v gotovini.
MURSKA SOBOTA 27. septembra 1931.
Cena 1 Din.
CENA:
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec S Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV:
cm2 75 par med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezošovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Leto XVIII. št. 39.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Slovenska krajína dobi delavski dom.
22. avgusta 1. 1929. se je na spodbüdo g. Kereca, šefa Ekspozitu re javne borze dela, ustanovil poseben „Odbor za Zidanje delavskoga doma v Murski Soboti." Odbor se je potem obrno na delavce i vse lüdi s prošnjov, da jim vsi po mogočnosti priskočijo na pomoč. I istinsko so se delavci prošnji preci močno odzvali. Odbor je dosegamao vküper zbrao 14 000 Din Da je ta šuma ne ešče vekša, se more pač pripisüvati obstoječoj velkoj gospodarskoj krizi, ki je najbole zadela naše prosto lüdstvo. Jako ginjeno je bilo gledati naše delavce. šteri so svoje težke trüde po 5—10 Din. vküper nosili kak Včele med, čiravno je odbor njim ništernokrat zatrdjavao, ka ne želej od siromakov nikšega velkoga trüda. Pa vseedno so vküper nanosili preci velko šumo, za štero istinsko lehko povejmo, ka so težki trüdi naših delavcov.
Že od začetka je meo odbor zaslombo pri naši oblastvaj, županstvi veleobčine Murska Sobota i veči juridični osebaj. Predvsem tem se na zgoraj imenüvani odbor zahvaliti, ka je bilo njegovo delüvanje v zadnjem časi tak blagoslovleno. Kak naša oblastva tak županstvo i vsi drügi, šteri so to plemenito stvar tak lepo podpirali, so na prvi mah vidli, ka se ide pri toj stvari za interes cele Slovenske Krajine i zato mora biti obrnjena vsa Zahvala našega lüdstva predvsem tem faktoram. Vüpamo se, ka bodo to stvar tüdi v bodoče tak lepo podpirali.
V lanskom leti ešče v decembri je vložo odbor za Zidanje delav. doma prošnjo na kr. bansko upravo, v šteroj jo prosi podporo za Zidanje doma. Že v marci je ban dr. Marušič nakazao istomi 50.000 Din. kak podporo za zidanje delav. doma. Isto-
časno se je vložila prošnja tüdi na Delavsko zbornico v Ljubljani, ki pa Žalibog prošnji ne mogla ugoditi, ar je ne mela potrebni sredstev. Pač pa se upravičeno pričaküje, ka de tüdi Delavska zbornico dala za zidanje doma kakšo podporo. Prošnja se je pa vložila tüdi na ministerstvo za socijalno politiko, ki je ravno pred 14 dnevi odobrilo odbori 500 000 Din. podpore. Tak je teda odbor prišao v posest 564.000 Din., s šterim se že lehko zida poštena stavba, ki de lehko slüžila svojemi nameni. Vüpamo se tüdi, ka nám na zadnje ešče znova priskoči na pomoč banovina, posebno ešče zato, ar je ban dr. Maruši pokazao velkô razumevanje za naše razmere.
Da dokažemo, kak Važna je ustanova Borze dela za nas i kak potreben je pri nas delavski dom, navajamo v naslednjem statistične podatke od naši delavcov. V celoj Slovenskoj krajini je okoli 10.000 sezonskih delavcov. Od tej je nad polovico bilo dozdaj paposleni v inozemstvi (Francija, Nemčija). Delavstvo bi vnogo rajši ostalo doma, štero njemi je pa spričo sorazmerno nisikoga zaslüžka nemogoče. Naše Sezonsko delavstvo je v splošnom jako dobro, ka nam dokazüje vnogo-vnogo jako laskavi pohval od strani delodavcov. Nekaj časa je naše delavstvo ne melo zavüpanje v ustanovo Borze dela, ali s časom se je to vse zbolšalo. V zadnjih trej letaj je posredüvala Ekspozitura javne borze dela v M. Soboti naslednje število delavcov : leta 1929. je spravila delo v Jugoslaviji 5577, v Franciji 1114, v Nemčiji pa 899 delavcom. V tom leti je spravila delo sküpno 7590 delavcom ; v istom leti je ostalo brezposelnih 2400 delavcov. V leti 1930. je posredüvalo delo v Jugoslaviji 4894, v Franciji 2024, v Nemčiji pa 1861 delavcom ali
sküpno 8779 delavcom. Brezposelni je ostalo v tom leti 1200 delavcov. V leti 1931. je posredüvala v Jugoslaviji 2396, v Franciji 1666, v Nemčiji pa 999 delavcom ali sküpno 5061. Brezposelni je ostalo 4800, od šteri je nujno potrebni dela 2500. V tom je všteto samo posredüvanje, štero se je izvršilo dosegamao. Iz statistike je jasno razvidno, ka je v zadnjem časi stiska jako občütna, ar je gospodarska kriza pri nas že jako velka. Ešče na sprotoletje se je vüpalo, ka se bo moglo zapostiti našega delavstva v Nemčiji, v tom leti okoli 3000. A je zdaj istinsko zaposleni, tam samo eden tretji tao naši delavcov. Od zaslüžka tej 10 000 lüdi je približno odvisno blagostanje polovice Slovenske krajine. V tej trej letaj so zaslüžili naši delavci 51 milijonov Din. To je teda naš najvekši problem. Ne je te po takšem neumestno, či se ravno tomi prometni — našoj rak-rani — sküša posvečati največ pažnje. Na podlagi tej podatkov je jasno, ka je cela Slovenska krajína živlenjsko interesirana na obstoji Borze dela v M. Soboti, bi je tekom svojega obstoja dokazati kos toj velkoj nalogi, štero terja od nje naše lüdstvo.
Vzrokov za pobüdo zidanja delavskoga doma je pač bilo zadosta i ji ne trbe ešče posebi povdarjati. Pač pa bodemo na kratko podali opis načrta za delavski dom, štero bode zadosta močen svedok, šteromi nameni je ta plemenita stvar namenjena.
Celoküpna stavba bode preci velka (okoli 200 m2), ar ovači nede mogla popolnoma zadostiti svojemi nameni. Namen delav. doma je dati našemi delavstvi v časi sezone zdravo ceneno hrano i higijensko pa ceneno prenočišče. V te namen bode meo 2 velkivi spalnici (ločeno po spoli) i edno menšo spalnico za sestre. Postel bode okoli 60. Nadale bo-
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
2
N O V I N E
27. septembra 1931,
deta 2 jedilnici i moderno i higijensko opremljena soba za mujvanje. V njem bodeta tüdi 2 stanovanji i to za slugo i uradnika. Nadale bode v njem dobila brezplačno mesto tüdi Borza dela, k šteroj bode prikapčena velka čakalnica, ki se bo po zimi kürila, tak ka bodo delavci vsigdar pod strehov čakali i ne bodo podvrženi posledicam slaboga vremena. Poleg toga bo ešče edna menša čitalnica, gde bodo delavci lehko med čakanjom prebirali knige i drüge reči. Se razmi, ka je predvideni tüdi prestor za higijenska stranišča i drüga menša skladišča. V domi bode ešče kühnja gde de se v časi sezone kühalo za delavce i soba za ambulatorij, v šteroj se bodo vršili vsi delavski pregledi.
