverjenikom še danes, v torek, 6. oktobra. Ura odhoda avtobusa in cena sta objavljena na plakatih. Reka - Trsat - Opatija - Lovran Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na lep jesenski izlet v sredo, 14. oktobra, v kraje ob Kvarnerskem zalivu. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Ob knjigah še slike Radovljica - V knjižnici A.T. Linharta so ob mednarodnem tednu otroka pripravili razstavo otroških portretov fotografa Ivana Pipana iz Radovljice in razstavo likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Begunje. To razstavo si je mogoče ogledati tudi na Bledu in v Boh. Bistrici. Ves mesec pa bodo v radovljiški knjižnici na ogled originalne ilustracije in knjige, ki jih je ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Z Galerijo Šivčeva hiša pa je knjižnica pripravila razstavi tudi v knjižnici na Bledu, kjer so ta mesec na ogled ilustracije Mirne Pavlovec, v knjižnici v Boh. Bistrici pa ilustracije Milana Bizovičarja. Na ta način knjižnica seznanja otroke z najboljšimi ilustracijami knjig za otroke, razstave pa tudi letos tako kot že lani pripravlja Galerija Šivčeva hiša iz svoje stalne zbirke ilustracij. Razstava o drogah Kranj - V Mestni hiši bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo o drogah z naslovom NE! Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej Kranj in Koroški pokrajinski muzej. Ob tej priložnosti bo tudi predavanje predstavnika Ministrstva za notranje zadeve. Razstava v Kosovi graščini Jesenice - V četrtek, 8. oktobra, ob 18. uri, bodo v prostorih Kosove graščine odprli razstavo slik akad. slikarja - profesorja Stojana Razmovskega. Njegova dela bo predstavila umetn. zgodovinarka Metka Vrečar. V otvoritvenem programu bo nastopil s priredbami makedonskih narodnih pesmi duet Duma levantina - pevka Klarisa M. Jovanovič in pevec in kitarist Veno Dolenc. Vabijo kranjski vrtci Kranj - Ob tednu otroka kranjski vrtci vabijo na razstavo z naslovom Z igro v svet čutov. Otvoritev bo danes, v torek, ob 17. uri v prostorih Mestne občine Kranj, razstava pa bo na ogled do petka, 9. oktobra, od 9. do 19. ure. Slike Dušice Kajfež Begunje - Psihiatrična bolnišnica Begunje vabi na otvoritev razstave likovnih del slikarke Dušice Kajfež, ki bo danes, v torek, 6. oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani bolnišnice. Hkrati bo potekal kulturni program. "Drevesa" tržiških učencev Tržič - V petek, 9. oktobra, bo ob 18. uri v Paviljonu NOB potekala otvoritev razstave likovnih del učencev tržiških osnovnih šol z naslovom Drevo. Razstava bo odprta do 19. oktobra, od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. Ob ponedeljkih je razstavišče zaprto, razen za naprej najavljene oglede. A\\\! AEK MAJA i SALON POHIŠTVA;: KRANJ, PREDOSLJE 34 i: TEU241-031 ■ Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure *> Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru OKTOBRA kuhinje SVEA in GORENJE POSEBNO UGODNO!!! 'KONKURENČNE CENE 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA 'KREDITI T+O Večino pohištva imamo v zalogi! Torek, 6. 10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma TOREK - PREDPREMIERA Sreda, 7. 10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., ABONMA M - PREDPREMIERA Četrtek, 8.10., ob 19.30: Boštjan Tadel POLICIJA, d.d., PREMIERA Petek, 9.10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma REPRIZA MALA SCENA MGL Petek, 9. 10., ob 22.00: 1567 UR V DEŽELI BREZ POTI, PREMIERA POVABILO K VPISU V ŠTUDENTSKE ABONMAJE Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, farsa Boštjan Tadel POLICIJA, d.d., komedija VVilliam Shakespeare ANTONIJ IN KLEOPATRA, tragedija Eugene lonesco ZAVRATNE IGRE, črna komedija ., Terry Johnson HISTERIJA, tragikomedija Mestno Gledališče Dario FoBURKAŠKI MISTERIJ, živopisna komedija Ljubljansko Študente bomo vpisovali vsak delavnik do 9. oktobra med 10. in 13. uro pri blagajni MGL. Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. MGL OSMRTNICA In vse je bilo zaman, zato le pri mojem grobu postojite in večni mir mi zaželite. Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustila nadvse skrbna in dobra MIRA ŠKULJ roj. Lavtar, trgovka iz Zalega Loga K večnemu počitku jo bomo pospremili jutri, v sredo, 7. oktobra 1998, ob 16. uri na domače pokopališče. ŽALUJOČI VSI NJENI Zali Log, 6. oktobra 1998 ŽIROVNICA MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Prodam TRAKTOR TV 31 in prikolico v voznem stanju. ©561-692 20985 Prodam novo PEČ AR za etažno 15 % ceneje. ©647-197 20988 STRUŽNICA Potisje PA 520/1500 šeping, VRTALNI STROJ in VARILNI APARAT, prodam. 3062/687-235 zvečer 041/726-503 20995 hitro in poceni TROJNI TLAKI informacije.' M:061/841-846, Mob.:0609/629-514 Prodam električni namizni STROJ za mletje mesa ali zamenjam za samohodno kosilnico. 13431-247 20998 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine. ©686-053 21001 Prodam 100 I BAZEN za mleko. ©646-859 21009 Prodam dve TA PEČI (3 KW), cena zelo ugodna. ©324-603 21012 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, zelo ugodno prodam. ©331-361 21018 Prodam TRAKTOR SAME DELFINO 35 4x4. ©736-682 21022 Ugodno prodam ETAŽNO PEČ na trda goriva, tip: Central 17 tehnik, obratovalni tlak 250 k Pa, nazivno moč 17 KW, novo, nerabljeno. ©323-631, popoldan 21023 ZRAČNI KOMPRESOR 200 L/MIN, 8 ATM, 24 I, kotno brusilko, prodam. ©563-268 21029 TELEFONSKI PRIKLJUČEK ugodno prodam. ©563-268 21030 Prodam RADIOKASETOFON na 2 kaseti. ©312-259 ali 315-180 21047 Prodam dva mramorna RADIATORJA, toplota, lepota, ekonomičnost. ©221-864 2106O VILIČAR INDOS diesel 1.5 t, letnik 1987, prodam. ©061/482-480 21065 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja Krpan 30. ©731-261 21097 Oddamo v bližini Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje, v KRANJU živilsko trgovino. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 20526 Prodamo gostilno v bližini LESC s teraso 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela je 1100 m2, cena 32,6 mio SIT (345.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 20527 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ okolica 400 m2 skladiščnih ali proizvodnih površin, 565 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20597 KRANJ mestno jedro prodamo večjo meščansko vilo s parkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokaciji prodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20598 V Škofji Loki oddam neogrevani prostor, 70 m2. ©634-070 20072 Oddamo MIZARSKO delavnico S STROJI na Potokih pri Žirovnici. ©801-14 1 20989 JESENICE ODDAMO v najem poslovni objekt 540 m2 na frekventi lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt. AS-GARD, 863-312, GSM 041/673-048 21041 GOSTINSKI LOKAL v Kranju nudi delo prikupnemu dekletu ali fantu. Zaželjena praksa. ©225-690 21048 Oddamo v Kranju ŽIVILSKO TRGOVINO na Planini. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 21055 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjen kobminiran OTROŠKI VOZIČEK z vsemi dodatki. Cena po dogovoru. ©863-840 21028 OSTALO PANJSKE KONČNICE - SLIKE NA STEKLO: priložnostna darila, prodam. ©222-657 21052 PRIDELKI GARAŽE RADOVLJICA prodamo ali damo v najem garažo in garažne bokse. ALP-DOM 715-662 20304 GLASBILA Poceni prodam rabljen PIANINO. ©332-228 21011 GR. MATERIAL Suh SMREKOV IN BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET. Ugodna cena in možnost dostave! ©641-103 19903 Nudim PREŠANJE SADJA, prodaja mošta. Sr. vas Šenčur, 411 -808 20660 Prodam DOMAČA JABOLKA 40 SIT/kg. Repe, Sp. Gorje 61. ©725-350 20687 Sprejemamo naročila za mošt iz neškropljenih jabolk. ©312-392, zvečer 20954 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR in zelje v glavah. ©061/824-104 20984 Prodam domača neškropljena JABOLKA in JABOLČNIK. ©874-33920987 NEŠKROPLJENA JABOLKA, starih sort, za ozimnico in domače GROZDJE, prodajam. ©631-400 20992 Prodam domača NEŠKROPLJENA JABOLKA voščenke, kosmači, carjevič. ©461-022 20999 Prodam 0,7 ha' STOJEČE SILAZNE KORUZE ter krmilni KROMPIR. ©491- 001 21000 Prodam neškropljena JABOLKA za mošt. Zg. Bitnje 18, Žabnica 21016 Prodam SILAŽNO KORUZO. ©451- 214 21043 SKODLE prodam. ©718-340 20507 POSESTI SENGOLOVILCI iz rostfrei pločevine 1.5 mm, ugodne cene, možna montaža in plačilo na obroke. ©725-319 20977 Prodam suhe ŠPIROVCE 0,12 x 0,14 x7,0 in grede 0.18 x 0.18 x 8,0. ©428- 200 20993 Prodam novo vratno KRILO Jelovica z zasteklitvijo. ©312-259 ali 315-180 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA.d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, Q731-615i8709 ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino. ©641-412 19904 LOKALI RADOVLJICA prodamo poslovni prostor velikosti 38 m2. ALPDOM 715-662 20305 ŠKOFJA LOKA PUŠTAL, prodamo poslovni objekt 683 m2 in 5332 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 20504 ODDAMO v Kranju 60 m2 v pritličju ali v I. nads., primerno za pisarne ali mirno dejavnost, prav tako v mestu oddamo 42 m2 v pritličju in 110 m2 v dveh etažah v nadstropju. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20525 BREG PRI ŽIROVNICI prodamo zazidljive parcele. ALPDOM 715-662 20306 Pristava pri Tržiču, prodamo hišo dimenzij 12 x 10 m, kompletno podklete-no, z vsemi priključki, cca 200 m2 uporabne površine in 550 m2 zemljišča, vseljiva takoj, cena 27.400.000 SIT. Kranj, Stražišče, prodamo končno vrstno hišo, dimenzij 9,5 x 10,5 m, komfortno urejeno, s teraao in vsemi priključki, na 544 m2 urejenega zemljišča. Pritličje in prva etaža izdelana, mansarda neizdelana, vseljivost in cena po dogovoru. Sp. Duplje, prodamo novejšo hišo, dimenzij 10 x 14 m 550 m2 zemljišča. Hiša je celotna podkletena, prva etaža izdelana, mansarda pa še neizdelana, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 27.000.000 SIT. Radovljica, planina Taleš, prodamo opremljen vikend, brunarico dimenzij 6 x 5 m s teraso, na cca 400 m2 zemljišča. Voda ima lastno zajetje, elektrika na agregat in sončne celice. Prevzem možen takoj, cena ' 6.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. Zgornje Bitnje, prodamo zazidljivo parcelo 864 m2. Celotna parcela je ograjena, na njej sta voda in elektrika. Prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. I - ze V STRAŽISCII prodamo manjšo in večje poslovne prostore - zemljišče primerno /a avtopralnico ali gostinstvo več manjših stanovanj od 900 - 1100 DEM/m2 M 0609/626-810,064/311-41 V okolici Kranja kupimo starejšo hišo na vsaj nekaj zemljišča do 18.000.000 SIT za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. ŽIROVNICA - MOSTE stanovanjsko hišo na parceli, 750 m2, prodamo za 18.427.500 SIT (195.000 DEM). POS-ING 064 863 977 NA GORENJSKEM KUPIMO ENODRUŽINSKO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE ALI NADOMESTNO GRADNJO. TEL.: 064 863 150 RADOVLJICA, BLED, TRŽIČ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO. TEL.: 064 863 977 CERKLJE prodamo etažo hiše, stanovanjske površine 80 m2, parcele 376 m2,vseljivo takoj. Cena: 12.285.000 SIT (130.000 DEM). POSING 064 224 210 PREDDVOR enodružinsko hišo, staro 25 let, na parceli 550 m2, v idiličnem okolju, prodamo, za 17.955.000 SIT (190.000 DEM). POSING 064 222 076 LEŠE prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, stanovanjske površine 150 m2, parcele 1500 m2, balkon, CK, TEL, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO. TEL.: 064 22 72 02 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA TAKOJ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO! TEL: 064 22 72 02 ZGOŠA prodamo zazidljivo parcelo 626 m2. ALPDOM 715-662 20307 KOČNA pri Gorjah prodamo zazidljivo parcelo velikost 764 m2 z možnostjo dokupa gozda. ALPDOM 715-662 20309 Za naše stranke na območju Gorenjske iščemo zazidljive parcele 500-1000 m2. ALPDOM 715-662 20310 ^NEPREMIČNINE ■■- 1 ASGARI C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel.:064 863 312 tel. in fax:064 863 292 DOSLOVCE pri Zabreznici prodamo starješo stanovanjsko hišo potrebno obnove na parceli velikosti 800 m2. ALPDOM 715-662 20311 HRAŠE pri Lescah prodamo visokopri-tlično stanovanjsko hišo z neizdelano mansardo, centralna kurjava na trda goriva, telefon. ALPDOM 715-662 20312 SPODNJA UPNICA prodamo večjo stan. hišo z dvemi ločenimi stanovanji 150 m2 in 80 m2. ALPDOM 715-662 20313 KRANJSKA GORA počitniško naselje na odlični lokaciji prodamo dobro vzdrževano stanovanjsko hišo 234 m2, CK, vsi priključki, velikost parcele 428 m2. Možnost dveh apartmajev ali za stanovanje. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 20499 POLJANE nad Škofjo Loko, prodamo starejšo dobro ohranjeno samostojno hio, 168 m2 stan. površine, parcele 787m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-11720500 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo vrstno hišo, 190 m2 površine, 336 m2 zemljišča, CK, vsi priključki, cena 21.800.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 20501 ZALOG pri CERKLJAH, prodamo starejšo kmečko hišo, 130 m2 bivalne površine + klet in podstreha. Pritličje obnovljeno, možnost bivanja, CK na plin, velikost parcele 632 m2. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-11720502 PRODAMO PODJELJE.sončno"zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, 740 m2, razgled na Bohinj, Duplje zazidljiva parcela sončna lega, 622 m2, KOČNA pri Bledu, zazidljiva parcela, 764 m2, sončna lega, HOTEMAŽE, 7500 m2 parcela, 1500 zazidljive, mirna lokacija. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 0417630-945 20511 NAKLO PRODAMO obnovljeno starejšo hišo brez parcele. Nadstropje izdelano, možnost izdelave mansarde, 2 balkona, garaža. Cena 12,2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20512 GORENJA VAS, prodamo večjo starješo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Cena 11,3 mio SIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945_20513 KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL VELIKOST 1000-4000 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20514 Prodamo KRANJ na Primskovem 35 let staro pritlično stan. hišo z izdelano mansardo na parceli 700 m2, s CK, za 23,0 mio SIT (245.000 DEM), KRANJ ob glavni cesti obnovljeno hišo s trgovino v pritličju za 32,0 mio SIT (340.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221- 78 5 20528 Prodamo KRANJSKA GORA novo vrstno hišo. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20529 Prodamo v bližini KRANJA starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21,0 mio SIT(225.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20530 Prodamo v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično 9,80 x 11,80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena ja 35,0 mio SIT (370.000 DEM). K 3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221 -785 20531 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena 32,0 mio SIT (336.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566,221-785 20534 Prodamo KRANJ (na Primskovem) starejšo hišo na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32,9 mio SIT(350.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 20535 Prodam KRANJ v smeri Škofje Loke 15 let staro podkleteno hišo z mansardo, na aprceli 600 m2, za ceno 23,6 mio SIT (250.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 20536 Prodamo ŠKOFJA LOKA vrstno stan. hišo na parceli 312 m2 za 25,5 mio SIT (270.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785 20537 Prodamo v bližini Radovljica stan. hiša dvojček, stara 45 let, parcela 300 m2, cena 12,9 mio SIT(137.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 : 0!,3H ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF 5 5 rKl./fAx:064/881^910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDE0STRANEH IN MED PR0GRAM0MJ Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE CERKLJANSKA DOBRAVA 2.500 m2, možno deliti na več parcel, stavbno zemljišče 1823 m2 v PODLJUBELJU za 8,9 mio SIT (95.000 DEM) v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2.400 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20544 Prodamo PODBREZJE zazidljivo parcelo 1.430 m2, za ugodno ceno 6,1 mio SIT (65.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20546 ODDAMO novejšo hišo z vso opremo, ograjeno, vrt 1.000 m2 v Radovljici, možen najem za več let in starejšo hišo v Kranju za 85.000 SIT/mes. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 20548 HIŠE PRODAMO ŠKOFJA LOKA Podlubnik montažno vrstno hišo na parceli 490 m2, 21,3 mio SIT, PREDDVOR novejšo nedokončano dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ center starejšo hišo z malo vrta, 8x10 m2 v etaži, 13,5 mio SIT, KRANJ Hotemaže novejšo hiš z vrtom na parceli cca 600 m2, 10x11 m, 35 mio SIT, KRANJ Manklo poslovno stan. hiša 16x9, na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem, KRANJ center mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči, 93 mio SIT, KRANJ Stražišče dvostanovanjsko hišo na parceli 400 m2, 23 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 20588 KRANJ Stražišče zgornja etaža hiše z mansardo in del vrta, 75 m2x2,13 mio IST, KRANJ Struževo spodnja etaža hiše cca 60 m2, garaža, vrt, 8 mio SIT, KRANJ Primskovo del dvojčka, 90 m2x2, vsi priključki, garaža, parcela 500 m2, 25,2 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenem pasu 3x120 m2 na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine primerne za turizem, 31,6 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi, mirni lokaciji, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 20589 LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT, RADOVLJICA enodružinska hiša dvojček na parceli cca 500 m2, VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 39,9 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 800 m2, 20 mio SIT, PREDDVOR okolica bivalni vikend brunacia, opremljena 400 m2 parcele, BOHINJ Jezero manjši vikend potreben obnove na pare. 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 67 3 20590 HIŠE KUPIMO Kranj z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 20593 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA ugdono 3 zaz. parcele po 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BLED okolica večjo zazidljivo parcelo na lepi lokaciji, cca 1000 m2, KRANJ Stražišče nadomestno gradnjo na parceli cca 1200 m2 ob cesti za poslovni objekt, GORICE pri Golniku zazidljivo parcelo za gradnjo manjše hiše, 7500 SIT/m2, CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pastu, 7500 SIT/m2, KO-VOR pri Tržiču 1700 m2 zaz. parcela, 1800 m2 gozda, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20594 KRIŽE okolica proti Tržiču sončno zaz. parcelo, sadovnjak, 2000 m2, PREDDVOR okolica na robu vasi prodamo 1000 m2 ali več zazidljive parcele, KRANJ Naklo zaz. komunalno urejeno zemljišče za poslovno gradnjo, 22.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221 -673 20595 PARCELE KUPIMO Kranj okolica do 15 km več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20596 V Podbrezjah, občina Naklo, na obronku vasi prodamo NEZAZIDLJIVO PARCELO, velikosti 1 4.500 m2, razparcelirano, po ceni, 13 DEM/m2. ©311-417,0609/626-810 20613 V Ljubnem oddam novo HIŠO v najem. ©327-067, po 19. uri 20818 TRŽIČ okolica, prodamo na lepi mirni lokaciji manjšo stanovanjsko hišo primerno tudi za vikend, vsi priključki. PIA NAPREMIČNINE 041/674-083, 041/ 753-128 20907 TRŽIČ okolica prodamo več zazidljivih parcel v različnih izmerah. PIA NEPREMIČNINE, 041/674-083, 041/753-128 20908 V Zg. Gorjah ODDAM polovico novejše in opremljene hiše s CK, vrtom, sadovnjakom in garažo. ©725-319 20976 HIŠE PRODAMO: KR. GORA - center 1/ 2 hiše 90 m2 bivalne povšrine, parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE, dvostanov. hiša 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT, PODKOREN 2/3 hiše 140 m2, zidana garaža, CK, 1280 m2 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNlCA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK prodamo vikend, 125,5 m2 stan.površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik. NAKLO prodamo posl. st.stavbi cca 460 m2 upor.površine na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže primerni za obrt, zdr.dejavnost, atelje. Čena po dogovoru. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21037 RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hišo 300 m2 upor. površine, parcela 550 2m, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji, KR.GORA center prodamo visokopritl. stan. HIŠO, 305 m2 uporabne povšine, parcela 60 m2, lepa lokacija, cena 34900.000 SIT (330.000 DEM). ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21038 PARCELE PRODAMO BL.DOBRAVA 2164 m2 zaz. za 5.380.000 SIT, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000 m, kom. neurejena, v postopku zazidalnega načrta. DOVLJE zaz. parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8.050.000 SIT, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2 za 6.110.000 SIT, ZAVRŠČNICA ŽIROVNICA parcelo 300 m2 z brunarico 34 m2, dostop, asfalt, čudovita lokacija, cena 4.230.000 SIT, POLJANE (nad Jesenicami) zaz. parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija 4.390.000 SIT, BLED soteska, prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji smer BOHINJ, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2. CEna 3.600.000 SIT. oz.38.000 DEM. ASGARD 863-312, GSM 041/673-04821040 Kupim ali vzamem v najem BRUNARICO, stajo ali manjši vikend na Pokljuki. ©041/69-69-22 21045 Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, na parceli 1300 m2 za 27 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221- 353, 222-566 in fax 221-785 21056 PRIREDITVE NARODNO-ZABAVNIO TRIO s pevko (troglasno petje), kvalitetno igra na porokah, obletnicah z diatonično in klavirsko harmoniko (tudi pihala) ter svnthesizerjem, povezava programa (veliko igric, humorja), ugodni, zanesljivi. ©061/654-868, vodja, 061/1883-453, 041/732-048 20870 RAZNO PRODAM Prodam suhe BUKOVE DRVA. ©421- 580 20980 Prodam SUHA BUKOVA DRVA. ©731- 177 21007 Ugodno prodam 12 m3 HRASTOVIH PLOHOV in mešana drva. ©682-061 21026 Prodam večjo količino DRV za oglje in MIKSER za krmo. ©685-182 21068. Suha DRVA po 3500 SIT prodam. ©744-617 21088 STAN. OPREMA Novo KUHINJO zelo ugodno prodam. ©431-673 19063 BIDE, WC školjko, umivalnik s podstavkom ROCA ital. garnitura, ugodno. ©831-394 20991 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO (280x160). ©325-597 21024 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 _7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768 SERVIS "TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050, GSM 041/721-570 ioo73 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211_15784 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, tudi za sončne bojlerje, SERVISIRAMO, montiramo z garancijo, izmerimo izkoristek peči. Tel., fax 874-059, GSM 041/704- 851 18377 w laj) w;f|:vl ORStoV INl?:Tiil:()()l/811-57() *Mob.l)()09/610-l)li ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p-izvajam vse vrste elektroinstalacij-©311-530 in 041/735-949_18842 ROLETE, PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, ROLO GARAŽNA VRATA - IZDELUJEMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/651-247 18978 TV, VIDEO, STOLP, videokamero in ostalo vam z garancijo popravimo v PROTON SERVISU (kino Center), Kranj. ©222-004_19756 ASTERIKS, Senično 7, Križe, ©557-874, 041/733-709 IZDELOVANJE žalu-zij, vertikalnih žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! 19866 vv Mercator - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o. NUDI PO UGODNI CENI |j/ JABOLKA IZ SADOVNJAKA PREDDVOR sort: IDARED, JONAGOLD, GLOSTER, ZLATI in RDEČI DELIŠES v sadovnjaku Preddvor od 21. 9. 1998 dalje od 9. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 8. do 13. ure. Sadje lahko dobite tudi v naših cvetličarnah AURA na Zlatem polju in v MAJI na Planini pri Kranju. Inf. po tel: 064/451-014, 064/212-737 in 064/211-252 in v skladišču krompirja Šenčur (tudi povsem belomesnat). Informacije po tel.: 064/411-017 in 211-252. Torek, 6. oktobra 1998 29. STRAN • GORENJSKI GLAS BELIMO stanovanja, lokale, poslovne prostore ter fasade. HI431-383 20146 OBDELAVA MANSARD in PREDELNIH STEN v KNAUF izvedbi, montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ©491-425, 224-373 19157 Izdelava MANSARD in predelnih sten v Knauf sistemu, montaže strešnih oken Velux in POLAGANJE LAMINATOV. »686-055 20480 TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralne plošče. Delamo tudi škarpe. ©326-819, GSM 041/711-842 Bijelič_20651 Opravljam vsa noranja in zunanja slikopleskarska dela, kvalitetno, hitro in ugodno. ©730-202 20666 VODOVODNO INŠTALACIJO v kopalnici (obnova komplet z zidavo + pečar) ali hiši ter manjša popravila (zamakanje itd...), vam naredimo kvalitetno priznani strokovnjaki. Garancija, material brez P-d.. ©561-469 20779 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 %\1608 .BRUSIMO in stelitiramo vse vrste rezil zag za obdelavo lesa. NOVAK, s.p., Ijobravica 7, Podnart, 731 -644 20823 Popravljam stare kmečke peči. ©864- o03 20825 BEJC,s.p. prenove kopalnic (vodovo-£ar+keramičar), polaganje keramike, nitr° in kvalitetno. ©324-984 20990 .Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov ln ostalih zelenih površin, svetovanje! J 312-722 20996 'NOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, [Udi novogradnje. Informacije in naroči-|ajNOX B 0609/645-581 21008 ČISTIMO lamelne in druge ZAVESE z Montažo. 13061/714-011 in 041/734-'04 21017 TV ANTENE, montaža, servis, dograditev (POP A, TV 3) kanala. 13712-481 21031 SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev, tudi starejših. g_323-350, 325-917 21033 NIMATE FOTOGRAFA - Slikamo poroke, Tirimo^rst' zabave in vse po vaši želji. 2111^^325, 561-800__ izvajamo vsa krovska, kleparska in 'esarska dela. Montiramo PVC OKNA Si034nane9a Proizvaialca. 13041/756-179 Po ugodnih cenah na vašem domu vam nudim vse ženske in moške FRIZERSKE ^'ORlTVE na Gorenjskem območju. Po a°govoru. 13710-046 21036 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU. 13331-199 Kranj, Mlakarjeva, prodamo dvosobno stanovanje 53 m2 v 4. nadstropju. Kopalnica prenovljena, vsi priključki. Vseljivo po dogovoru, cena 8.900.000 SIT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. Kranj, Zlato polje - gradimo nova dvosobna stanovanja različnih dimenzij, vseljiva jeseni. Za nadaljnje informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. Kranj, Šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 72 m2 v 3. nadstropju, stanovanje delno prenovljeno, vsi priključki, vseljiv po dogovoru, cena 13.000.000 SIT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. Škofja Loka - Frankovo naselje, prodamo trisobno stanovanje 80,00 nr>2 v 3. nadstropju, z dvema zastekljenima balkonoma, vsi priključki. Stanovanje prazno, vseljivo takoj, cena 12.700.000 SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE: PLAVŽ prodamo lepo, komfortno, dvoinpolsobno stanovanje, v I. nadstr., 6.142.500 SIT (65.000 DEM). POSING 064 863 977 RADOVLJICA dvosobno komfortno stanovanje, prodamo na Gradnikovi, na Cankarjevi in Žagarjevi ulici. POSING 064 863 977 BLED ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, PRODAMO! POSING 064 863 977 NA JESENICAH ALI NA HRUŠICI DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE KUPIMO ZA GOTOVINO! TEL: 064 863 150 V RADOVLJICI KUPIMO TRISOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL: 064 863 150 KRANJ PLANINA I prodamo lepo en-osobno stanovanje, 41,30 m2, nizek blok, TA, TEL. Cena: 4.914.000 SIT (52.