Adaptacija podstrešij v stanovanja
Vseveč je občanov, ki nimajo primernega stanovanja in vidijo reši-tev tega svojega problema v adaptaciji podstrešja. Sklepajo, da je to najbolj ekonomična rešitev, saj vidijo pred sabo le zgrajeno hišo z veli-kim podstrešnim prostorom, ne pa potrebnih gradbeno-obrtnih del in ne kaj bo objekt kot celota z novim gradbenim posegom utrpel. Poleg tega jih vodi motiv, da so podstrešni prostori veliki tako, da bi biio v njih lahko urejeno stanovanje za veččlansko družino; pa še v mestu so, kar je za večino ključnega pomena.
V Ljubljani je že bilo nekaj akcij, da bi podstrešne prostore preuredili v bivalne prostore, čemur je bil dan poseben pouda-rek na izvedbi umetniških atelje-jev. Dobro, da so se te.akcije iz-jalovile, saj so bile premalo or-ganizirane in nedorečene. Sedaj naj bi celotno problematiko ob-delala posebna organizacija in podala smiselnost ter smotrnost reševanja stanovanjskega pro-blema s preureditvijo podstreš-nih prostorov v stanovanja, predvsem v središču mesta. Pri dosedanjih preurcditvah pod-strešij v stanovanja pa ima grad-bena inšpekcija že nekaj izku-šenj, da lahko izluščimo nekatere probleme, ki jih je treba upošte-vati pri tovrstnih posegih.
Hiše z velikimi podstrešnimi prostori so navadno starejše, podstrešja pa so projektirana na manjšo dopustno obtežbo kot drugi prostori v hiši. Strehe so brez toplotne izolacije in so le zaščita objekta pred atmosfer-skimi vplivi. Tudi komunalni priključki hiše in razvodi so di-menzionirani na obstoječe šte-vilo stanovanj v hiši in so glede na porast uporabe posameznih komunalnih dobrin v mnogih primerih premajhni.
In kaj se dogaja pri preureditvi podstrešja v stanovanje?
Najprej mora interesent za prostore rešiti premoženjsko-pravne odnose z lastniki delov stanovanjske hiše in pridobiti pravico uporabe podstrešja. Ti prostori so bili do sedaj skupni del hiše in so služili vsem stano-valcem. S preureditvijo pa to pravico stanovalcem odvza-memo in v dosti primerih so ti tudi oškodovani. Interesenti za podstrešje to rešujejo na različne načine, tudi prek sodišča.
Pri projektiranju stanovanj-skih površin nastopi naslednji problem: kako z obstoječo kon-strukcijo pridobiti povečano ko-ristno nosilnost stanovanjskih površin, zahtevano za stanovanj-ske prostore, kako pridobiti ko-likor toliko uporabne prostore, saj je vezava ostrešja v samem prostoru, in tako spremeniti streho iz hladne na toplo izved-bo, saj bo na špirovcih pritrjena toplotna izolacija in bo povsem porušena dosedanja gradbena fi-zika. Projektantje si pomagajo na različne načine: z ojačitvami, s preračuni dosedanje nosilnosti ipd. V vsakem primeru objekt kot celota komaj dosega pre jšnjo stabilnost na potrebe obremeni-tve, napake pri izvedbi pa se po-javijo po vselitvi in jih mora na-vadno reševati širša družbena skupnost.
Največkrat nastopi še problem pnključkov na hišne instalacije, kjer so potrebne ojačitve, pred-vsem  pri elektroinštalacijah  in
plinu. Dostopi do strehe oziroma kritine in dostopi do čistilnih vra-tic dimniških tutjav na prejšnjem podstrešju pa ostanejo skoraj vedno problematični. Dostopi do novih stanovanj so precej težki, saj so to stari objekti brez dvigal, z visokimi etažnimi višinami, tako da je novo podstrešno sta-novanje navadno na taki višini, kjer bi bilo v novozgrajenem ob-jektu za dostop obvezno vgraditi dvigalo. Podstrešna stanovanja imajo poleg idiličnih razgledov in občutka domačnosti tudi kon-struktivno nerešeno površine, saj se v prostoru prepletajo razni konstruktivni elementi ostrešja, instalacij in dimnikov ter imajo večkrat spremenjeno ali prese-kano višino poda. Sčasoma pa se pojavi še problem vzdrževanja kritine, ostrešja in dimnikov. Kritina ni tako lahko dostopna za zamenjavo kot pri prostem pod-strešju, leseno ostrešje pa na-vadno hitreje propada kot pri hladni strehi.
Ureditev podstrešnih prosto-rov v stanovanjske ni torej skoraj nič cenejša od novogradnje, le ugodnejša je, ker dosti del lahko opravi stanovalec sam v svoji re-žiji.
JANEZ DOLŽAN SML — UIS-MI 8. 9. 82