Stavbišče za delav. dom je že küpleno i to na Radgonskoj cesti raz parceleranoga parka. Ali to je postanolo zdaj neprimerno i se bo z dovoljenjom občine zamenjalo s parcelov vis a-vis trgovine Fürst na istoj cesti. Ar so že vsi drügi faktori dali podpore samo občina dozdaj ešče nej, ma tü zdaj jako lepo priliko za to. Istina, ka se nemre Bog zna dosta zahtevati od občine, ar je že zdaj preci obteršena, ali mi se upravičeno vüpamo, ka bo tüdi ona nikaj prispevala, ve de to rávno v najvekši ponos M. Soboti. Itak pa je bilo velecenjeno županstvo kak tüdi celi odbor jako uvideven vsigdar i podpešalo vsigdar napredek občine, zato mislimo, ka bo odstopila parcelo popolnoma k šenki delav. domi kak se je to v drügi varašaj zgodilo. Či je pa to nemogoče, bi želeli končibar, ka jo oda istomi po jako znižanoj ceni. Tak bi tüdi občina prispevala na delavski dom, šteri nede samo v ponos Murske Sobote, nego cele Slovenske krajine.
Grozote na Kitajskom.
Poročali smo že, da je bila na Kitajskom grozna Povoden. Poplavlenih je bilo 48 pokrajin i število bežancov znaša 70 procentov vsega prebivalstva. V Nankini so izjavili, da število lüdi, oškodüvanih zavolo poplave znaša 80 milijonov. Ka se tiče komunistov, so začnoli znova živo delüvati. Njihove čete segajo število 300.000 mož s 120 000 pükšami. Komunistične čete so v zadnjih treh tjednaj samo v provinci Tjansi spoklali brez smiljenja 186.000 nedužnih lüdi, 2 miljona prebivalstva pa je moglo zbežati. Nad 100000 hiš je bilo zažganih i škoda, napravlena po rdečih četaj znaša najmenje 300 milijonov funtov šterlingov. Tak doživla zdaj nesrečno kitajsko lüdstvo po poplavi ešče državlansko bojno.
Ka novoga v Belgradi ?
Prvi slovenski list. Pred par dnevi je izšel v Belgradi prvi slovenski list, mesečnik „Naše Ognjišče“, kak glasilo „Zveze slüžkinj“. Slovenske dekle v jugoslovanskoj prestolnici so se prve ojunačile z izdajanjem svojega lista, šteri se zna ne bo namenjen samo deklam, marveč vsemi slovenskomi živiji v Belgradi. Vrednik novoga lista je znam, neumorni delavec kaplan Tomaž Ulaga.
Sküpen rezultat ljüdskoga štetja. Sküpen rezultat ljüdskoga štetja izkazüje sledeče številke: Vsega prebivalstva je 13,930 918. Od toga je moškov 6,894.561, žensk pa 7,036 918 Na 1000 moškov pride 1021 žensk. Gostota prebivalstva znaša 56.02 prebivalcov na 1 kvadratni kilometer. Narastek prebivalstva v desetih letaj znaša 16 24%.
Zakon od društev, zborov i sestankov. Njeg. Vel. kralj je predpisao i proglaso zakon od društev, zborov i sestankov. Zakon določa, da bodo stala društva i politične stranke pod nadzorsvom vlasti. Vse sestanke de trbelo javiti i na nje pošle oblast zastopnika. Politična stranka de se smela ustanoviti samo te, če de mela v vsakem okraji v državi najmenje 60 pristašov.
Naredba od podragšanja tobaka. Preminoči teden je izšla naredba, štera določa, da se cena tobaki odnosno cigaretam poviša. Dragše so postale cigarete „Zeta“ i „Sava“.
Brezplačen premog za sokolske telovadnice. Na podlagi pooblastila v točki 8. § 38. fin. zakona za proračunsko leto 1931-32 je fin, minister v sporazumi z ministrom prosvete predpisao pravilnik od brezplačne dobave premoga iz državnih rudnikov za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Premog je namenjen kurjavi sokolskih telovadnic.
Znižana vožnja za brezposelne delavce. Dne 1. oktobra stopi v veljavo novi pravilnik od znižane vožnje brezposelnih delavcov. Delavci, ki potüjejo, da dobijo delo, majo pravico do polovične vožnje III. raz-
Kalendar.
septemb.   (30 dni)           40. teden.
reda drž. železnic i III. razr. ladij v državni eksploataciji tüdi te, kda v svrho zaposlitve potüjejo v kraj svojega stalnoga bivanja ali izven njega. Po odredbah toga pravilnika bodo od 1. okt. dale dobivali brezposelni delavci potrebne rzkaze od javnih delavnih borz, njih podrüžnic i ekspozitur, v krajih, kde jih nega, pa od občinskih oblasti i občinskih poglavarstev.
Svetovna politika.
Spor med Japonci i Kitajci. Zavolo vmora nekšega japonskoga oficera je prišlo med Japonci i Kitajci do pravoga boja. Japonske čete so potisnole Kitajce nazaj i so zasedle nekšo postojanko. Dogodek je prišel tüdi pred sejo Društva narodov. Pričaküje se, da se spor poravna na miren način.
Poljska za mir. Poljski minister za zvünašnje zadeve je izročo Drüštvi narodov v Ženevi spomenico, v šteroj naglaša, da morajo vse europske države delati na to, da se ustvari svetovni mir. V tom pogledi je potrebno v gotovih pogledih sküpno delüvanje, da bodo tak države mogle edna drügo nadzirati, da ne bo rovarila proti miri.
Španija. Poročali smo že, da je nova Španska ustava veri sovražna. Zdaj je katoličansko zdrüženje poslalo parlamenti rezolucijo, v šteroj Protestera proti nešternim določbam ustave i zahteva za šole več verskoga pouka.
Gospodarsko delo angleške vlade. Gospodarska kriza je dosegnola v Angliji Višek. Zato se süče vse delo vlade okoli toga, da krizo omili. V te namen je začasno odpravlena tüdi zlata valuta.
Madžarska preživla od dneva do dneva žmetnejše čase. Kriza je neznosna. V državi so se začnoli nemiri. Zavolo toga je bilo proglašeno obsedno stanje. Ar je h gospodarskoj krizi v velkoj meri pripomogla slaba gospodarska politika bivšega ministerskoga grofa Bethlena, je bila izrečena zahteva, da se Bethlen postavi pred sodišče.
Murska Sobota
— Nogo si je potro. G. trgovec Nemec Janez se je vračao v nedelo večer proti domi. Ednok je nekak naopačno stopo. Pri tem si je potro nogo. Pred par leti je meo tüdi drügo nogo potreto. G. Nemci od srca Želemo, da se kem prle zvrači.
— Tekma. V nedelo je bila med Rapidom iz Maribora i Murov prvenstvena nogometna tekma. Zmagao je Rapid v razmerji 6:1. Ar je Rapid
27. septembra 1931.
