i GEOGRAFSKI OBZORNIK PROGRAM EKSKURZIJ IN ODPRAV LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V DRUGI POLOVICI LETA 1991 Drago Perko Natančnejši razpored ekskurzij je objavljen v drugi številki letošnjega letnika Geografskega obzornika, vse informacije pa lahko dobile v Zemljepisnem muzeju Slo- venije na Trgu francoske revolucije 7, Ljubljana, telefon (061) 213 537. Za osvežitev spomina navedimo le da- tum obeh ekskurzij: • 14. september 1991: Enodnevna ekskurzija v Pekel, na Bloke in v Velikolaško pokrajino, • 19. in 20. oktober 1991: Dvodnevna ekskurzija na Avstrijsko Koroško. GEOGRAPHICA IUGOSLAVICA 12 Milan Natck Zveza geografskih društev Jugoslavije, ki ima od jeseni 1989 sedež v Ljubljani, izdaja od leta 1978 znan- stveno-strokovno glasilo Geographica Iugoslavica, ki je namenjena predvsem tuji strokovni javnosti. Zato je praviloma večina študij objavljena v enem izmed uradnih jezikov Mednarodne geografske unije (MGU), to je v angleščini in francoščini. Zadnja številka Geographica Iugoslavica je v celoti namenjena objavi raziskovalnih izsledkov, ki so bili pred- stavljeni sredi lanskega poletja v Ljubljani, kjer so se zbrali na rednem delovnem srečanju člani dveh teles MGU, in sicer Komisije za spreminjanje ruralnih siste- mov in Podkomisije za hribovito-gorska območja in pre- dele v višjih zemljepisnih širinah. Ugledni znanstveniki iz dvanajstih držav Evrope, Severne Amerike, Azije in Bliž- njega Vzhoda so ob številnih domačih raziskovalcih (predvsem iz Slovenije in Srbije) predstavili najraznovrst- nejše probleme podeželja, ki se pojavljajo pri njegovem današnjem preoblikovanju. Ruralna območja in socio-ekonomski razvoj je bila osrednja tema, ki so jo člani Komisije za spreminjanje ruralnih sistemov razčlenili z različnih zornih kotov. V objavljenih študijah, ki s svojimi vsebinskimi razponi segajo od teoretično-zgodovinskih in metodoloških razmi- šljanj in predstavitev pa vse do problemskih, informativ- nih in aplikativnih obravnav in rešitev današnjih razvoj- nih teženj in zagat, v katerih se nahaja podeželje v različ- nih območjih sveta, je skicirano jedro prenekaterih sodo- bnih, poglavitnih in različnih preoblikovalnih procesov v ruralnih predelih. Naslovi objavljenih prispevkov dovolj zgovorno kažejo na širok razpon problemov, na katere skušajo tudi geografi po svetu opozoriti z ustreznimi razi- skavami podeželja in naglega spreminjanja njegovih funk- cij. V tem poročilu velja posebej opozoriti na prispev- ke, ki jih objavljajo preučevalci našega podeželja. B. Be- lec razčlenjuje izrabo tal in podaja tipološke značilnosti in različice slovenskega podeželja. D. Kladnik razmišlja o geografskih problemih modernizacije našega kmetij- stva, M. Pak pa razgrinja in razčlenjuje probleme, ki se pojavljajo v razvoju regionalne strukture na Dravskem polju. I. Vrišer predstavlja temeljne agrarne sisteme in njihove spremembe na Slovenskem. V. Macura iz Beo- grada piše na osnovi preučitve 112 naselij z območja beograjske metropolitanske regije o izgubljeni identiteti podeželskih naselij. Probleme staranja in feminizacije v jugoslovanskem kmetijstvu obravnava N. Milenkovich iz Beograda oziroma Londona. Tudi prispevki tujih avtorjev so vsebinsko bogati. G. Jones se sprašuje, ali agrosistemi, ki se razvijajo že 7000 let, lahko preživijo industrializacijo kmetijstva. Pri- kazani so še