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA III. prodamo lepo enoinpolsobno stanovanje, 42 m2, vsi priključki, obnovljeno, sončna lega, takoj vseljivo, za 8.222.000 SIT (87.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II prodamo enoinpolsobno stanovanje, 49,5 m2, vsi priključki, za 8.127.000 SIT (86.000 DEM). POSING 064 224 210_ ŠKOFJA LOKA prodamo enoinpolsobno stanovanje, 45m2, CK, balkon, za 6.615.000 SIT (70.000 DEM). POSING 064 224 210_ KRANJ DRAŽGOŠKA dvosobno stanovanje, 56 m2, komfortno, vzdrževano, takoj vseljivo, ugodno prodamo! POSING 064 222 076 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka. poslovna hiša. Kapucinski trg 7. tel.:064/623-117 064/622-318 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:0647211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj fromet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost ^9otavljata zanesljivost in uspeh VVILFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 BOJLERJI PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, POMIVALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, fcLEKTR0INSTALACIJE - popravilo, lH^pteža. 13325-815_21061 JmVANJE po naročilu in popravila. **326-839 21°89 STANOVANJA .NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST ^PREMIČNINE, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj -"asproti Kina CENTER, tel.: 22-33-00, «1-673, 0609/650-123 18715 Kranj, prodamo opremljeno garsonjero 31 m2 v drugem nadstropju z vsemi Priključki. Stanovanje obrnjeno na zahodno stran. Vseljivo po dogovoru, cena 5.950.000 SIT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. .rodarno popolnoma nove garsonjere v zkem bloku, različnih velikosti, vseljiva K^6ni 1998- Za vse informacije pokličite !^J064) 365-360 ali (064) 365-361. Krar Star," ' "-*"",a "1 (Jruueimi KuhL-anje 39,10 m2 v 1' nadstr°PJu- st:fni' P,anir|a H. prodamo enosobno Kuh0Vanje 39'10 m2 v 1- nadstropju. n ninja opremljena, stanovanje obrnje-ra? na zanodno stran, vsi priključki, [sZfTKTV. Vseljivo v enem mesecu, an^nJ500000 SIT Kranj (064) 365-360 a" (064) 365-361. KRANJ PLANINA I. dvoinpolsobno stanovanje 55 m2, vsi priključki, lepo vzdrževano, takoj vseljivo, prodamo za 8.316.000 SIT (88.000 DEM). POSING 064 224 210 MEDVODE trisobno stanovanje, 62 m2, pritličje, vsi priključki, balkon, prodamo! POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO novejše trisobno stanovanje, 62 m2, 2. nad., vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo za 10.490.000 SIT (111.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA II dvosobno stanovanje s kabinetom, predelano v štirisob-no, 85,3 m2, CK, KATV, TEL priključek, atrij, prodamo! POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I prodamo lepo štir-isobno stanovanje (2 + 2), 93 m2, z vsemi priključki, balkonom, za 14.170.000 SIT (150.000 DEM). POS-ING 064 224 210_ MEDVODE, DRULOVKA, KRANJ, ŠKOFJA LOKA - TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 227 202 TRŽIČ - BISTRICA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO! PLAČILO V GOTOVINI! TEL.: 064 227 202 Najamemo 2 ss Bled-jesenice, z možnostjo kasnejšega odkupa. ©744-720, 041/674-672 20088 LESCE prodamo udobno 3 ss 76,32 m2 v pritličju, centr. ogrevanje balkon. ALPDOM, 715-662 20300 BOHINJSKA BISTRICA prodamo 2 sobno stanovanje. ALPDOM, 715-662 20463 ŠKOFJA LOKA - Groh. nas., prodamo 2 ss, 3. nadstr., 57.2 m2, vsi priključki, stanovanje obnovljeno. PIA NEPREMIČ-NINE 622-318, 623-117_20492 ŠKOFJA LOKA prodamo 3 ss, 78 m2, v I. nadstr., stanovanjskega ojekta, zelo atraktivna lokacija, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 KRANJ PLANINA C. 1. maja, prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK, prodamo 4 ss, 103 m2, izhod na lastno zelenico 26 m2, 1. nadstr. nizkega bloka, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_20496 STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo 2 ss s kabinetom, 59 m2, popolnoma adaptirano, zelo lepo , sončno, lastna CK na olje, telefon, zelenjavni vrt in zelenica, parkirni prostor za avtomobil. ZELO MAMLJIVA PONUDBA. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20517 KRANJ Planina III, prodamo 2+2ss, 86 m2, CK, 1. nads., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20518 NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE. 360-270, 041/630-945 20519 KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPOREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20520 KRANJ 3 ss 74 m2 na Valjavčei ulici v 3. nadstr. za 9,4 mio SIT (100.000 DEM), 3 ss 71 m2 v 4. nads. na Planini I za 11 mio SIT, pri Vodovodnem stolpu 3,5 SS v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221 -785 20539 Prodamo KRANJ na Mlakarjevi 3 ss 74 m2 v 1. nads., s CK za 13,0 mio SIT (140.000 DEM). K 3 KERN, 331-353, 222-566, fax 221-785 20540 Prodamo BEGUNJE obnovljeno 3 ss 88 m2 v 3. nads., za 12 mio SIT (130.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 20541 Prodamo ŠKofja Loka 2 ss 45,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena 7,1 mio SIT (75.000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,4 mio SIT( 78.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 20542 Prodamo KRANJ 2 ss 60 m2 v 6. nadstr. na Planini za 8,9 mio SIT(95.000 DEM) v centru mesta 2 ss 46 m2 v 1. nads., za 7,1 mio SIT (75.000 DEM) Zlato polje 2 ss 47 m2 v 4. nadstr., za 7,6 mio SIT (80.000 DEM), možnost nakupa garaže. K 3 KERN, 221-353, 222-588, fax 221- 785 20543 Oddamo STANOVANJA v KRANJU in ŠK. LOKI. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_20547 KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2A/lll., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključ., 8 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/l., balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/pr.. 38,30 m2, balkon, vsi priključki 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 + 8 m2, vsi priključ., opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5 m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključ., 58 mm2, 10,4 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 49 m2, balkon, telef., za 7,08 mio SIT ali po dogovoru, KRANJ Planina li 2 33/VII, vsi priklj. zasteklj. balkon, 68 m2 za 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,221-673 20583 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KRANJ Valjavčeva 3 ss/ll I, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 8,5 mio SIT ali po dogovoru, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221673 20586 STANOVANJA ODDAMO: Kranj Planina I 1 ss, 50 m2, pr., 38000 SIT/mes, letno predplačilo, 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 673 20587 KRANJ Zlato polje nova GARSONJERA 33 m2 z balkonom prodam za 6200.000 SIT. 13041/693-968, 061/223-437 20859 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 3 ss, 72,10 m2, 5. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 20898 POLJANE nad Škofjo Loko, oddamo več samostojnih stanovanjskih enot s CK, od 81 do 102 m2. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 20900 KRANJ Planina prodamo 4 ss 89 m2, 5. nadstr., CK, vsi priključki. Cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20901 TRŽIČ prodamo 2 ss 50 m2, 1. nadstr, nizek blok, opremljeno. Cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE 041/753-128 20903 GOZD Martuljek, prodamo 1 ss, 49 m2, 1. nadstr. v vče stanovanjskem objektu. Cena dogovor. PIA NEPREMIČNINE 0417674-083,041/753-128 20905 KRANJ oddamo paru opremljeno 1 ss preurejeno v 2 ss, CK, telefon, cena 44.000 SIT letno predplačilo. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20912 Oddamo v najem GARSONJERO v mirni okolici v Stražišču pri Kranju. Garsonjera je opremljena, cena po dogovoru. ©063/724-654 po 14. uri 20963 Na Jesenicah oddamo opremljeno GARSONJERO. 3871-052 21032 1 ROS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure RADOVLJICA -PRODAMO 2 ss KOMFORTNO« II. nadstropje, 7.8OO.OOO SIT. Tel.: 324-484 ljudska univerza Škofja loka organizira TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV začetek: 20. oktober 1998 HIGIENSKI MINIMUM - obnovitveni tečaj začetek: 20. oktober 1998 TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV začetek: 3. november 1998 Prijave in informacije - telefon: 656-136 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja VOZILA KRANJ Struževo 2 ss v hiši, 58 m2/pr, CK, tel., garaža, vrt, 8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telef., lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss/VII, 60 m2, vis priključ., 9,9 mio SIT, KRANJ Planina I novi bloki, 2 ss/pr., 56 m2, vsi priključ., zastekl. balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss7VI, 60 m2, vis priključ. balkon 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 75,3 m27V, vsi priključ., balk. lepo, sončno, 11,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/ll., vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zas. balko. opremljeno, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0605/650-123, 221-673_20584 ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss 90 m2, 1,5 ss 45 m2 med seboj povlezano v celoto, CK, 2x balkon, obvnoljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telefo, obnovljeno, 13,06 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss/lll, 62,5 m2, etaž.CK, telefo., sončno, lepo ohranjeno 10,4 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp, 3 ss/lll, 74 m2, plin do vrat, balk., 10,4 mio SIT, KRANJ Planina II 2ss+2 kab., 95,41 m2/pr., 2xatrij, vsi priključ., 14,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 20585 STANOVANJA PRODAMO: RADOVLJICA prodamo 2x2 ss na Cankarjevi ul. in 2,5 ss na Gradnikovi ul. .HRUŠICA 2 ss 53 m2, JESENICE 3 ss 72 m2, KR.GORA 3 ss v bloku, KR.GORA apartma, 40 m2, JESENICE 3 ss T, 69,72 m2 v bloku, JAVORNIK 4 ss 100 m2 za 6.110.000 SIT in 2 ss, JESENICE 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66,18 m2+3 ss70 m2 za 6.860,000 SIT, JESENICE 3 ss 70 m2 v stolpnici 3 ss 76 m2 v bloku. Na relaciji Kr. gora Radovljica vzamemo v najem stanovanja za znane najemnike. BLED oddamo v najem 1 ss, KR.GORA oddamo v najem 1 ss v hiši, zelo ugodna cena. ASGARD, 863-312, gsm 041/673- 048 21039 KRANJ CENTER: 40.60 m2, 2 ss, obnovljeno, takoj vseljivo vsi priključki. Cena 6993.000 SIT. ©311-165, 041/ 721-677 21044 KRANJ - PLANINA: 91 m2 STANOVANJE, prazno, ugodno prodam. Možna menjava. 13323-337 21053 RADOVLJICA prodamo takoj vseljiva STANOVANJA: Cankarjeva, 3 ss/lll, 78 m2, 13,23 mio SIT, Cankarjeva, 2 ss/ll, 52 m2, 7,75 mio, Gradnikova, 50 m27IV, 50 m2. J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738-454 21068 BLED - prodamo 1 ss, vseljivo v 1 mesecu v Alpskih blokih, pritličje, 32,5 m2, 7,08 mio SIT (75000 DEM). J&T NEPREMIČNINE, 714-421, 041/738- 45 4 21069 20087 Najamem sobo ali manjše stanovanje v okolici Kranja. 13311-672 21098 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, DOKUP AVTOMOBILOV! 13692-194 18880 Prodam PRTLJAŽNIK za LANTRO v kompletu za smuči in kolesa. ©686-236 20982 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ na naše stroške. ©241-168, GSM 041/730-939 20362 ODKUPUJEM RENAULT CLIO, 5 R ALI 5 4 za GOTOVINO TAKOJ. ©245-086 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577_579 AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, KREDITI, PREPISI, KLEPARSKE, Ll-ČARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. ©241-168, GSM 041/730-939 10750 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE__14732 MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE_14733 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930 Prodam AUDI A 4, I. 97, rdeče barve z vso opremo. ©744-720, 041/674-672 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 88,me-talno moder, odlično ohranjen. ©686- 053 21003 GAVALA.d.o.o. GOLF: Odkup, prodaja in prepisi rabljenih vozil ter manjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/ 331-542 21006 Prodam MERCEDES 180 C, letnik 1994, 79.000 prevoženo, moder. ©720-096 21020 Prodam RENAULT 5 FIVE PLUS, 1995, met. srebro. ©221-499 21021 Prodam R 4, letnik 1990, registriran do 2/99. ©226-498 21025 Prodam MERCEDEZ 280 E, I. 93, registriran do 9/99, metalik črne barve, vsa dodatna oprema. ©324-336 20657 MEGANE 1.6 E RT, I.97, metalik modre barve, prodam. ©242-677 20737 Prodam GOLF II JHB, letnik 1988, cena 450.000 SIT in JUGO 45 KORAL, I. 89, cena 160.000 SIT. ©461-563 20949 Prodam CLIO I. 93, prevoženo 63.000 km, cena po dogovoru. ©041/707-356 Prodam JUGO 45 A, I. 86, reg. do 7/99, 70.000 SIT. ©558-858 20975 VOLVO 740 diesel, I. 86, 55.000 km, prodam. Kržovski, Trstenik 60, 061/123-25-85 20981 Prodam R 19 1.7, letnik 1994, elek. pomik stekel, servo volan, lita platišča, CZ, AB, električno strešno okno, cena 1100.000 SIT. ©863-586 20994 PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE I ■mj^JHBBSBBSSBSI .............. ■ Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p.181 4001 Kranj E-posta. tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://wwwtele-tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel.-TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 Prodam GOLF I. 81, cena 90.000 SIT. ©731-253 21027 Prodam FIATTIPO 1.6 SX, I. 12/93, prvi lastnik. ©472-106 popoldan 21035 GOLF diesel I. 91, rdeče barve, šibedah, AL platišča, reg. do 7/99, odlično ohranjen, cena po dogovoru. ©742-215, 863-055 21050 Prodam FIAT UNO 60 S, črne barve, I. 88, cena 4000 DEM. ©802-086, 802- 215 21064 - LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: GOLF I.79, 83, 87, 89, LADA SAMARA 1300 I.93, AX 1.1TRS I.90, ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, ŠKODA FORMAN I. 92, 95, FIAT PUNTO 90 SPORTING I.95, OPEL VECTRA 1.6 i 1.95, MERCEDES BENZ 190 E I.87, FORD EISERA 1.6 LX I.89, R 5 FIVE I. 94, RENAULT TRAFIC T 533 D I.85. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 2106/ MONDEO 1.8 VVINNER, I.96, moder, ABS, klima, 5 v, 1. last., servisna, ele. oprema, 2075.000 SIT ali 21.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 21070 SUZUKI BALENO 1.6 GS, I.96, met. moer, 3 v, reg 9/99, 1. last., servisna, SV, CZH, ES, 2x AIR BAG, 1.507.000 SIT ali 15900 DEM. AVTO LESCE 719-118 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, I. 91, metalic, AR, ohranjen, 654.000 SIT ali 6.900 DEM. AVTO LESCE 719-1182107? TV-V1DEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA Cfi piomcer 0Sherw9N -I V) X Z cc »N UJ O X LU V) > £ D. UJ O O UJ t o □ tO 3 S :,1J co -J Z LU K o o > UJ —1 1 < Ul o H cc 2 o O m o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 tel. POGREBNIK Dvorje 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808 O 03 C_ O O (Ji 73 O m > x < o o ~0 ni Z t_ co m O co c: o o ca H m O co O m -a 73 < (j) m x o m N< C 13 Z X C/> r~ C IM< > X FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, bela, AIR BAG, 5 v, servisna, 1. last., 1.265.000 SIT ali 12.800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 21073 OMEGA 2.0 16 V, I. 94, met črna, 98.000 km, servisna, klima, 2 x AIR BAG, ABS, el.oprema, reg. 9/99, 2.220.000 SIT ali 23.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 21074 VECTRA 1.6, I. 90, metalic modra, reg. 4/99, 99.000 km, ohranjena, 920.000 SITali 9700 DEM. AVTO LESCE 719-118 21075 SVVIFT 1.3 GL limuzina, I.90, bel, ALU, reg. 5/99, 654.000 SIT ali 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 21076 PONY 1.5 GLS limuzina, I. 90, met siv, 107.000 km, AR, ALU, ohranjen, 540.000 SIT ali 5.700 DEM. AVTO LESCE 719-118 21077 POLO 45,1. 95, vijola, 66.000 km, AR, 3 v, ohranjen, 1.213.000 SIT ali 12.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 21078 ESCORT 1.6 CLX, I. 90, nov tip, met zelen,100.000 km, AR, CZ, kat.750.000 SITali 7900 DEM. AVTO LESCE 719-118 ESCORT 1.3 karavan, I. 91, bel, reg. 7/ 99, AR, kat. rolo, 845.000 SIT ali 8.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 21080 OPEL VECTRA 1.6 i GL, letnik 1990, 45000 km, kot nova, prodam. ©245- 086 21082 Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. 3736-686 21085 SEAT CORDOBA 1.8, I. 96 in TOLEDO 1.9 TDI, I. 97, prodam. ©225-110 21090 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, I. 92, HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 95, DAIHATSU FEROZA II, letnik 1991, PASSAT CL 1.6 I. 89, RENAULT 19 1.4 RN I. 95, FIAT CROMA 2.0 CHT SX, I. 90, FIAT TIPO 1.1 DGT, I. 88, HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 89, MAZDA 323 F 1.6 L, I.90, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93. Prodamo ali menjamo, možen nakup na kredit. AVTOHIŠA LUŠINA ŠKOFJA LOKA, 652-200_ 21092 GOLF JGLD I. 83, JGL I. 82, JXD I. 90, AUDI 1.9 E I. 87, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231_21094 ODKUP- PRODAJA RABLJENIH VOZIL-GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/643-20221101 Planina Tinjan Kuni Ajdovščina 0u !<>*.<> m a ZAPOSLITVE Zaposlimo mladega NATAKARJA s prakso za določen čas, lahko je pripravnik. ©332-122 20426 Za področje rentnega varčevanja HONORARNO ZAPOSLIMO 4 SODELAVCE s srednjo ali višjo šolo za področje KRANJA in ŠKOFJE LOKE. Prednost imajo izkušeni svetovalci. ©0609/636-295 20433 Gospodinje, mlajše upkojenke, brezposelne in komunikativne osebe dobijo honorarno ali redno zaposlitev, v telefonski prodaji, v Kranju. Šifra: SKUPINA 1 Več deklet za strežbo redno ali honorarno zaposlim. ©325-117, 0609/ 620-780 20612 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo S557-995 Honorarno ali redno zaposlimo NATAKARICO s prakso. 13471-830 20685 Zaposlimo KV MIZARJA in mlajšega delavca za priučitev. ©558-802 20712 Redno ali pogodbeno zaposlimo dekle za DELO V ŠANKU. 13310-155 20846 Takoj zaposlimo pisarniško moč s prakso. Prijave na Šifra: SLUŽBA TAKOJ Iščemo dekle za delo v baru v okolici Kranja, izkušnje, (vikendi, lasten prevoz). 13243-077 po 11. uri 20915 Za delo na terenu nudimo stimulativni zaslužek. Možna je redna ali honorarna zaposlitev. Prevoz ni obvezen. Za osebni razgovor pokličite 557-033 21004 Za pomoč v šanku potrebujemo dekle ali žensko srednjih let v Škofji Loki. 13633-494, po 20. uri 21010 Z zaslužkom 10.000 SIT/dan se pridružite znani in uspešni slovenski firmi. GSM041/734-045 21013 Zaposlimo pridni in vestni NATAKARICI za delo v šanku. Stanovanje na razpolago. 13682-641, 682-361 21014 Iščemo PRODAJALKO z ustrezno izobrazbo v živilski trgovini. 13312-274 Zaposlimo 2 NATAKARICI za delo v gostinskem lokalu Marco Polo, Trebija. Možnost stanovanja. S682-641, 681 -361 Iščemo natančno žensko za pomoč pri likanju na domu. 13320-032 21057 DELAVCA za delo s čistilnimi stroji sprejmemo v redno delovno razmerje. Pogoji: drža-vljanstvo RS, končana osemletka in vozniški izpit B kategorije. Pisne prošnje pošljite pod šifro: VESTEN FRIZERKA išče zaposlitev. ©226-595, zvečer 21059 Zaposlimo PRIPRAVNICO ali PRODAJALKO za delo v trafiki-papirnici. 13311-080 21084 Vas zanima delo, kjer boste sami odločali o delovnem času in zaslužku? Pokličite 064/312-046 21086 NUDIMO REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV TRGOVCEM ZA OSKRBOVANJE ŽE ZNANIH STRANK. ©634-064, 041/637-492 21087 KAA.d.o.o. zaposli urejene, komunikativne PRODAJALKE v otroški trgovini v Kranju. Pogoj: V. st. izobrazbe poslovodske oz. komercialne smeri. Prošnje z dokazili na naslov: KAA.d.o.o., c. Lmaja 63, Kranj STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata, tuš kabine lahko naročite na tel.: 211-418 ali 714-519 ŽIVALI Rjave JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, Škofja Loka. ©621-475 20681 Kupim TELETA simentalca starega do 14 dni. ©738-876 20953 Prodam BIKCA simentalca teža 300 kg. ©545-002 20978 Kupim BIKCE simentalce, stare 14 dni in prodam HLEVSKI GNOJ z dostavo v okolici Novega mesta. 0068/73-317 po 20. uri Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje Podarimo dva mlada MUCKA črnega in belega. ©324-457 20986 Dobrim ljudem PODARIM PSIČKO čistokrvno KOKERŠPANJELKO, rjave barve. Možna nadaljna vzreja. ©801-504 po 19. uri 20997 Prodam PUJSKE do 40 kg težke. ©686-053 21002 Prodam KOBILO Haflinger staro 2,5 let. ©723-571 21005 Prodam TELICO simentalko težko 250 kg. Pivka 27, Naklo 21042 Prodam KOZE in KOZLIČKE različnih starosti. ©686-015 21054 Prodam NEMŠKE OVČARJE mladiče z rodovnikom. ©460-024 21062 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje, 558-405 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA, star je 2 meseca. ©738-824 21066 Prodam BIKCA 100 kg težkega. Strahinj 7, Naklo 21091 Ih. C1i;ratov Ptdi->rotmk i o, naklo ■k—J Iel./fdx:064/471 035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER /fe-* AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV "SyAONROEF Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Avtopnevmatike FRANC VOVK rojen 1939 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 3. oktobra 1998, na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA Prodam teden dni starega črnobelega TELIČKA. Zg. Brnik 70 21095 ŽIVALI KUPIM TELETA simentalca, starega 14 dni kupim. ©731-428 21093 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,-^Radio GEOSS^x Fax 0611883-74(1 telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče DRAGO VOGRINEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedi in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se celotnemu osebju Zdravstvenega doma v Radovljici, g. župniku za ganljive poslovilne besede in pevcem iz Naklega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Polona in sin Drago z družino Radovljica, oktober 1998 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice MARJETE ROBIČ iz Zg. Gorij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Goljevi in delavcem Doma dr. Janka Benedika za skrbno nego in pomoč ter vsem, ki ste nam v teh dneh pomagali in bili z nami. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi. VSI NJENI Bled, Gorje, 1. oktobra 1998 ZAHVALA Vsem in prav vsakemu posebej, ki je počastil spomin na našo mamo ANTONIJO KEMPERLE se toplo zahvaljujemo. VSI KEMPERLOVI Železniki, 6. oktobra 1998 ZAHVALA ob slovesu našega dragega strica ing. RUDOLFA ARHA s Kočne se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom za izrečeno sožalje in vsem, ki so darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi članom društva Dolik z Jesenic, društvu likovnih samorastnikov iz Ljubljane, Gorenjskemu muzeju Kranj, Planinskemu društvu z Jesenic, pevskemu zboru Vintgar z Blejske Dobrave. Hvala tudi g. Varlu, dr. Avguštinu in sovaščanu g. Krničarju za poslovilne besede ob grobu, pevcem in glasbeniku za zaigrano Tišino. Posebej smo hvaležni gospe dr. Novakovi, patronažni sestri gospe Pogačnikovi in Andražu za oskrbovanje na domu in osebju Doma upokojencev dr. Franca Bergelja z Jesenic. VSEM ISKRENA HVALA SVOJCI Višelnica, 5. oktobra 1998 ZAHVALA ... toda hodil sem, kamor sta neusmiljeno ukazovala srce in vest... (I. Cankar) V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi JOŽE GASSER st. z Jesenic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prav lepa hvala. VSI NJEGOVI Torek, 6. oktobra 1998 OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS LEGO kamion ■ potujoča LEGO razstava LEGO kamion (LEGO TRUCK SHOW]je krenil na pot sredi leta 1996. Ta potujoča LEGO razstava bo do leta 2001 obiskala veliko število krajev po vsej Evropi. Ustavila se bo tudi v Sloveniji. Za vse obiskovalce razstave bo lahko kot na vseh ostalih LEGO prireditvah vstop prost! Razstavo LEGO modelov so izkušeni danski oblikovalci postavili v notranjosti posebej za ta namen izdelanega orjaškega kamiona. Razstavo - fantazijski svet sestavljen iz približno 100 LEGO modelov v notranjosti priklopnika si lahko naenkrat ogleda skupina od 20 do 30 otrok in odraslih. Kamion je opremljen tudi z dvižno ploščadjo za invalidske vozičke. Za gradnjo so uporabili kar 280.000 LEGO elementov. lagovnica do 9. 10. 1 Kranj: Gorenjski sejem od 13. 10. do 14. 10. 1998 Ljubljana: Interspar BTC od 15. 10. do 18. 10. 1998 stava bo odprta od 9. do 18. u D 'n AU,i > i, Kranj tebi)64/J80 UXUax>M4/}80 10 12 • Več kot 15.000 različnih izdelkov - največja ponudba za dom in gospodinjstvo ter domače mojstre na Gorenjskem. • 1.700 m2 prodajnih površin, 30 parkirnih mest - enostaven in prijeten nakup. • Akcijske prodaje, posebna ponudba, dobri nakupni in plačilni pogoji, dostava na dom, strokovni nasveti, predstavitve in prijazni prodajalci - dodatni razlogi za nakup. Delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 064 700 130 »MERKUR TRGOVSKI CENTER Radovljica PREVENTIVNI DAN ŠKOFJA LOKA STARA VOJAŠNICA V PETEK, 9. OKTOBRA 1998, OD 12.00 DO 17.00 URE PROGRAM: - preventivna dejavnost Policije - predstavitev sredstev in opreme Policije - med 15.00 in 17.00 uro predstavitev delovanja helikopterja, vaja službenih psov in konjenice - predstavitev zaščitne opreme in sredstev v cestnem prometu - predstavitev drugih dejavnosti preventive in pomoči SODELUJEJO: UNZ KRANJ, PP ŠKOFJA LOKA, PPP KRANJ, UKS UNZ KRANJ SPVŠK. LOKA, AMD ŠK. LOKA, ZD. ŠK. LOKA, OBMOČNA GAS. ZVEZA ŠK. LOKA, RENAULT SERVIS ERŽEN MILAN GRENC, SERVIS PROFIL VIRMAŠE, BOKAL ŠPORT ŠK. LOKA, AMZS POMOČ INFORMACIJE, KS ŠK. LOKA MESTO - KAMNITNIK in GORENJSKI GLAS. 4j£ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek in jutri, v sredo bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo zelo visoko na nadmorski višini okoli 2800 m. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, občasno se bodo še pojavljale padavine. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME T min / T max 11/14 11/14 10/15 Podelili so nagrade Republike Slovenije na področju šolstva Edini gorenjski nagrajenec je Miha Mohor Kranj, 6. oktobra-Včeraj popoldne je min- jo h kvalitetnemu delu v vzgoji in ister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber v izobraževanju, k razvoju pedagoške teorije prostorih Narodne galerije v Ljubljani in prakse ter k povezovanju obeh z ožjim in podelil letošnje nagrade Republike Slovenije širšim okoljem. na področju šolstva. Nagrade se podeljujejo Med enajstimi nagrajenci, kolikor jih je za najvišje dosežke, ki pomembno prispeva- bilo letos, je nagrado prejel tudi edini Gorenjec, prof. Miha Mohor, in sicer za posebno uspešno vzgojno - izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju srednjega šolstva. S to podelitvijo pa so hkrati obeležili tudi 5. oktober, svetovni dan učiteljev. • P. B.