NOVINE
3
eden najbolših klubov, rezultat za Muro ne sramoten.
Židovski „dugi den“. V pondelek so Židovje svetili svoj „dugi den“. Trgovine so meli zaprete. Postili so se celi den i templi opravlali pobožnosti.
— Igra. V soboto večer i v nedelo popoldne je bila v Sokolskom do mi burka „Maks v škripcih“. Uspela je srednje dobro.
Slovenska krajina.
Odprite roke, odprite srce !
Krajevna tuberkulozna liga v Murski Soboti je razposlala te dni vsem prečastitim župnim uradom, šolskim vodstvom in županstvom nabiralne pole s prošnjo za darove. V vseh kulturnih državah tekmujejo ne le državne ustanove, občine, različni inštituti, temveč tudi posamezni človekolubi, da čim najuspešnejše zatirajo morilko — jetiko, — ki je tudi v naši krajini močno razširjena in zahteva letno zelo visoki odstotek vseh smrtnih slučajev.
Priporočamo Občinam, da ne zavrže prošnje in podpre hvalevredno prizadevanje protituberkulozne lige.
Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet.	Odbor.
*
—	Navuk za tretjired sv. Ferenca i tretjeredniški kongres se bo vršo 4. oktobra v Črensovcih to je dnes tjeden. Večernice so ob 2, po njih je navuk za tretjired i po navuki je tretjeredniški kongres v „Našem Domi“. Pri toj priliki se blagoslovi lepa slika sv. Metoda v „Našem Domi“. Govoro bo pri kongresi g Verbajnšek, kaplan v D. Lendavi.
— Najdeno. Zgüblena marela Lütar Štefana iz M. Polane se je najšla i lastniki izročila. Istotak se je najšla molitvena kniga „Tolažba nebeska“. Naj si lastnica pride po njo na upravo Novin.
— Zgüblena je na Malo mešo ešče edna marela v Črensovcih. Ki jo je najšeo, naj jo vrne lastniki Pücki, tišlari v V. Polani ali jo pa prinese na upravo Novin v Črensovce.
—	Širitelom na znanje ! Vabijo se vsi Širitelje Novin i Marijinoga Lista, naj pridejo 18. oktobra vsi v Martinišče, ka bo tam za nje sestanek. Mešo, predgo dobijo v Soboti v Martinišči i potem bo za nje sestanek. Po sestanki je obed za vse v Martinišči. Boža slüžba se začne ob pol edenajstih. — Uprava Novin i M. Lista v Črensovcih.
—	Vničena domačija. Preminoči teden je zgorela domačija Šavla Janeza lastnika mlina v Vaneči. Kda so
pribežali lüdje na pomoč je bilo že vse v plameni. Rešüvanje je bilo skoro nemogoče, dokeč neso prihiteli gasilci. Domačije pa tüdi oni neso mogli rešiti i so začnoli rešüvati iz plamena samo razne predmete i živino. Pri tom deli so se odliküvali gasilci iz Püconec. Po prizadevanji gasilcov je bil vekši del premičnin rešen, a vsa domačija je vničena. Kak je ogen nastano se ne ve, a sumijo, da je bil podtaknjen.
Bogojina. V zadnjoj številki je bilo objavleno, da je od prijave zrnja bilo napačno bobnano. Ar nešterni mislijo, da je zmešnjavo zakrivo g. župan, na tom mesti izjavimo, da on ne nikaj kriv. Tüdi v nešternih drügih vesnicah so napačno razbobnali, ar naredba ne bila zadosta jasna.
— Apoteka (lekarna) v G. Lendavi. Gornja Lendava je po dugom časi znova dobila apoteko. Odprla jo je v četrtek, dne 24. t. m. apotekarca m.ph. Emilijana Jezovšek. Novo lekarna Goričancom toplo priporočamo.
— Važno za delavce. Taki se sprejme v delo 2 Vajenca za pekovsko obrt, 1 mizar, 2 hlapca, 6 — 7 služkinj i 30 navadnih delavcov za zidarsko delo v Cetinju; odhod je 26. septembra. Oglasiti se je čemprle pri Borzi dela v Soboti.
—	Blagoslavlanje šole v Gornjoj Lendavi. Preminočo nedelo popoldne se je zvršilo, ka je bilo na tom mesti napovedano. Blagoslovlena je bila nova šola. Blagoslovitev se je zvršila s primernov slovesnostjov. Taki popoldne se je pred šolov zbrala velka vnožica naroda. Okoli dveh so se pripelali gostje iz Sobote, med njimi tüdi g. Hartner Nàndor. Sprijala jih je godba, pozdravo pa jih je zastopnik župana. Šolo je blagoslovo domači g. plebanoš Bednarik. Po blagoslovitvi je spregovoro g. šolski upraviteo Tomori, za njim pa g. nadzornik Velner. Tomorijova hčerka je deklamerala lepo pesmico. Na predlog g. Hartnera so bili poslani brzojavni pozdravi Njeg. Vel. krali, ministrskomi predsedniki, bani itd. Prireditev se je končala z ljüdskov veselicov pod vodstvom gasilcov.
—	Murski Črnci. V tork so pokopali 65 letnoga Hauko Franca, strica g. bogojanskoga plebanoša. Pokojni je bio jako dober človek i ga je vse rado melo. Betegüvao je duže časa, a vse bolečine je prenašao z velkov potrplivostjov. K zadnjemi počitki ga je sprevodo g. bogojanski plebanoš.
— Križovsko proščenje. V nedelo je bilo v Črensovcih križovsko proščenje. Pri toj priliki se je videlo, da morajo meti nešterni ljüdje še dosta penez. Proti večeri je bilo videti na cestaj, ki vodijo iz Črensovec
na vse strani, preci mladih ljüdi, ki so z negotovimi stopaji merili cesto. Eden je bio med njimi Čisto krvavi, tak da ga je strah bilo gledati.
- Kde se smrt redko oglasi. V Lukačavci je Preminoči teden vmro okoli 70 letni Rešetar Mihael. V Lukačevcih pred njim že dve leti ne bilo mrtveca.
ZA NEDELO.
Po risalaj osemnajseta.
Evang. sv. Mataja vu 9. táli.
Vu onom vremeni, Stopivši Jezuš vu ladjico, prek se je pelao i prišao je vu svoj váraš. I ovo prinesli so k njemi z žlakom vdárjenoga na posteli ležèčega. I videvši Jezuš vero njihovo, pravo je z žlakom vdárjenomi : Vüpaj se sinek ;  odpüščajo se tebi tvoji grehi. I ovo nešterni od pisáčov pravili so vu sebi : ete blázni. I kda bi vido Jezuš mišlenja njihova, pravo je : zakaj mislite hüdo vu vaši srcaj ? ka je leži povedati : odpüščajo se tebi grehi tvoji ; ali pa praviti : stani gori i hodi ? naj pa znate, ka Sin človeči ma oblást na, zemli odpüščati grehe, teda je velo z žlakom vdárjenomi : stani gori, vzemi postelo tvojo, ino idi vu hižo tvojo. I gori je stano i odišao je vu hižo svojo. Vidévši pa lüdstvo zbojalo se je i dičilo je Bogá, ki je tákšo oblást dao lüdem.