razvoj podeželja v obrobnih regijah Švedske in Finske (M. Hakkila), pa vpliv ruralne politike na gos- podarsko preobrazbo finskega podeželja. Prikazan je nizozemski primer razvoja kmetijstva za razvedrilo, ki se je pojavilo na obrobju mest. Osvetljena je urbanizacija podeželja in podani so tudi načrti razvoja podeželskih naselij v Izraelu (D. Grossman). Tudi v francoskem hri- bovju upada gospodarska vloga kmetijstva, o čemer piše- ta P. Dcrioz in P. Lenormand, medtem ko W. van Vu- uren in J. G. Hamilton opozarjata na primeru pokrajine Mbeja v Tanzaniji na vlogo rudnika fosfatov pri spre- membah tamkajšnjega kmetijstva. Prav tako pregledno so prikazane spremembe v razvoju in organiziranosti pode- želja v Izraelu, kjer se čedalje bolj pojavljajo nemestna bivalna območja (L. Applebaum in D. Newman), pa suburbanizacija družinskih kmetij na Švedskem (L. O. Persson) in vloga zadružništva v prehrambeni verigi na primeru kanadskega perutninarstva (I. R. Bo- wler). Podkomisija je pripravila za objavo prispevke s področja "Razvoj in ekološki problemi hribovsko-gorskih predelov in območij v višjih zemljepisnih širinah". Tudi tu so prispevali domači raziskovalci pomemben delež. M. Gabrovec prikazuje vpliv sončnega obsevanja na kmetijsko izrabo tal, M. Bat pa osvetljuje na izbranih primerih iz slovenskega predalpskega sveta novo podobo kulturne pokrajine, ki je nastala zaradi sprememb v rabi tal. O kmetijstvu v slovenskih Alpah razmišlja J. McCol- 36 i GEOGRAFSKI OBZORNIK lister, M. Vojvoda pa vrednoti pomen lesne industrije v slovenski alpski regiji. O pomenu naselbinskih središč pri razvoju severne Finske piše H. Jussila, o tamkajšnjem kmetijstvu in zmanjšanju "živega dela" pri njegovi današnji usmeritvi razpravlja T. Muilu. Zaloge lesa v gorati Kaliforniji so sprožile vsestranski razvoj na širšem območju (B. T. Cu- llen). Izgradnja novih prometnic v katalonskih Pirenejih je sprožila vrsto novih ekoloških in socialnih problemov (J. F. Garolera). Prikazane so tudi temeljne geografske sestavine dela španskih Pirenejcv kot primer visokogor- ske regije in označene so njene socialne in gospodarske težave (M. T. Rubio Benito). O nasprotjih in posegih v okolje goratega Tajvana, kjer je bilo porušeno nekdanje ravnotežje v naravi, piše Chang-Yi Chang. Vseh 28 prispevkov, ki jih je napisalo 33 raziskoval- cev, pomeni nov doprinos k pregledu in poznavanju sodo- bnih problemov, pojavov in procesov, ki spremljajo raz- voj podeželja po svetu. Knjiga, ki obsega 277 strani in je bila natisnjena s podporo slovenskega Sekretariata za znanost, raziskovalno dejavnost in tehnologijo, so uredili in za tisk pripravili M. Klemenčič, M. Pak in M. Vojvo- da. (Ponatis iz Delo - Književni listi, Ljubljana, 4. 4. 1991.) GEOGRAFSKI VESTNIK 61 Milan Natck Enainšestdeseti letnik Geografskega vestnika, časo- pisa za geografijo in sorodne vede, je izšel skoraj z enolet- no zamudo. Kljub temu pa je njegova vsebina aktualna in pestra ter kaže na vsebinsko razvejanost in usmerjenost današnjih raziskovalnih dosežkov slovenskih geografov. Poleg tega ugotavljamo, da je program akcije "2000 mla- dih raziskovalcev", ki je bil zasnovan in udejanjen v drugi polovici osemdesetih let, tudi na področju geografije obrodil prve žlahtne sadove. To se nedvomno kaže tudi v prebiranju zadnje številke Geografskega vestnika, ki je osrednje strokovno glasilo