Razgled po domovini.
— V človeka tresnolo. V soboto je strela zahtevala pri Šoštanji človeško žrtev. Posestnik v Topolščici Silvester Goltnik je šo proti večeri v hüdom nalivi pred hlev kopat jarek za odtok vode. V tom hipi je vdarila strela — naravnost v njega. Nesrečni gospodar je bil na mesti mrtev.
—	Viher v Banati. V soboto 12. t. m. je divjao močen viher. Sküpno število žrtev znaša 19; 40 oseb je ranjenih, od teh 8 žmetno. Najhüjše je divjao vihar okoli Novoga Bečeja i Türiga. Cela kolonija 28 hiš je bila porüšena, v Novom Bečeji pa je vmrlo 13 oseb. V Altbunari so vinogradi vničeni s 30 70%. Preveč veliko škodo je napravo vihar tüdi v Sremskih Karlovcih, kde so posevi skoro popunoma vničeni. Isto v Türigi. Sküpna škoda znaša 6 milj. dinarov.
— Pri pobiranju orehov se je — bujo. V sredo 16. t. m. se je okoli pol 12 dopoldne odpravo 58-letni posestnik v Črnomošnjicaj, Andrejčič
4
NOVINE
27. septembra 1931
Franc, od doma v frtao vüre oddaljeno vas Stopiče, da bi tam na svojem ogradčeki pobrao orehe. Splezo je na drevo i začno z pobirsnjom. Naednok pa je spadno z veje, ne ravno globoko na tla, tak nesrečno, da si je potro hrbtenico i Vsled toga vmro. Pol vüre po tom, kda se odpravo od doma živ i zdrav, so ga pripelali domo mrtvoga. Domačini so hitro poslali v Novo mesto po doktora g. dr. Polanska, ki pa je konstatirao samo še smrt
— Grozna nesreča. Strašna nesreča se je zgodila Preminoči teden v Maribori v Studencih na cesti Kralja Petra. S cirkularkov so žagali drva, štere je pobirala 29 letna delavka Eliza, stanujoča na Slomškovom trgi 13. V pripogibanji za drvami ji je zdrsnilo, omahnila je ter vdarila z obrazom v vrtečo cirkularko. Učinek je naravnost strašen : v trenutki ji je v silnom tempu vrteča se žaga dobesedno strgala meso celoga obraza do čunte i ji na tilniki prerezala lobanjo do možganov. Nesrečnica je taki omahniia nezavestna na tla. Strašen je bio pogled na te v samom krvi izpremenjeni obraz, iz šteroga so režali samo beli zobje, iz pretrganih žil pa je krv curkoma šprickala okoli. Brez moči so stali ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče ; nihče ne mogeo nesrečnici v prvom razburjenji nüditi pomoči. Pozvali pa so taki rešilno drüštvo, ki je sirotico taki prepelalo v bolnišnico.
Nevaren pik strupene mühe. Pred dnevi se je gdč. Fekonja Ivanka iz Gornje Radgone pelala z avtomobilom g. dr. Čermošnika, ki se zdaj zdravi v nekem graškem sanatoriju, v Apaško kotlino. Med vožnjo je v avto priletela müha i gospodičino pičila v lice. Po piku se je potnice takoj lotila slabost. Ker je lice pričelo nevarno otekati i so se pokazali znaki zastrupljenja, so nemudoma poklicali
dr. Pečeja iz Apač. Njegovoj hitroj pomoči se je zahvaliti, da je müjin pik ne bio za gospodičino usoden.
Iz sveta.
V zrakoplovi zgorelo 6 lüdi. Preminoči četrtek je prišlo v Romuniji do strašne letalske nesreče. Fokkerov aparat Cidna, ki vrši promet med Pariz—Dunaj—Bukarešt Belgrad — Sofija i Carigradom, se je v četrtek gojdno ob 6 zdigno v Belgradi. Pri Belačici je zgübo ravnotežje i se zrüšo na zemlo. Začno je goreti i z njim 6 lüdi, ki so najšli smrt v plamenih. Pilot je bio Jugoslovan Glodži, radiotelegrafist pa Francoz Danil. Postaja v Bukarešti je šče ob pol 7 
mela radiotelegrafsko zvezo s ponesrečenim letalom. Belačica se nahaja na poti med Orszove i Turn Severina.
Smrt kardinala. V Tirenzi je mro kardinal Franc Ragonesi. Bio je star 81 let i je bio imenüvani za kardinala od papo Benedikta XV. v konzistoriji 21. marca 1921.
Globina Čarnoga morja. Sevastopolski namorski observatorij je pred kratkim pregledao i preučo materijal i izsledke junaške i julijske ekspedicije, ki so merile režim i globino Čarnoga morja. Ekspedicije so ugotovile, da znaša najvekša globina Čarnoga morja 2242 metrov. To mesto se nahaja med Krimom i Anadolijo. Zdaj delajo mapo Vodnih tokov, ki bo jako važna za plovbo.
8,000.000 mačk v New Yorki. V Newyorki so se mačke tak razmnožile, da se je osnovalo posebno drüštvo, ki proučuje, kak bi se te pojav omejo. Ar mački i mačke so postali prava nadloga po svojih strašnih načrtih koncertih, ki newyorškomi prebivalstvi, utrujenomi od dela, ne dajo spati. Drüštvo, imenüvano Cat Investigating, je dognalo, da žive v New-yorki najmenje osem milijonov eksemplarov mačjega roda. Drüštvo je melo občni zbor, na šterom se je sprejela resolucija na župana Walkeja, šteri se pozivla, da uvede visike takse za mačke. Vse mačke naj Odzdaj nosijo marko ; mačke brezi mark se bodo neusmiljeno postrelile. Drüštvo proučuje tüdi škodlivost mačk v v drügih ozirih, tak mislijo na primer, da prenašajo razne küžne betege: difterijo, detečo paralizo, tifus i kügo. Razmi se pa, da so mačke najšle taki tüdi ognjevite zagovornike, zlasti pa zagovorni, ki mnenje imenüvanoga drüštva srdito pobijajo.
Velika železniška nesreča v Romuniji. Med krajema Ploesti i Slobozie sta včeraj med polno vožnjo trčila dva petrolejska vlaka. Petdeset vagonov je zgorelo. Izpod ruševin so do sedaj potegnili 5 zoglenelih trupel železničarjev. Katastrofa pa je najbrže zahtevala še več žrtev.
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona. 20, 21, 22 ino 23. §§. V tej paragrafaj je povedano, da tisti Veški (občinski) obrtniki, ki so dozdaj že tüdi Obdelavali zemlo, smejo dobiti agrarno zemlo po tom, kda so jo
razmerno že v zadostnoj meri dobili poledelci. Za dobrovolce vala zakon od dobrovolcov. Tem se po tom zakoni deli zemla brezplačno. Za optante i domače koloniste pa valajo Predpisi agrarnoga zakona kak za vse drüge interesente. Iz slabše zemle ali iz zemle, štera neje za obdelavanje, se ves Višek, šteri ostane, razdeli med agrarne interesente, čeprav že majo zadosta zemle po predpisih agrarnoga zakona. Ta ugodnost za naš kraj ne pride v poštev, ar teliko zemle, kak ide agrarnim interesentom, tak nišče nemore dobiti zavolo toga, ka zemle nega zadosto.
Podpora. Agrarna zadruga je izplačala Horvat Jožefi iz Trnja pa Baligač Ivani iz Lipovec, vsakomi 80 Din ka sta mogla v sili zaklati betežno kravo i sta bila kvarniva.
Vtom v mesnico Agrarne zadruge. Zadruga je, kak smo dnes tjeden javili, dala za svoje kotrige zaklati lepo mlado telico, štera je dalá nad 160 kg. lepoga, čistoga mesa. Dobrih 30 kil je bilo shranjenoga za pondelek. Mesnica se je dobro zaklenola v nedelo večer i je bila ešče v pondelek ob 10. Zaklenjena, kak je nameščenec Agrarne zadruge dognao, ki je pazo pri mesnici. Po 10 vüri v pondelek so pa neznani krivci vdrli v mesnico i tisto meso, ka je više visilo dolzmetali, nekaj odrezali okoli 11 kil. Potem so odnesli edno težilo, eden hakeo i oceo za brüsiti nože. Zadruga je te svoje „prijatele“ javila na oblast.
Na znanje kotrigam, Stere ščejo meti meso vsako soboto ! Oprosimo vse naše kotrige, štere ščejo meti meso za nedelo pri zadrugi, naj se javijo odsehmao ne v mesnici g. Weisa, nego jedino v „Našem Domi“. Odsehmao de se tü davalo meso kotrigam v soboto proti večeri i v nedelo pred i po božoj slüžbi. Tü ne bodo nepozvani lüdje notrihodili i kvarili ka je zadružnoga.
Vodstvo agrarne zadruge.
Pošta upravništva.
Sukič Števan, čev. majster, M. Sobota. Mi nesmo Vam stavili Novin i vam vse redno pošilamo. Javite se v tiskarni, ka za zroka je tam. Neki Sukič Anton je spremeno naslov za Bratonce iz M. Sobote, mogoče je z tem v zvezi pošiljatev vašega lista. Hajdinjak Jožef, Srdica. Javite tisto reč na farofi i potom njega mil. g. püšpeki. Pečič Alojz, Drobtinci. 25 Din sprejeli. Naročnina je popolnoma poravnana, ste 5 Din. še več poslali. Je to podpora za Marijin fond ? Prosimo odgovor.
27. septembra 1931.
NOVINE
5
Gospodarstvo.
Kmetijska razstava,
poljedelskih, vrtnarskih i vinogradniških pridelkov in njihovih izdelkov, kmetijskih strojev in orodja, ki je v rabi v srez : Murska Sobota.
Razstava se vrši 45. oktobra 1931. za srez Murska Sobota v Murski Soboti v Sokolskem domu. Razstava sadja se nanaša na celo Prekmurje s posebnim ozirom na bodočo banovinsko razstavo v Ptuju, kamor se bo odposlano najlepše vzorce. Sreska kmetijska razstava se priredi s podporo kmetijskega ministerstva v znesku 15.000 Din. Podpora se bo porabila le za nakup nagrad (stroji, orod je, semena, knjige o kmetijstvu) za vzorne razstavljalce.
Program. A. Poljski pridelki, a) Žito. Vse vrste pšenice, koruze, rž), ječmena, ovsa, prosa, ajde in to 1—2 kg. Po možnosti se naj razstavijo tudi cele rastline. b) Trgovske in industrijske rastline: Mak, konoplja, lan, (seme, snopi, predivo), ricinus, soja, oljnata repica, sončnice, hmelj, sladkorna pesa i to po 12 kg. Po možnosti se naj razstavi tudi v predelanem stanju, v obliki rastline in semena. c) sočivje : Fižol, grah, bob i td. po 1—2 kg. semena po možnosti 1 3 rastline, č) krmske rastline : Pesa, krompir, repa, buče, melone in to po nekaj komadov, a semena po 100 gramov, krompirja 1	2 kg.
Nadalje: črna detelja, lucerna, grahorica, grah za krmo, grahora, razstavi
se lahko v svežem stanju ali kot seno semena se razstavi 100—200 gramov. d) vrtni pridelki : 1) črna čebula, česen, 2) zelje, ohrovt, koleraba, karfijola. 3) krompir, 4) razne zelenjave : razna korenja, salate, celera itd., 5) razni fižoli, 6) melone, 7) papriko, 8) paradižniki, 9) hreni. Razen plodov se naj razstavi tudi seme in razni izdelki. Razen zelja, ohrovta, kolerabe in karfijole, ki se jih razstavi 1—2 glavi, se ostalega razstavi
1—2 kg, drobnega semena in po 100 gramov, debelega semena (fižol 1—2 kg.) Predelane povrtnine je razstaviti po 1	2 steklenici, oziroma primerni
posodi. Obenem s poljskimi in vrtnimi pridelki je razstaviti tudi poljedelske in vrtnarske stroje in orodje, ki se izdelujejo doma, oziroma na področju sreza.
B. Sadjarski in vinogradniški pridelki. I. sveže in predelano sadje, 1) sveže sadje ; a) Jabolka. Sveže sadje, jabolka, se naj razstavi po možnosti v amerikanskih zabojih po predpisih knjige : Priol, Spravljanje, razbiranje, vkladanje in razpošiljanje sadja. Tako naj bo razstavljeno predvsem vse ono sadje, ki se ga bo odposlano na banovinsko razstavo v Ptuj. Zabojev naj bo za vsako kvalitetno vrsto jabolk, ozir. hrušk 5 komadov. Predvsem morajo biti na ta način razstavlene jabočne sorte, določene za srez Murska
Sobota in srez Dol. Lendava z ozirom na končno veljavno določitev sadnega izbora. Sicer pomembnejše sorte jabolk se razstavijo po vzorcih 8 10
komadov, b) enako naj se po možnosti razstavijo hruške, c) kutine, breskve, marelice 5-6 komadov, č) slive, češplje, nešplje, orehi, lešniki, kostanji itd po 1—2 kg. Vse razstavljeno sadje mora biti skrbno z brano, zdravo, čisto, dobro spakovano, vsaka sorta naj bo označena z imenom (vsaj domačim) in navesti, do katerega časa sad vzdrži.
Z. Predelano sadje : a) posušeno sadje : slive, češplje, jabolka, marelice, višnje itd. po 1 — 2 kg, b) pekmez in marmelade raznega sadja po 1 — 2 kg, c) sadne konzerve po 1—2 primerni posodi, č) kompoti po 1—2 primerni posodi, d) Sadni sokovi, strupi itd. po 1—2 litra. Vse drugo Predelano sadje po 1—2 litra ali 1—2 kg. Vse Predelano sadje se naj po možnosti označi, kako je prirejeno, od katerih sort je, n. pr. posušeno v sušilnici, na soncu itd. Če je blago na prodaj, je navesti koliko je blaga in ceno blaga.