slovenskih geografov. V razdelku Razprave je objavljenih 9 študij, ki sega- jo na različna področja. P. Habič je prispeval zgodovin- ski pregled in podrobnejši oris novejših raziskav na pod- ročju sledenja kraških voda na Slovenskem. V sledilni hidrologiji, ki je v svetu močno razvilo raziskovalno pod- ročje na krasu, pri nas ne zaostajamo za spoznanji dru- god po svetu. V zadnjih 25 letih so opravili v Sloveniji 90 sledilnih poskusov, s katerimi so bile ugotovljene zve- ze vseh glavnih ponikalnic na našem krasu kakor tudi zveze vodic v alpskem in osamljenem krasu. F. Bernot razčlenjuje izostanek padavin v Sloveniji v zimi 1988-89 in njegov vpliv na nizek pretok Save. Zimska sušna doba je trajala 67 dni; zimski meseci so dobili od ene osmine do največ polovice padavin, ki so značilne za tridesetlet- no povprečje (1956-1985), kar je povzročilo hudo po- mankanje vode. L. Gosar se zavzema za skladnejši razvoj Slovenije. Posebej poudarja, da je geografija že po svojem bistvu interdisciplinarna veda in zato primerna, da posega na mejna področja, zlasti še pri reševanju družbenih proble- mov, ki se kažejo v pokrajinskih sestavinah. Med drugim je v njegovem prispevku osvetljen odnos med podeže- ljem in mestom in prikazana metoda za usklajeno reševa- nje razvojnih problemov. Geografsko tipizacijo turistič- nih krajev v Sloveniji je na osnovi v svetu uveljavljenih in priznanih kriterijev opravil U. Horvat. Pri nas je turi- zem osredotočen na 81 naselij, ki imajo nad devet dese- tin vseh turističnih nočitev na Slovenskem. Vse turistične kraje je na podlagi 6 kriterijev razdelil v 7 skupin. M. Dolgan Petrič je podrobno preučila gozdne požare na kraškem gozdnogospodarskem območju Slovenije v ob- dobju 1966-85. Ugotovila je, da je bilo na tem območju blizu 1200 požarov, ki so zajeli 16 500 ha zemljišč, od tega 66 % pašnikov. V enem požaru je zgorelo povpreč- no po 14 ha površin. S. Pele razčlenjuje problematiko prometne dostop- nosti do delovnih mest, in sicer z vidika potreb prostor- skega planiranja. Sprejeta metoda, ki je bila preizkušena na primerih občine Domžale in Šentjur pri Celju, je poka- zala, da je prometna dostopnost med pomembnimi dejav- niki gospodarskega in socialnega razvoja pokrajine. A. Gosar prikazuje na primeru Goreljka na Pokljuki in Bleda spremembe v lastniško-posestni strukturi v sloven- skem alpskem svetu, ki so nastale zaradi pospešene grad- nje počitniških bivališč. Socialnogcografsko preobrazbo Suhe krajine po zadnji svetovni vojni in njeno današnjo podobo podaja J. Zupančič. Zanjo je še vedno značilno močno izseljevanje, ostarelost prebivalstva, visok delež kmečkega prebivalstva, prevlada agrarnega gospodarstva in visok odstotek aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v Ljubljani. V zadnjem času postaja Suha krajina čedalje bolj privlačna tudi za gradnjo počitniških domov. O raz- novrstnih problemih deponiranja odpadkov v ribniški občini, kjer so našteli tudi 60 divjih odlagališč, piše L. Mihelič. Pri iskanju primerne lokacije osrednjega odla- gališča še najbolj ustreza zgornja dolina Tržiščice. Rubrika Razgledi prinaša pet sestavkov. D. Ogrin piše o dendroklimatologiji, ki preučuje odnose med rastjo dreves in podnebjem v sedanjosti in preteklosti, ter o možnostih uporabe njene metode pri nas. Z. Pavšek poda- ja bioklimatsko oceno dveh vremenskih situacij na Raki- 37