II. Sveže in Predelano grozdje.) Sveže grozdje, a) Sorte za navadna vina po 2 3 kg. b) Sorte za na vina po 12 kg, c) Namizne sorte grozdja po
1	2 kg. Sorte morajo biti dobro označene, navesti je površino vinograda, starost vinograda ozir. leto zasaditve, po možnosti tudi lastnosti zemljišča. Pri namiznih sortah je navesti tudi količino za prodajo in ceno.
Z. Vina: a) stara vina po dve buteljki po 0.7 1., b) Nova vina do
2	leti stare po 2 buteljki po 0.7 1., c) Peneča- vina po 2 buteljki po 07 l.
HOTIŠKI :
Na senožeti.
Jesensko sunce je v velkom loki. merilo po neizmernom prostori dužine dneva. Vpiralo je svoje žarke na zelena, valoveča i pola, na vinske bregé, na vés, skrivajočo se za gostim drevjom. Tihi mir je kralüvao na vési, samo včasi se je čio ropot s se nom naklajenih kol.  Tem bole je bilo živo na senožetaj,  kde je vse mrgolelo lüstva ; moški i ženske v lehkih delavnih oblekaj, so se sükali med senom kak mravle v mravlinjeki. Lepe so naše senožeti, štere se vlečejo široke i duge od vèsi pa notri do mladoga jošja i gladke so pa obrite, kde jih ne zakriva pokošena trava.
Skoro pol vési je bilo na senožetaj, kde leži otava kak sivi oblak i vidi se ti, da se gible, da valovi, kak 
voda v šümečem potoki. Lepo se svetijo oddaleč beli rokavi, naglo se gible mala človeča roka. Edni obračajo, drügi grnèjo, tü grmadijo, tam nakladajo na duga kola, pred šterimi
jejta seno dve šargasti kobili i si gonita s košnatim rèpom mühe. Čüje se dugi i zategnjeni glas, šče eden. nato ešče eden tam so že naklali, že vežejo žrd z dugim vožom. Zategnjeni ho-o-ci se raztegne daleč naokoli. Resen je te glas, pa itak ne žalosten, ár sunce sija veselo iz čistoga i modroga neba, otava je lepa. Dišeči vonj sühe otave napunjavle vzdüh. Veter mirüje, zaman ga čaka osamleno grmovje, mlado jošje, i znoj na čeli delavnih grnjačov, ne, veter ne vüpa mešati velke lübezni med zemlov i suncom. Oj, mir je na senožetaj, mir Zdravoga živlenja i Srcé ga občüti s tihov radoščov.
Zazvonilo je poldne. Vse gibanje se je za hip stavilo. Moški so se spoštlivo odkrili, ženske se pobožno prekrižile. Edni so se naslonili na rasohe, drügi na grable i šepetali angelske molitev. Vse je potihnilo, samo brneči glas veškoga zvona se je drüžo s pobožnim molitvami, se zdigavao proti nebeskomi prestoli, dokeč se ne nazadnje zgübo v breskončnom Prostori. Samo hip i páli je vse oživelo.
Na gornjem konci senožeti kre ceste je ravno obrnola seno Ferkova Geta, Njeni sühi obraz, na šterom so se šče poznali sledovi nekdašnjega cvetočega obraza, njene vdrte oči so kazale, da preveč trpijo njena čüstva. „Jaz bom šo domo po kola, ka se nekaj megli,“ pravi Vanek i ide friških stopajov prek po poli kre kukarce. Geta pa Ančka, stara okoli 10 let, sta si šele v senco za jošje. Geta si je globoko oddehnola. V tom vzdihi je bilo nekaj, kak da bi štela odvaliti od sebe prevnogo delo, štero ji ne spüsti niti vörice počitka. Pa kak tüdi ne bi ? Od ranoga jütra do kesnoga večera se mantra z Vanekom i Ančkov, zdaj more biti pri svinjaj, zdaj v štali pri kravaj, zdaj pri plügi na njivi, zdaj s kosov na senožeti i sam Bog zna, pri šterom deli šče more biti, tak ka nazadnje resan ne ve, kde se ji glava drži. Poleg toga jo vznemirjajo nenavadne senje, v šterih je ponoči vidila svojega moža kak se veseli i s kuframi obložen vrača domo.
(Dale.)
6
N O V I N E
27. septembra 1931.
Buteljke morajo biti etiketirane (vpisom sorte vina, letnik vina, ime in priimek razstavljalca, količina za prodajo in cena.) 3) Tropinovec po 2 buteljki po 0 6 1. 4.) Konjak po 2 buteljki po 0.5 1. Tudi buteljke tropinovca in konjaka morajo biti označene kot vinske. 5.) Grozdni sokovi (brezalkoholna vina) po 2 buteljki po 0.7 1. 6.) Razno predelano grozdje 0.5—1 kg. 7.) Vinski kis po 1 buteljko 0.7 l.
ӀӀӀ. Drevje in trsje, l.) Sadna drevesca, cena istih, množino za prodajo, Sadni divjaki, podlage, sadno seme itd. 2) Trsni ključi, korenjaki, cepljenke po 5 komadov. Označene morajo biti vse razstavljene podlage in zahtevane sorte, količina pridelka za prodajo in cena. 3) Sadjarsko, vinogradniško, kletarsko orodje, stroji, pripomočki, sredstva, fotografije, statistični materijal, modeli itd. Privatni razstavljalci bodo na podlagi ocen prejeli nagrade v obliki orodja, strojev, semena, kmetijskih knig. Kot najvišja nagrada se bo mogla priznati diploma ministrstva za kmetijstvo. Vse zbrane razstavne predmete je izročiti razstavnemu odbu najkasneje do 2. oktobra dopoldan v Sokolskem domu v Murski Soboti Razstava se bo svečano otvorila dne 4. oktobra 1931 ob 9. uri dopoldan. Otvoritev bo izvršil posebni zastopnik kmetijskega ministrstva. Po otvoritvi bo mogoč brezplačen vstop. Ob priliki razstave se bodo vršila tudi razna kmetijska predavanja, ki se bodo objavila na dan razstave.
Uspeh velesenja v Pragi.
Letošnje jesensko Velesenje se je zaklüčilo z velkim uspehom. Senje je obiskalo okoli 350 jezer lüdi iz 36 držav. Trgovina je bila živahna, posebno v gradbenom materiali, elektrotehniki, kožarskoj i čevlarskoj industriji. Cene so bile jako nizke. Prišestno velesenje de obdržano od 13. do 20. marca l. 1932.
Za naše male.
Bajtar Miha.
Kda je bajtar Miha zapio zadnjo njivo, štera je bila poleg raztrgane bajte, njemi je nekša ciganka preroküvala, da bo na čüdoviten način obogateo. Trebe njemi samo iti o polnoči na pokopališče i vzeti iz novo izkopanoga groba mrtveško glavo ino jo položiti v prazno kaščo . . .
Miha je to vse vervao.
V tmičnoj, brez veternoj noči se je napio palinke i se je napoto proti pokopališči.
Pokopališče leži frtao vüre od vesi. V tihoj samoti.
S težkimi stopaji se je bližao Miha kraji strahov, ves zatopleni v misli na svoje bodoče bogastvo.
Čüdno so zaječala na pokopališči vrata. S hladnim glasom so pozdravili bajtara Miho čarni križi i grobovje.
Nekaj časa je neodločno stao ne daleč od praga, potom, pa se je ojunačo i se je napoto naravnost k grobnoj jami, ki je ležala na sredi pokopališča. Srepo je odpro oči v küp friško izkopane zemle.
Nato se je zabelilo pred njim motno i hladno, da ga je steplo notri do čunte. — Bila je mrtvaška glava.
Miha se je Prigno i jo je vzeo.
Kak da bi prijao za falat ledü, se njemi vidlo . . .
„Vrag!“ je preklinjao, čemeren sam na sebe. „Ali sem junak ! Takše prazne črepinje se pa mogoče denok ne bom bojao . . .“
Miha je držao lobanjo v rokaj i se njemi je naednok vidlo, da je ona
ponovila njegove reči i se njemi škodoželno zarežala z votlimi očmi . . .
„Vrag, ka je vendar to?“ je bajtar Miha zašklepetao z zobmi.
1 glej : lobanja je ponovila tüdi te reči . . .
Bajtar Miho je obišla divja groza.
„Miha — ka delaš? Püsti mrtvece v miri !“ njemi je šlo skoz njega resno opominanje . . .
Našpičili so se njemi vlasje. Spüsto je lobanjo iz rok, da se je skotala v jamo i se obrno, da bi zbežao.
Teda pa se je s kaputom zadeno v železen križ.
Krik smrtne groze se njemi je iztrgao iz grla. Bio je osvedočeni, da so ga mrtveče roke zgrabile za kaput.
Vküp je spadno i se je za mrtvov lobanjov vret skotao v odpreti grob.------------------------------
Ne daleč od pokopališča je stala grobarova hiša.
Presunlivo kričanje je zdramilo grobara iz sna.
Čüteč, da se je zgodila nesreča, je pozvao nekaj lüdi vküp i so preiskali pokopališče.
Potegnoli so vün bajtara Miho na pol mrtvoga iz jame. Trepetao je po celom teli od groze i njegove oči so bile odprete na stežaj . . .
Te dogodek si je Miha zapomno za vsikdar. Znao je, da je bio glavni vzrok njegove nesreče — pijača, šteroj se je potom popunoma odpovedao i si z delom i marlivostjov ustvaro novo, lepše živlenje. (Slovenec).
Za smeh.
Sprevodnik silno počasnoga vlaka je stopo do gospoda, ki se je sam pelao v drügom razredi : „Gospod, slabo novico mam za vas. Ravno zdaj smo dobili obvestilo, da je Nova vas, kama se vi pelate, do tla pogorela“. — „Nikaj ne hüdoga“, je odgovoro gospod, „prvle kak s tem vlakom ta pridemo, jo že znova gor zozidajo.“
Gospa (pregledüje spričevala nove Slüžkinje): „Ka? V ednom samom meseci ste bili v šestih slüžbaj ?“
Mina: „Ja, gospa. Časi dobrih gospodinj so minoli.“
*
Peter: „Jaz samo to gučim, ka znam.“
Pavel: „A, zato teda skoro vsikdar mučiš".
*
Fani: „Vi bi bili dober plesalec, če bi ne bilo dveh reči.“
Slavko: „takšivi dve reči ?“ Fani: „Vaših dveh nog.“
Pošta uredništva.
C. J, šup. Poslanoga nemremo objaviti. Je preveč zalübleno. Za „naše male“ teda ne, za podlistek pa tüdi ne zrelo.
Dne 28. septembra t.l. ob 10 vüri de v Hvaleutincih štev. 2. srez Ptuj. (fara Sv.
Andraž v Slov. goricaj na
javnoj dražbi
dano v najem posestvo v obsegi okoli 20 plügov (hiša, gospodarsko poslopje, njive, sadonosniki in travniki.
MLINARI!
MLINARSKE KAMLE garant, kakovosti MLINSKA SITA svilena i vunena I-a REMENJE za pogon, „PRIMA“ vosek za remenje GURTE, PEHARČKE i ml. klepce ino vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje :
BRCAR & Comp. - Ljubljana
3 Kolodvorska 35.
Znižane cene !               Zahtevajte ponüdbe.
27. septembra 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
— Počivata, počivata ? se je smejala. — Niti ne sem opazila, da sta se vsela . . .
In se je z brezprimernim obrnenjom tüdi sama vsela med oba zalüblenca.
— Oh, moj Bog . . .  se je povesila Alickina vüstnica.
— Stara škatüla — je mrmrao Overton.
— Ka ste pravli ? — se je obrnila k njemi tetka Bettsy.
—Ne . . . Nikaj sem ne gučao . . .
Alicka je poglednola Overtonov bridek obraz i se glasno zasmejala.
Dragica, ka se smeješ tak glasno ? - jo je poglednola teta Bettsy lübeznivo, a vendar izredno strogo. — Vidi se mi, da si se spozabila . . .
Alicka se je ne vzdržala dale. Zalüblena düša se je odprla i rdeče vüstnice so gučale sladke reči.
—	Sladka tetka . . . — je jokala i se njoj vrgla na ramo. — Jaz . . . jaz sem tak — tak nesrečna. . .
— Lübi golobček, ka ti je? — jo je nežno božala. — Maš mrzlico ?
Tüdi iz Overtonovih prsi je privreo vzdih.
— Ka pa je z vami? — se je obrnola k njemi teta Bettsy. — Vi ste tüdi tak bledi. Kaj vas boli ?
—	Srce — je Overton patetično poveso glavo.
—Srce ! Ej, ej ! — se je naslajala z lübkov hüdomüšnostjov nad mantro zalüblencov tetka Bettsy. — To je pač pogosta prikazen pri mladini . . .
Ne mantrajte me — jo je proseče gledao
Overton.
Teta Bettsy ga je delala začüdeno.
— Ali ka vama je, deteti?
Overton se je sklüčo.
— Zaproso me je za roko . . . — je vzdihnola srečno deklina.
Overton se je slovesno zdigno.
—	Ja — se je globoko priklono.
Na trüdnom obrazi tete Bettsy je zaigrao dobrohoten smeh. Vzdihnola je i obinola nečakinjo.
Nad glavami je zaigrala ptičja pesem i šüšlajoči veter je troso v čarne lase zalüblene deklice bele cvetke. — Overton je hvaležno polübo tetino roko.
— Prosim vas, gučite v najinoj zadevi pred gospodom profesorom . . .
Za hrbtami je zaropotao kamen.
— Prav — se jim je smejao profesor. — Vse sem čüo. A ka je s plini, g. Overton ?
Alicka njemi je spadnola na prsi.
Dragi očka . . .
—S plini ? — je jeclao Overton.
Brinkley je nežno polübo hčerkino čelo, potem pa je razglaso svojo očetovsko razsodbo :
— Naj bo.
VII.
Mutsuhito Dsain se je zakopao v delo, dneve, tjedne i mesece ne prišao iz hiše, samo delao je, nepretrgano je delao na prednjem deli okrogle stavbe, štero je pretvoro v široko verando. Čelno sobino steno je Odstrano i je zračni-sunčni laborij samo z belim prtom zapro od vulične strani. Trüdo se je, sestavlao čüdne mašinske dele. Velko i težko delo je zahtevalo celo njegovo pozornost, v düši pa je žarela motorična moč njegovoga ustvarjenja — smrtna lübezen . . .
V zadnjem deli hiše je odmevao žalosten glas kitare ; siromaška, zapüščena deklina je prebirala žalostno melodijo. — Mutsuhito Dsain se je že privado i pri deli ga ne motila Zvončkina tužna pesem, nasprotno, poslüšao jo je, ve je žalostno brenklanje kitare razlagalo s tresočim jezikom strün tüdi njegovo betežno . . . — Alicka ! Glas kitare se je tišao, počasi pa jokajoč obtihno ... I Mutsuhito Dsain je vzdihno.
Iz doline se je čülo zvonenje. Buuum! Globoki glas zvona. Buuum! Velki zvon Nipon-Kaneja, ednoga bonskoga reda. Njegov glas pretresa celi Nagasaki, zvonijo tüdi logovje i vidi se, da brezkončni glasovi valovje rüšijo okoli brege . . .
— „Japonski bron“ — je gledao Mutsuhi Dsain v predmestje, potem pa se je otrüjeno vseo na snežnobelo preprogo.
Zadnje vdarjanje „Japonskoga brona“ se je v delcih lomilo na skalaj, za njim je nastopila nekša moreča tišina. Zdaj so stene zaškripale. Zvončka je v ozadji odrinola zaveso iz finoga bombaža i je žalostno poglednola notri.
— Gospod, ali smem vstopiti?
Mutsuhito Dsain je prikimao i mala deklinica je prišla notri, nato se je naglo vrgla na roke i noge i se je z nosekom doteknola preproge.
Mala deklina, povedao sem ti že, da se ne priklanjaj pred menov. Na zapadi sem se odvado toga...
Zvončka se je zdignola i se je bojazlivo smejala na znanstvenika, potom pa je z dečinskim začüdenjom začnola preglejüvati na pol sestavlene mašinske dele:
— Ka je to? — je radovedno pitala.
—	Zrakoplov.
Deklina je od vsej strani pregledüvala mašinski model.
— Jaz sem že videla zrakoplov, ali tisti ne bio takši, meo je mogočne bele peroti i pod sebov potače...
— To je novovrsten zrakoplov — je kimao Mutsuhito. — Toga sem jaz iznašeo . . .
— Anata ičiban, prvi človek si ? se je spoštlivo poklonila deklina. — Ka ne, ti si najmodrejši človek na sveti ?
Mutsuhito Dsain se je nasmehno :
—	So tüdi bole modri ! Profesor Brinkley je še modrejši i eden tovariš, Overton je tüdi tak moder kak jaz . . .
— Što zna ? — je opazüvala deklina mašin. — Zakaj ne si dao napraviti mašini tüdi potače?
—	Ar jih ne potrebüjem. Te mašin se ne zaleti, prvle kak bi se zdigno, nego se z mesta zdigne.
—	Te tüdi tak ropoče?
— Ne. Te ma inačiši motor. Tüdi propeler je inačiši. Toga ne žene bencin . . .
—	Nego ka ?
— Električnost.
—	Ki se na nebi bliska ?
— Tista. Elektriciteta. Itak pa se ta nahaja na nebi, na zemli, Povsedi, celo v tebi . . .
Dekla se je čüdila.
—	Kak boš neso s sebov tisto moč, ki bo gnala mašin ? — je zdignola na znanstvenika velike, globoke oči.
— Iz zraka jo bom črpao med gibanjem. Mašin sam jo bo razvijao. Strašno hitro bo leto na perotaj eletričnosti.
—	Jaz bi se bojala . . . — je šepetala deklinica.
— Med tem, kda ladja priplava do Tukajskega otočja, jaz že zaglednem ameriške obali... (Dale).
8
N O V I N E
27 septembra 1931.
ZADRUŽNA SAMOPOMOČ
v MARIBORI, Mlklošičeva ul. 2.                    (poleg stolne cerkve)
je vzajemno podporno drüštvo, ki plača potomcom ali dedičom kotrig po smrti kotrige podpore do visokosti
2.500·, 5.000·—. l0.000· - i 25.000 Din.
Najvugodnejša prilika za varčüvanje. Prispevki pri pristopi so nižiši kak pri sličnih drüštvih. — Sprejmejo se zastopniki za vse fare v Slovenskoj Krajini, šteri dobijo primerno odškodnino za svoj trüd. Ponüdbe sprejema načelstvo drüštva.
Tržne cene.
Penezi: USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. 55 20, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2· 18, Italijanska lira D 2·92, Pengő D 9.70, Marka 13·15, Uruguajski peso Din 18, Argentinski peso Din. 14.
Živina : biki, jünci i telice Din. 4—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9.
Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 160, krumpli Din. 150, ajdina Din. 180, proso Din. 180 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150,
Oda se
v Mlajtincih hiša št. 25. i 4 pa pol plüga zemle sküpno ali posebi Zglasiti se trbe pri BRATKOVIČ MATJAŠI v Murskoj Soboti M. Kaniža Štev. 35.
PRVA STALNA
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečini
i ploščami
za štedilnike
(Kafchel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v
velikoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.         7
HALO !                                    HALO !
KAJ JE NOVEGA ?
Naznanjam c. občinstvu ter g. čevljarjem, da sem vsled gospodarske krize ter z ozirom na pomanjkanje denarja znižal cene vsakovrstnega usnja kakor tudi čevljarskih potrebščin.
Prosim c. občinstvo, da preje, ko si bi nabavilo usnje za zimo, se potrudi v mojo trgovino, da se bodete lahko prepičali, da dobite pri meni najboljše in najcenejše usnje.
S spoštovanjem:	4
Bartanič Geza trgovec z usnjem
v Dolnji Lendavi, Glavna ulica štev. 75 , poleg cerkve v lastni hiši.
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HANH IZIDOR-a v M. Soboti.
Poštenoga 14 let staroga dečka sprejmem
za Vajenca.
VUKAN LUDVIK hotelir Dol. Lendava.
ZABELO
dobite vsikdar najugodneje v trgovini F. SENČAR LJUTOMER.
Dober leder.
Što šče ne ve, da je samo dober leder fal? Slab leder Je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri             2
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
Odaja travnikov (senožeti).
Na LUKAČEVSKOM oktobra 4. to je v nedelo popoldnevi ob 2 odam trávnike na licitaciji. Lic tacija se vrši v Lukačevcih na lici mesta.
vdova KOLOSVÁRI BERTA
v Murskoj Soboti.	2
Kam naj naložim peneze, 
da dobim najbolši intereš ???
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8   9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC