Leto ill.» üev. 103. V eeljtf» torefe due 6. septembra 1921. Poštnlca placsna v gotovini. tBHBB^ ^HBB^F ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ _______. Siane celolctno 12u iv, inesecno 10 K. — Oglasl za vssti mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekslom, osinrtnice in vchvale K 150 - Posamezna ifievllKa staaie K 1*20 Izhaja vsaR torek, cetrseR in sotooio. Stanovanjsko vprašanje. Uz govorov ministra dr. Kukovca na de- mokratskih shodih v SIoveniH mcs. avg.) Seveda je danes ministru socijalne politike skoro nemogoče opustiti v svo- jem poročilu stanovanjsko vprašanje, ki ;e zlasti za mestno prebivalstvo usodc- polno. Ce hočenio zadeti pravo pot za presojevanjc zadevnega zakonodavstva in prakse, pogledati nam je v preteklost. V mejah stare države je stanovanjsko bedo v vcliki nieri zapisattv bremc voj- nega režinia Avstroogrske. Ta režiin, ki je brezobzirno sekal ranc privalnemu go- spodarstvii državljanov in z zadolžitvo države spravil ob veljavo tudi denar, pri- dobival si je naklonjenost siromašnih raz- redov na stroške posestnikov tudi v sta- uovanjskem vprašanju. Naredbe, da se ne sme zviševati najemnina in ne otlpo- vedati stanovanje, bile so take narave. Nevarno je bilo dopustiti, da rodbina v vojno službo pokjicauega izgubi streho ali mora plačati denarni vrednosti pri- rnerno najemnino. Naredba je torej uza- konila brczpravnost hišncga posestnika, ki je žalibog Se danes ni bilo mogoee od- praviti. Na ozemlju Srbije med vojno ni baš enakih naredb, eetudi je hišiii posest- nik z okupacijo še bolj brezpraven. na- redba o neodpovedljivosti stanuvanja in nedopustnosti povišanja najemnine prika- že se pa v obliki likvidacik moratornega stanja, povzrocenega vsled voine. V celi kraljevini jc pa še danes slišati krik in to- žbe hišnili lastnikov in stanovnikov, pač še neznosnejše razmere nego so tozadev- no bile v vojni. Zahteva, naj država zida, je z ozirom na državne finance otroška. Vladno razpolaganje s stanovanji je brez dvonia krivica na obe strani. vendar v neki meri manjše socijalno zlo nego svo- boda. Sprijazniti se pa bode z neizogib- nostjo, da inianio ozdravitev razmer is- kati Ie v približevanju k svoboducmu dogovarjanju in k privatni inicijativi. Moja dolžnost je povedati onim, ki mislijo, da bode oblast staroavstrijsko stanovanjsko nasilstvo nadaljevala, da je to po sedajnem stanju Dopolnoma izklju- čeno. Z naredbo, ki je te dni stopila v ve- Uavo na bivšem avstroogrskem ozemlju, ukinil sem vse dosedajne uredbe, ki bi bi- le siccr padle brez namestila, ker niso bi- le pravilno izdane. Zadoščenj-e mi je, da je izkušeni dr. Tavčar javno priznal mo- jemu koraku zaradi moje stanovanjske naredbe neko zaslugo. Tudi jaz sem üvo- te delo, ki sem ga izvedel v grdi borbi in ! «Jrednislvo Sttossmajcrjeva ul. St. 1,1/nadstr. Telefon St. 53. UpravnlšlVO Strossmajerjeva ul. Št. 1. pritlicje. Tcleion St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Karlovy Vary. Karlovy Vary spadajo brezdvomno med prva svetovna zdravilišča. če niso sploh prvo. Ljudje celega sveta se zbirajo pri njihovih znamenitih vrelcih. iščejo tu zdravja, razvedrila in zabave. Narava in umetnost sta se združili. da napravita kraj vsak<;mU gostn kar najbolj prijeten. Karlovy Vary ieže v soteski reke Teple pred izlivom o Ohro. Na obeli stra- neh se vspenja porastlo, tupatam skaina- togorovje. Ker leže v soteski, imajo ma- lo ravnih ulic, veeina pleza do pobočjih navzgor. Dasiravno je mesto staro, je vse prav higijenično in z vsem modernim komfortom opremljeno. Veeina his ima z bujno cvetečimi cveticami okrašene bal- kone, kar napravlja silno prijazen utis. Karlovarčani so bili vedno interna- cijonalci in to povdarjajo Dri vsaki priliki. Zelo so ponosni, da so tudi med vojno ta- ki ostali, in če dvomiš. pa samozavestno pokažejo na napise in imena svojih his, katerim se pozna, da so star!. Duke of Edinburgh, Queen Alexandra. King of England itd. tudi v vojni niso izginili in ta zvestoba se jim sedaj obilno ponlača, kaj- ti AngleŽ hi Amerikanec sta vsekakor ob očitkih lastnih pristašev. smatral kot odločen korak k omogočenju Diivatne i- nicijative v stanovaniskein vprašanju. Naj se jiikdo ne tmdi iskati v naredbi si- stem. Ce je porušila nevzdržne principe in nas dovede bliže k normalnim razme- rarn, je dosegla. kar sem hotel. Ker ima- mo zdaj redno skupšeino in .ie konec na- redbam, a ta naredba velja Ie do prihod- nje spomladi, vživeti se bode občinstvu v potrebo s svojimi nogami hoditi tudi v tern vprašanju in ne klicati Ie na pomoč oblasti. Za presojanjc sporov zaradi zad- iijc stanovanjske naredbe na ozemlju Sr- bije, je ustanovilo ministrstvo sociialne politike za Beograd 11 odborov. Tekom dveh mesecev so pa dobili vsi odbori skupno 18 pritožb, v vseh drugih slučajih so se hišni posestniki in stanovalci med seboj mirno sporaziimeli. Vsled te, četudi niarsikomu britke svoböde se pa vzdigu- jejo zadnje mesece v Beogradu hiše ka- kor gobe po dežju in se te sezidaio in se zida vst'ga 1500 his. V novinah je ža čita- ri oglase za oddajo sob. Tudi v Maribom in v Ljubljani upam, da sc krene'na isto pot, in da bomo videli na vežnih vratih zopet kmalu ponudbe, kfc se stanovanja oddajajo. Socijalna politika bode pa tak- rat pristopila k nalogi, da bodo zagotov- iiena tudi zdrava stanovanja. Polifione vesii. Minister Pribičevič o demokratsko. radikalnem sporazumu. Minister za pro- sveto in notranje zadeve Pribičevič je te dni podal izjavo, da smatra, da bi bila ve- lika škoda za državo. ako bi se razbil sporazum med demokrati in radikalci v današnjih usodnih easih, ko je treba zgra- diti našo državno organizacijo. Angleški polkovnik Qosset. ki je, ka- kor smo poročali, pristransko ßostopal v korist Madžarom z vprašaniem Baranje, je — kakor poročajo iz Subotice — od- stavljen od angleške vlade. Njegove po- sle je prevzel drug clan ententne komi- sije. Italijanski fašisti zažgali Narodni dorn pri Sv. Ivanu v Trstu. Dne 2. tin. ob V*3. uri zjutraj so italijanski pobalini-fašisti maskirani in oboroženi vdrli v Narodni dom pri Sv. Ivanu, polili gkdališko dvo- rano z bencinom in zažgali. Dvorana in oder sta bila hipoma v plamenu in sta po- gorela do tal, seveda tudi ves inventar. Pročelno dvonadstropno poslopje so ga- silci še Jtolikortoliko Tešili. Značilno je, da so italijanski divjaki zažgali dvorano, \ kateri so Slovenci priredili nedavno spominsko proslavo 600-letnice največje- ga italijanskega pesnika Danteja. Skode k nad četrt mifijona kron. Razburjenk med Sk)venci v Trstu je velikansko. Spor med Angliio in Irsko se je zopet zeio poostril. Nadaljujejo se na lrskem krvavi boji. Voditelji siniajnovcev so od- klonili predlog Lloyd Georgea, da bi bila Irska kakor Kanada. Avstralija itd. angle- ski dominijon in so pripravljeni kvečjemu pristati na perzonalno nnijo z Angleško. V Nemčiii so se politični valoyi pou- moru poslanca Erzbergerja zopet silovito razburkali-Vsi napredni dementi meščan- skih in socijaUsticnih strank uvidevajo. da je umor Erzbergerja, dasi je bil vodja .klerikalne stranke, čin najgrše Teakcije Kaiseristov in Hindenburgovcev. Zato se vrse zadnje dneve po vsej Nemciji silne republikanske demonstracije proti reak- cijpnarstvu, za katerim sto.ie Hindenburg in drugi sluge eks-cesarja Viljema. Radič zapleten v atentat na regenta. «Jutro« poroča pod gornjim naslovom dne 4. trn. iz Beograda, da se je na pod- lagi izpovedb raznih prič vzbudil sum, da ie Radie souddežen na atentatu na re- genta. Preiskava se nadaljuje. Mariborske novice. Imenovan je za nadzornika obmejne veterinarne postaje s sedežem v Maribo- iv vladni svetnik g. A. Korosec, doslej inšpektor v poljedelskem ministrstvu. j 40-letnko mature so praznovali te dni v Mariboru vseučiliški profesor dr. Matija Murko, dr. iMiroslav Ploj, njegov brat notar Ploj in še nekateri. Mariborski Narodni dom bi se naj — • ker gostilna v njem nima več pomena — izročil popolnoma narodno - kulturnim svrham: postan« naj središče hi sedež vseh mariborskih kulturnih organizacij. Tako želi mariborski list «Tabor«. Ptujske novice. Svoj šttritedenski dopust je nastopil g. dr. Pirkmajer, vodja ptujskega okr. glavaTstva. Nadomešča ga okr. komisar Forčesin. Domnevanje »Jugoslavije«. da se g. Pirkmajer več ne vrne na svoje rrie- ! sto, so Ie pobožne želie — Peskove. Pri vojaških naborih v ptujskem okra- ju je bilo potrjenih krog 60% vojaških obvezancev letnika 1901. najtehtnejša gosta. Cudno je tu, da ima vsaka hiša svoje posebno ime po mestih, pesnikih, umetni- kih, zdravnikih, bajkah itd. Pri velikern številu his in prakticni'liadarienosti pre- bivalčev niso prezrli velikanov drugih narodov, posebno Angleže so odlikovali. Svojim znamenitim gostom je mesto , M. izkazano cast ostalo hvaležno in jirn postavilo spomenike. Teh je tu silno veli- ko. Skoro kot znanca pozdraviš Goethe- ja, zvestega gosta in cenitelia Karl. Var, in kar misliti ni, da bi manikal priiateli Schiller, ki ga tudi res kmalu najdeš. — pa ne samo Nemcem. tudi Slovanom <,o se poklonili. V ]epem Darku naideš Micki- ewicza in sredi gorskih ska! Petra Veli- kega. V vzviŠenih besedah slavi v m- skem ieziku pesnik Veiike Rusije velike- ga carja, ki ^e danes ozarja svo;io mogoe- no domovino. Kaka tragika to čitati se- daj r Kam ste Jo spravili Veliko Rusijo, naš up, našo zvezdo., v katero so se ver- no obračale oči vseh Sk>vanov! ? Kakor bedna beračica pTOsi po celem svetu po- moČi, ona, ki bi lahko s polno roko obda- rovala tujce. Človek ne sme misliti. — Na slavno preteklost Rusije spomlnja v Karlovih Varih tudi ruska ceTkev, sicer we največja, bTezsporno pa naj)ei>5a cer- Ceijske n^irioe. Minister dr. VekosJav Kukovec je do- spel včeraj iz Ljubjjane v Celje. 2njim je dospel tudi minister, trgovine dr. Melnued Spaho. Danes je odpotoval minister dr. Kukovec v Zagreb in dospe iutri v Maru bor, odkoder se poda naravnost v Beo- grad. Podrobno poročilo priobčimo v pri- hodnji številki. Bivši vodja celjskesa okrožnega so- dišča Adalbert Kozian je glasoin poročil dunajskih listov imenovan predsednikom deželnega sodišča za Burgenland (Za- padno Ogrsko). Vzor klasične slovcnščlne najdemo v ponudbi »prve jugoslovanske lesne irtdu- strije v Oelju« na nek urad. Tarn čitanio med drugim: ». . . bodemo se potrudili koliko bode največ mogoče ustrešti. C~- ne se zastopijo na kolodvor.. . Cena ve- lavna do konc leta 1921 . . .« »Za mace- slo les kak zgoraj • . . ino pribitka kako pri smareki in hoji kaj čres 4 m dolgo...« >:Na razpolagi imamo . . .« »Druge mire iuo drugi les bodemo vsaki čas kaj nam bode mogoče naj niže ccne oferirali ino bodemo se potrudeli koliko mogoče hitro ustrešti, ker imamo v Celju parno pilarno na 2 velika gatra . . .«ltd. — Cudimo se, da uradi takšne ponudbe sploh sprejema- jo in jih ne zavrnejo z zahtevo, da se jim predlože v razumljivein jeziku.. Skandal pa je, da podjetje, ki se predrzno imenuje »prvo jugoslovansko«, nima moči v pi- sarni. ki bi znale sestaviti ofert v pravil- ni slovenščini. Ofert podpisuje — Karl Teppey. Pravljica iz davnih dni. 2iveli so: dve sestri in en brat. Vsi trije so se porocili; ena sestra in en brat sta živcla v lugo- slaviji, ena sestra pa v hladnejših sever- nih krajih Evrope. Pa ie prišla nekoč slednja z otroci, ki govore .iezik svoje nove domovine in slovenski, na obisk v domovino. Toda glejte čudo: nieni otroci se niso mogli z otroci svojih v .lugoslavi- ji stanujočih tete in strica po^ovarjati slo- venski, torej jezika, ki so se ga oni učili celo na daljnem severu . . . 2alostna, a resnična pravljica! Naj dovolijo takšni mlačneži, da je nas zanje sram! V tretjem porotnem zasedanju pri okrožnem sodišču v Celju se bodo raz- pravljali sledeči slučaji: dne 12. sept. Pe- ter Zajc (hudodelstvo goljufije); due 13. sept. Stefan Cvahte (hudodelstvo nboja). dne 13. sept. Alojz MejavSek (hudodel- stvo tatvine); dne 14. sept. Gabrijel Slop- §ek (hudodelstvo umora); dne 14. «-ept. kev kopališča. Ruski pop opravlja vsako j nedtiljo tu službo božjo, kateTe ne pose- j čak> samo Rusi in drugi navzoči pravo- slavni, temveč tudi mnogo Cehov narod- ne cerkve. Razun ruske cerkve ie tu lepa kato- liška farna cerkev, ürotestantska, angli- kanska ter židovska sinagoga. Opravka imamo sami s seboj celi dan dovolj. Ob 6. uri zjutraj je> že treba vstati, kajti ob 7. inoramo biti pri vrelcih. Predno izpiješ 3 ali 4 kozarce vroce vode oil Tazličnih studencev v rresledkih l!Š tninut, je ura osem. Pa bodi lačtn, kakor hočeš — moraš Še Čakati celo uro, pre- ¦den smeš zajtrkovati. Zato va je obiten zajtrK dovolien. Jajc^. sutovo maslo, med jn kava potolažijo lačen želodec, ki pa mora do obeda ostati zadovoljen. O?5 10. uri je treba hrteti v kopel irj oredrio >e ctovek gotov, }e YA2, m krnaiu čas obe- ia. Dn s« iiMiramo po dopoManskm tnwtu vsaj nekoliko počiti, }e umevno, vendaT nečemo zamuditi koncerta, ki se pričrre ob štirih v kaki bolj all manj oddaljeni ka- varrri. VČasih je treba iti celo ttro dalec, med 5. in 7. uro r>a moraS zopet biti pii vrelcih in piti vročo vodo. V čitalnici >e mnogo Časoplsov, da zvc človek najvaž- nejše dogodke sveta — in skoTo manjka I časa. Podeželski gost gre tudi rad v gle- J dališče in koncerte, da se odškoduje za j sušo celega leta. Kdo bo zamudil priliko, da sliši dobro, da, celo prvovrstno god- bo — ali da vidi gledališko predstavo, kjer znajo vsi igralci svoje vloge in se prične točno!? LetoŠnja sezona je izvrstna. 2e kon- cem julija so Šteli 23.000 gostov in vsak dan jih odhaja in prihajajo novi. Iz vseh delov sveta pridejo k vrelcem iskat po- moči. Prav napačno je mnenje, da so Karl. Vary zdravilišče za debeluharje. Ravno narobe, prav malo debelih je tu — ti so v Mariiinih Laznih. Kako naj bo na ietodcu, na žolču bolan clovek debel? Mnogo žoltih, napram katerim so Mon- golei pravcati belokožci, srka oo kolona- dah vročo vodo. da preženejo zlatenJco. Koliko je tu 2idov! Vse vrste so zasto- pane; strogo pravoverni in Hberalno-mo- derni, v svilenih črnih kaftanih, novih in gnusno umazanih, s kodrčki Dred u«5esi in bTez njih, elegantni v pristnih angle^- kih oblekah — več kot Dolovica gostov pripada izvoljenemu narodn. Ker go vors 2idi nemško ali madžarsko, slišimo tega največ, Zelo veliko ie Oehov. Angl-ežev, 'Amerikancev, wekaj ItaJijanov, Franco- Stran 2. N O \' A 0 0 15 A : :. O Baltazar Pristovšek (posilstvo). Najbrže se razpišejo-za četrtek dne 15. tm- še trije manjši slučaji. Gtevai /.aiožniki tofcafca so sklkal« radi razpisa glavnih zalog na due It. tm. | protestni shod vseh glavnih založnikov 1 duhana v Maribor. v gostilno »Maribor«, I kjeu hočejo obravnavati zadevo novega razpisa v lastnem in v intcresu konzu- mentov. Nabori se vršijo v našem mestu že par dni. Po ulicah je vi-deti množice ian- tov, ki se odzivajo nabornemu pozivu ter po stari navadi okinčani »s pusclci-.; in trakovi prcpevajo; da tudi »harruonika« ne manjka, sc razurne. Vcerai smo, videli več vozov okrašenih z zelen.iem, cvetjem. slovenskimi in državnimi trobo.inicami, k*i so pripeljali od daljne okolice naše bodo- če vojnike k naborom- Cloveku se nudi iepa slika državne mis]i, ki se je ukorent- nila tudi pri naši doraščajoči mladini. Kino Gaberjc. V sredo, četrtek in pe- tek Plesalka iz Tanagre. V glavni vlogi Hela Moja. Narodno zdravje. Dr. Vcrčon: KAKO SE UBRANiMO GRIŽE? V zad-njih- tednih se je po nmogih ob- činah tega političnega okraia razsirila griža, in nevarnost je velika, da se raz- širi po clem okraju, ako se ne bo storilo pravočasno vse potrebno v nieno omejt- tev. Tn je v prvi vrsti naloga prebivalst- va samega, brez sod-elovania katerega je vsak vspešen boj proti tej izva-rtredno na- lezljivi in zavratni bolezni nemogoč. Naj- veeje važnosti je, da preide l.mdstvu ta- korekoč v meso in kri spoznanjo, kaj po- vzroča in kako se širi ta bolezen. Vzrok okuženja so vedno in edino le kali bolezni, ki se nahaiajo v odpadkih bolnega za grižo. Clovek. Id te kali tudi v najmanjši množini na kakoršenkoli način (z jedjo, pijačo, slino) povžijc, oboli za grižo. Te kali so tako majlnio. da jih ie na milijone- v najmanjšem s prostim očesom komaj vidnem delcu blata. Lahko si ie predstavljati, v kakih nelzmermVi nuioži- nah se nahajajo v najbližji okolici bolnika. ako ne vlada tu popolnoma sn:iga. Ako ostane blato bolnika nerazktiže- no, postane lahko vir okuženja na različ- ne načine- Clovek sc je dotaknil bolnika all po njem okuženih predmetov in si ni potem razkužil rok, prenese kati griže na hrano in ctruge predmete katevlh s.e dota- kne in tako lahko okuži sarn sebe in clni- ge. Muha. ki je scdla na tako blato. pre- nese na milijone kali na hrano. jedilno in pitno posodo itd. Z bolnikovim perilom, ako se pere nerazkužcno, se preneso kali griže v vodo (studence, potoke itd.). ki postane tako vir okuženia. V vodo dospe- io kali tudi tako. da Jib splavi voda ob cfeževju iz slabo zidanih stranišč. gno- jišč, z okužliivim blatoin gnoienih njiv v studence, potoke. stabo obzrdane vodnja- ke itd- Ljudje, ki pijeio tako vodo neprc- kiihano. obolijo za grtfo. Ako vemo vse to. si lahko razlaga- mo. zakaj tako pogosto obolijo za grižo osebe. ki na videz niso bile v nikaki stiki j z grižavimi. Taki slučaji bolezni so potem vzrok, da nckateri Ijudje ne verujcjo v zov in Rumunov, tudi .Tugoslovauov ružine brez stranišč. ki opravljajo svojo potrebo. na prostem, so velika nevarnost za svo- jo okolico in pogosto izvor epideiuije 1c- garia in griže. Veliko važnost je polagati na pokon- čevanje muh, ki so glavne raznašalke grižc in legaria. Onoj in smeti. ki jim slu- žtio za rahšča, je pogosto posipati z -/.i- vini apnom. Po hiši jc odstranlti ostanke jedi. zlasti sadja. ki vabijo nase mulie in jim shižijo za hrano. Vse iestvino jc pi\\1 njimi zapreti oziroma zamrežiti. To velia zfosti za gostilne, prodajalne iestvin in stojnice za sadie. Za uživanje je rabiti samo vodo iz neoporečenih vodnjakov in studencev. okolu katerih mora vladati najstrožja snaga. Sicer je vodo prekuhati in le i}re- kuhano uživati. Ako se »e poiavila v kraiu griža, je te in naslednje predpise izvaiati z vso strogostjo. Poglavar družine mota vsa- kega njenega člana. ki je obolel s sumlji- vimi znaki griže (drvska s pdiuesanim več ali manj krvavim sluzom). takoj javi- ti županstvu, katero niu potem izroči z\- vega apna in lizola za razkuževanie. Na diirih okužene hiše je prilepiti list z napi- som:»Oriza'—prepov^dau vs.top!'- Ta list mora ostati na vratih do sklepwe roz- kužitve. Tako dolgo ne smejo driigiljudk prestopiti praga cvkužene hiše in, člani o- kužene družinc ne smcio zahajati med druge ljudi. zlasti ne v ccrkev. v solo, go- žica. To vleče nakit, — oni poželi srce po pristni kožtihovini, Seveda imajo krasne toilette, modno blago, najnovejSi klobnki tudi svoje občudovalce. Vse pa prekosijo izložbe porcelana in kristalnega stekla. ki imata svetovni glas. Brez strahu bi jih lahko postavili na oarišku boulcvarde aU pa v londonsko Oxford in Regent street. Vse izdelujejo v bližini Karl. Var in gost ima priliko obcudovati visoko razvito obrt. Tovarne imaio nastavlieno pravca- te umetnike za to stroko. Koliko denarja donaša ta obrt, sc prepriča tisti. ki je vi- del, kako občinstvo mirnega srea kupujc in piača cene, ki p.rosteinii cloveku vxa- mejo sapo. Popoln jcdilni service deset do1 petnajst tisoč čeških kron. en sani krožnik črez 100 Kč! Lahko si predstav- ljamo žalost gospodinje. katcri se ubije kos take dragocenosti. Pred bankami Studiramo valute. Kj te valute! Ce zmenjaš dan prehitro all zamudiš pravo priliko — pa je izguba- Z obraza čitaš vsakemu, kako stoji njegov denar. Nazi dinarji so se zadnii 5as. nftko- liko dvignili s svoje nižine. Mlad češki u- radnik mi s prijaznim nasmehon '^ v Juffoslaviji je lepo!« zmenja der..; navdušenjem mu pritrdlm. . Okollca je krasna. Po senCnlh stilno itd. Žiipaii.stvo mora prcskrht-ii /u- nesljivo oseft«, ki donaša konttmiadfra- nim iz prodajalne itd.. kaT potrebwwuo. Bolnik mora dobiti takoj sam svojo sebo. Ako to ni mogoče, ga ic taikoj propelgan v bolnico. V sobo bolnika sine zahajati sa- mo oseba, ki mu streže. Streči mu sine samo ena oseba, ki si rnora vselie,, kadar se je dotaknila njega ali njcgovih pred- metov, razkužiti roke v 2%-n\ lizolni raz- topini. Posoda s to raztopino mora stati vedno pripravljena poleg bolnikove po- stelje. Nočna posoda. v katero hodi bol- nik na stran. mora biti dobro pokrita pred muhami. Vselej, kadar pusti bolnik blato, jo je treba dobro nasuti z živim ap- nom. Na mesta, kamor se izprazni nočno posoda (najboljše posebno v ta namen iz- kopauo jamo), treba odpadke not^m še enkrat posjiti z živim apnom. Holnikovo životno in postcljno perilo je prati pose- bej. Pred pranjem ga treba vselej preku- smejo zc'rtivi ir/.ivati samo prekuhano vo- hati v lngu. V hisi. kjer ie bolnik za grižo. do. Ako bolnik umre, ga treba prepeljati takoj. v mrtvašnico, odkodür se mora vr- šiti pogreb naravnost do groba. Sklepno razkuzenjc treba izvršiti osem dni po- tem, ko je bolnik ozdravel oziroma takoj po njegovi prepeljavi v bolnico oziroma takoj po njegovi smrti in prenosu v mrt- vašnico. Pod in pohištvo okužene sobe treba dobro obribati z 2%-no lizolno raz- topino, stene in strop prebeliti z apnom, vse posteljno in životno perilo kakor tudi odejo in obleko bolnika prekuhati v vreli vodi, stranisee dobro nasuti /. živim an- no w. Oledc ravnanju z bolniki. dokler ne pride zdravnik, ponmite sledcče: Za gri- zo obolelcga treba takoj spraviti v po- steljo, kjer mora ostati tako dolgo. dn popolnoma ozdravi; da.iati mu snnio te- kočo, a vendar kolikor toliko tečno hra- no: prežgano juho. riževo, ječmenovo ali ovseno juho, v katcri mora biti zraje po- polnoma prekuhano, zmeekano in pasira- no skozi sito. kakao kuhan ua inleku, ka- teremu je primešana polovica vode. 2a žejo je rabiti lahek ruski čaj, vodo iz pre- kuhanih borovnic. v mali množini tudi dobfo črno vino. Proti bolečinam jj rabi- ti tople mokre ovitke na trcbuh. Dnavna kronika. Na Ijubljanskem velesejmu so zasto- paue sledeee glavne panoge naše indu- strije: les, rudarstvo, papir, žeiezo, dalje čevljarska, ftskarska, transportna, pivar- ska, stavbarska. opekarska veleobrt itd. Sedemdesetietnico je obhajal 2. tm. znani borec za narodno svobodo pukov- ni.k Janko Vukasovič-Stibll. rojen Siove- nec, kl je pa že pred balkansko vcjno slu- žil v srbski armadi in se ndeleževaF vseh bojev za osvoboditev srbskega in vsega jugoslovenskega naroda. SteviTo brezposetnth v Angtiji zuasa 1.375.000. Samo po pol dueva zaposl^nih je izven tega še 444.000 ljudi. »Sloveuski Qospodar« je na5e slo- venske ivčitelje pavšalno obdolžil, da so špiceljni davčnih uradov ter iih s tern su- mničenjem hotel med Ijudstvom še bolj obsovražiti. Slovenski nčitelji so zato sklenili, da bodo kolikor mogoče vsi vlo- žili tožbo proti »Slov. Oosp.«. Slednji od- dovih vodijo najlepše urejene poti, na vr- hovih so razgledni stol'pi in pogled na vse strani očarujoč. Ni sicer veličastnih gor- skih orjakov, vse je zaokroženo, umerje- no ljubko. In vsepovsodi znaki pridnega ljndstva, visoke kulture. In cene? Niso ravno nkke» posebno fca goste s slabo valuto, ampak od^ruske niso. Najdražje je stanovanje, preprosta soba stane dnevno 15—20 č. K, to je 33— 44 naših. Seveda so še mnogo dnižje, po- sebno letos, ko je vse p-renapolnijno. Za prihodnje leto Pa hoče magistrat določitt cene. da prepreči oderuško izkoriščanfe gostov, kar bi spravilo zdravilisče na slab glas. KosHo z juho. p-ečenko, prikuho in mocnato jedjo stane 14—18 č. K, kava 2—4 c. K, žemlia 45 č. vin. Prijetno i/ne- nadi gosta soiidnost obrtnikov. Ha vom čevljar izgubljeiii gumb na čevl.iu nado- mesti za 20 vin. — onih črnih. žcle/niii, katerih se pri nas §e berač br«« injjo itiu premalo - tega bi v Karlovrh \anfr no pričakovali. Ni čudo, da.se Ijudje tu dobt\> počutU. jo in radi zopet pridejo. In kolikim so vrelci 2e vrnili zdravje, jih rešili mukj. Na Miominskih ploščah čitamo zahvalo hva- i jznlh gostov in slavo Karlovih Var. Tudi govarja na to z neuiiuio grožnjo, ce> uaj ie toižijo, boino vsaj videli. kdo je proti ltaši stranki. Vecjo politično perverznost si človek težko misli. Dragin» šolskih poä'ebsciiL 1/, vini- CaTskih krogov smo sprejeli: Prijatelj so- le sem in želim, da se rnoji otroci nekaj ¦a-učc. da bodo mogli ležje skozi življcn- je. Toda resnici na ljubo bodi imvedano, da ne moremo zinagovati stroškov za solske potrebsčine. Risanka ie stala do- slej toliko, da seni moral delati 2 dni. co sem jo hotel prislužiti (služil sem po i di- nar na dan n,ri hrani.) Ponekod skrbe krajni šolski sveti zato, da so otroci re- vežev dobivali take, pptrebščine če žc ne brezplačno, pa vsai po zelo nizkih cenah. Danes je to le malokje. Ali naj gremo ies živi pod grudo? (Ta dopis nam je nrišel od ene najbolj klerikalnih občin. Žalostno je, da sc Ijudje, ki imajo krščaustvo ne- prestano na jeziku, tega kršcanstva v praksi ne poznajo. In potem: skandal je, da ti pobožni kristjani plačujeio Janes de- la vce po 4 K na dan!) V Ijutomerskem okr. glavarstvu mo- rajo vladati čudnc razmere. Ko jc nas krali ležal ua mrtvaškcm odm. so v Slap- tincih na ncki prirniciji tri dni muziciraii in hrupno veseljačili. Sedaj pa liutoiiiji'ski Orel napoveduje velik tamtam z godbo itd. vkljnb 6-mesečni globoki žalosti. Zdi sc nam, da imamo vendarle tudi v Ljuto- meru okr. glavarja, ka-li?i Ce se je izgu- bil, pa ga naj pokrajinska upravn z later- no poišče! Velika skiipščina »Dnižbe sv. Cirtta in Mctoda« se vrši dne 8. septcmbra v Liubljani. C)b 9. uri zjutraj je zaupno zbo- rovanje v družbeni pfsarni v Narodnem domu. Dostop imajo izključno le delegati. pokrovitelji in CM obrambni skladovci (kamnarji). — Ob pol 11. uri se vrši veli- ka skupščina v veliki dvoiani Kazine. Vabljeni ste vsi pri.UiteI.ii Družbe. Udele- '/ite se zborovanja polnoštevilno, da po- kažemo javnosti, da živi v nasem narodir še idealua nesebična ljubezen in požrtvo- valnost. Vsem udeleženceiu »Vellke skupšči- ue« CMD sporocamo. da sta dovolili ob- ratni vodstvi jiižnc žcteznlcc in tnaHh ?C- leznic (to je po vseh progah iurnc id,' ter po malih žcleznicah: Ljiibljaua-Vrhni- ka, Grobelno-Rogatec, Slov. Bistrica-me- sto Bistrica» Poljcanc-Konjice) polovicno vožnjo vscm. ki se pri blagajni izkazejo s potrdilom svoje podružnice. da se kot delegati ali pokrovitelji udeleže CM I) ve- like skupšeine. Za vožnjo nazaj pa sc morajo zglasiti v družbini pisarni, la do- be potrdilo. da so se skupSCinc res uclele- žili. Razorožeue uiaclžarske totoe. Iz Dii- naja se poroča. d.a so oborožcne madžar- ske tolpe vdrle s podporo madzarska te- žke artilerije v /^elezni županiji avstrijsko me jo ter napadle Ncumarkt. Kraj so izro- pale in opustošile. Pri umiku pa so preko- račile našo mejo v Prckmuriu. kjer jih ie naše orožništvo prlielo in razorožilo. Novi Sokolski dom v Sv. Leuartu v Slov. Gor. (poslopje bivšega šusferajna) se svoji svrhi primerno urejnjc in bo iz- ročen svoje mu namenu sredi oktobra. Vsak Ju^oslovan mora biti čtan »Jugoslovanske Matice«! Jugosiovani so jo izrazili in na črni mra- mornati plošči stoji z zlatimicrkarai: Karlovim Varima. Slava Tebi, vrelo zdravlja. divot čudo nad čudesi. Dare, što ga smrtnicima poda Tvorac na nebesi! Odsviid hrle k Tebi puci. svedjer raste ljndstva rieka. Tražeči na Teple žalu bolovima svoiim lieka. Ponosan se vienac slave ponad Tvoga čela zlati. Nuj Ti žude npiest cvietak, čedaii cvictak i Hrvaii. U jfoiemom svjet.sMJin zboru, kojuo slavi ii sto glasa. Cudotvorni Tvoi napitak i boftastva Tvojih krasa. I Hrvati glas svoj dižu. usreceni Tvoiim dari: I'a viek vieka blagoslovni Karlovi d? cvatu Vart! S to željo. in da bi zopet prisli, se po- slovimo hvaležnega srea od blagosbv- ljenih Karlovih Varov. iifei/. 103. NOVA 1) O B A Stran 3. D o p i s i, Šoštanj. Bolj zagrizenega in za- krknjenega nemčurskega gnezda pač ni kakor je Soštanj. Odkar je Nf. Vel. kra); Peter I. umrl, začel jim je rasti greben. Ob Njegovi smrti ni niti eden nemškutar z velepodjetjem Woschnag- gom vred razobesil črne zastave ali pa se udeležil žalne službe božje; pač pa redno prirejajo skupne sestanke v nemški hiši z raznimi bratci iz Nem- Ške Avstrije in MadŽarske, kjer med tulenjem nemških pesmic in šampanjca dajejo duška svojim germanskim Ču- stvom. Evo slučaj v nedeljo, dne 28. avg. tl.: Cvet tuk. Germanov sedi v Unior.u skupno z gosti iz NemSke Avsirije in Madžarske. Ko pride slov. dPUŽba, začnejo jo izzivati z Heil-klici in nemškimi pesmimi. Ko zapazijo, da so ned Slovenci tudi Srbi, začno peti tudi madžarsko. Srbin zapoje »Tamo daleko«, nakar padejo vsi Germani vmes s svoio pesrnijo »Wien, Wien nur du allein«. »Slovenci jjh ostro po- svare radi tega obnašanja, nakar so zače!' dejansko napadati s stoli. Srbi so krnalu napravili red. Toraj sedaj, ko cela država žaluje, se ti nemčurski predrznezi demonstrativno vesele in ixzivajo slovenske državljane. Spion pa se opaža, da se v tem lokalu že dajj časa zbirajo temni protidržavni elementi, ter kujejo razne črne nakle- pe proti Slovanstvu. DruStvo »Sport- verein« jim je samo krinka, pod ka- tero la'nko uganjajo svoje nemške or- gije. Vodja vseh teh nemčurjev je gnez- do Woschnaggovih uradnikov äla Mrav- Jjak, nečak iz Maribora izgnanega MravJjaka, potem neki Wrentschur, ka- teri je pred leti metal na5e slovenske dijake iz eksportne akademije na Du- naju etc. Čit.ali smo, da je sprejet za- kon c zaščiti države. Pozivljamo pri- stojne oblasti, da energično nastopijo proti tem temnim elementom. ker ne pustimo, da bi se avtoriteta naše dr- zw* na ta ali oni način kršila, ker sicer smo primorani poseči po radi- kalnih sredstvih. Značilno je, da spre- jema v zaščito vse te nemSkutarje 5e kak Slovenec ! Treba bo izpregovoriti brazobzirno besedo, ki morda komu ne bo 2jUba! Naše potrpežljivosti bo konec! Šmarje pri Jelšah. Ne bomo pi- sali o tem, da politična poštenost za*- hteva, da se dogovori drže. Če pa mislijo voditelji kake politične stranke, da je politično junaštvo, če se dana beseda požre, je to stvar — njihove- ga okusa. — Dalje bi pa konštatirali sledeče: Tri leta bodo skoro minila od prevrata. V gostilni g. Gradta pa še danes vidimo na stem table z napisi; »Gott schütze unser Haus«, »Erinnerung an meine Dienstzeit« itd., dalje slike avstr. cesarja Fraoca itd. itd. Mislimo, da v javnj lokal, ki fe last »podžupana« našega narodnega trga Šmarje. takšne slike pač ne spadajo več. Ali tega Slovenci, ki tja zahajajo, ne vidijo?! Mislim, da bi zadostovala ena njihova beseda ! Zakaj pa so v Celju morale iz vseh javnih lokalov izginiti takSne izzivaioče table in r.apisi?! Örehova vas pri Mariboru. Tu je skozi več ko 20 let paševal klerikalni veljak in poslanec Pišek. Pri zadnjih obt volitvah je propadel. Lastni sin mu je obrnil hrbet. Sedaj je zletel tudi kot načelnik posojilnice. Novi načelnik je naprednfak Martin Kmetec. Svetinjepri Ormožu. Dne 14. avg. pri rani maSi je bi'o nekaj vernikov zbranih tudi v zakristiji. K zadnjem biagoslovu pride tudi g. župnik iz spo- vednice v zakristijo, poklekne in začne opravijati svofe molitve. Med tem ča- soTTi naznani zvonček zadnji blagoslov j" vsi verniki pobožno pokleknejo. Tedaj zapazi g. župnik, da neka oseba v njegovi bližini kleči samo na levem kolenu. To gospoda seveda silno raz- kači in namesto da bi doticno osebo dostojno opomni!. da se kleči na obeh kolenih, pa je napravil takole: Hipo- *tta dvigne svojo nogo, jo iztegne proti °ntenjenl osebi, glavo malomarno pod- pre z roko, napravi jezen obraz ter se izrazi: »To je sirankarska olika«. Do- ticna oseba je to mirno prenesla in odšla iz zakristije. (Tiho bodi g.župni- ku povedano na uho, da je dotičnik Sest let biva! med ujetniki, prestal razne bölezm in rane, rr.edtem ko je on ve- sel sedeJ doma, duhal Ijutomerska vina in se učil strankarske olike.) Gotovo je» da tako početje g. župnika ni na mestu in mi smo mu le hvaležni, da nam je na tak načiti pokazal svojo oliko in oliko svoje stranke. Hvala lepa! Turistika lu sport. »Klub slovenskih kolesarjev v Celju« priredi na praznik dne 8. tm. dirko v Lju- bljano s startom v Celju pri »Kroni«; od- hod ob 6. uri zjutraj, cilj v Ljubljani pri Sv. Krištofu pri železnici. Dirke se ude- leži lepo število celjskih slovenskih kole- sarjev. Prijave pri brivcu Fr. Krajncu ali pri trgovcu Fr. Kramarin. Narodno gospodarstvo. H M T L J. II. Ittneljsko porocilo- 1. in 2. sept. 1()21. S I. poročilom z dne 20. avg. tl. je o- biranjc Goldinga končano. Bla^o je izred- no zeleno ter se je plačalo sprva po 200 kron in teden dni pozneje do 240 kron za 1 kg. Hmelj iz ugodnejših ies; se je plačal celo po 245 kron za I kg. — Tu pa tarn se je žal pokazala v kupčiji potreba, da se je sprejemal in prevz^mal vlažen hmelj. Danes je trpjovina mirueiša ker za- hteva prevzetje blaga obilo easa. Vzlic teinu se nadaljuje nakupovanje z znižani- ini cenami ter skuSajo kupci sejrati le po zelenem blapru. Prodncenti pa sc odločni hi vztrajni ter se upirajo oddaji blaga. — Tri četrtine žetve je prodane. Poznega hmelja ie mnogo manj. kot se je pričako- valo. Radi dnevno nastopajocc jneicle, je ^odba glede barve danes še nemosoča. Vsekakor pa bo trganje poznegxj hmelja s 15. sept, končano. — Trg-ovina s starim hmeljem poeiva. Prvovrstno blaiia letni- ka 1920 se je kupovalo po 135 K za 1 kg. Za letnik 1919 se zahteva 60 do 90 K /a 1 kg. Letnik 1918 je dobiti do 60 K za 1 kg. Za starejše blago pa se zahteva 50 do 55 K za 1 kg. VIII. poročilo Hmeljarskega drustva za Sloveniio o stanju htneljskjh nasadov in o razpoložen.iu na Iwneljskeiu trgu. Žajec, (Savinjska dolina), diu 2. sept. 1921. V 8—10 dneh bo končano obiranje pozneg*a hmelja. Olede množine so hme- ljarji — če tudi ne vsi — zadovoljni; ka- kovost pozuega hmelja je pa izborna; ee tudi tvorba kobul ni povsod enaka in pra- vilna, vendar je njih barva in vsebina prav lepa in prav odliena. — V hmeljski kupčiji je nastal mal presledek. Dništve- no vodstvo. XIV. brzojavno tržno poročilo. Žaiec, 2. sept. 1921. Mirno — 6500 - 7000 č. K za 50 kft. Nürnberg: Priietneiše — 6500-7200 M za 50 kff. POZIV. Srbski kmetovalci žele poslati nekaj svojih najboljših ukažcljnih sinov-mlade- ničev vsaj za pol leta k našim sloven- skim kmetom v nrakso. Odclelck za kmc- tijstvo je trdno prepričan. da bi bila ta akcija za oba bratska naroda vclikc ko- risti; zato se z zaupanjem obraču na uaše kmetovalce s toplim priporocilom, da bi zlasti oni posestniki, katerim primanjkn- ie delavnih sil, vzeli po cne^a ali več srb- skih mladeničev na svoja gospodarstva v prakso. Vajenci bi naj opravljali vsa kmetijska dela in bi naj imeli tudi enako hrano in stanovanje, kakor vsi ostali člani dotične kmetskc družine. Skrb go- spodarja bi morala nadalje biti, da se va- jencem vsako važneiše delo primcrno raztolmači, da se fizične sile mladeničev preveč ne izkoristijo in da se ž njimi vedno in v vsakem oziru lepo postopa. Dolžnost dotičnega gospodarja bi bila tudi, da semintja poroča o vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in da dovoli vsako službeno nadziranje va- jencev. BlaKohotne prijave za sprejem vajencev se naj posljejo na podpisani od- delek najkasneje do 20. septembra 1921. öd pokrajfnske uprave, oddelek za kme- tiistvo. V LjuW.iani, dne 19. avffiista 1921. Posebno tarlffto uiiodnos^ za sveže Krozdje je dovolilo ministrstvo saobrača- ja. Sveže ffrozdje se sme po naredbi te.tca ministrstva poSHiati v inozemstvo kot brzovozno blago proti plačilu običajne tovorne vozarine. Na ta naein ie mogoče prodajati našc .?rozdjc sveže vsak dan na Dnnaju in v Prasi- Novoustanovljena Droduktiia borza v Novem Sadu je začela Doslovati 30. avp:. Teffa dne se je vrSil tudi prv! sesta- nek na borzi. Drugače se bodo vršili sc- stanki dvakrat na toden v torek in pctok od 111. do 12. ure (Njegoševa ul. 1). Na borzi bodo kotirali sledeči Dredtneti: žito", moka tn drugi mlinski produkti. stročie,. setnena za olje. krompir, ol.fe. mas:, sla- flTn.r \rr\hi-, h" f-e;f. vbo in drusre al- koholne pijače, slive. orchi. les, premog itd. Za borzne agente so določeni: Ivan Jug, Žak Kapon, Manoilo Mano, Momir Rajič, Boža Stojanovič ter Steinbach in Zwiback- Tečaj za koiiserviranje sadja. Na dr- žavni vinarski in sadjarski šoli v Maribo- ru se vrši 19. in 20. sept. tl. brezplačni tečai za koiiserviranje sadja. Predavanja in cleiuonstracije se začnejo ob 9. uri do- poldne. Kdor se namerava udeležiti teea- ia, naj se javi z dopisnico ravnateljstvu sole do 18. septembra. Vinarska zadruga »Ljkitomerčan« se je ustanovila za ljutomersko - ormožki okraj s sedežem pri Sv. Bolfenku pri Središeu- Qlavni namen ji je .irojenie um- ncga vinarstva in kletarstva. ustanavlja- nje vzornih vinskih kleti za zadružno vi- no in organizirano razpečavanie pristnih Ijutomerskih vin v fn- in iuozemstvu. TržaSki vzorčni semetii določcn za September, je preložen na rnesec maj pri- hodnje.^a leta, ker so vzorčni sejmi isto- časno po drugili sosednjih državah. 3. mednarodiii vzorčni senienj v Pragi je bil dne 1- tm. na slovesen naein otvor- jen. Na zimski knietijsko-K<»spodarsM so. li v Repnjah (p- Vodice na Goreniskem) se prične novo šolsko leto s 17. oktobr. t 1. Sola traja 6 mesecev od 17. okt. 1.1. do 15. aprila 1°22. V zavod se sprejmc 12 jiojeiik z vso potrebno oskrbo. Oskrljo- valnina znaša 400 K na mesec v denariu. v živilih pa za celi teeaj 3 kff masti, 3 k'L sladkorja in 30 kg pšenične moke. Proš- nje za spreicm gojenk. ki moraio biti naj- manj 16 let stare, je vlagati do 30. sept, t. I- pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske sole v Repnjah d. Vodice na Ooreniskem. Na žitnem trjju stoji danes naše jtiRO- slovensko blas^o visoko nad svetovnirfu cenami, vsled Cesar dru^e države raje kupujcjo cerieiSe anieriško blasro. Izvoz je izostal. Naša valuta se ne more dvigrti- ti. Zitlovski špekulanti v Banatn nam tf) iiničujejo- Zadiija poroftila« Veliko učHeljsko zborovaiile. Rogagka Slatina, 4. sept. Danes se je vršila tu velika skupščina Udruženja -lii- goslovanskega učiteljstva, ki ie büa veli- častna manifestacija jugoslovanske na- rodne misli in manifestacija držav. ediu- stvenosti. Skupščino je otvoril predsed- nik ljubljanskega poverjeništva ravnatelj Jelenc z lepim najjovorom, v katerem je posebej povdaril, da rnora jtiffoslov. uei- teljstvo vzgajati mladino v duhu tlržavne edinstvenosti in državn^ga napredka. X imenu zdraviJfSC'a je pozcfmvff zboroval- ce, kateri je bilo blizu 500. ravnatelj Jr. Šter, v imenu občine župan Bizjak, v imenu rogaško-šmarskejfa učiteljskeifa drustva nadučitelj Kurbus, v imenu na- «öne uprave nadzornik Gangl- Odposlale so se .pozdravne brzojavke kralju, inini- stru Pribioeviču, pokrajinskeniu namest- niku Hribarju in dr. Tavčarju. Predsed- nik se h spomnil tudi smrti dveh tova'i- šev Annina Gradišnika in Üavoriua- Tr- ste'fljaka. Vršila so se porocila funkeijo- narjev organizaeije. Pri skupnem obedu napll je član ruskih učiteljev iz. Strnišca pri Ptuju jugoslovrenskemu učiteljstvu, odgovoril pa mu je učitelj Leban. Shod se je zaključil s himno »Bože pravde«. Raekritia o madžarskem belem terorju. Praga, 4. sept- Iz Komorna -avljajo, da je ^pspel tje čehoslovaškl državljan Bolyos, ki je bil 13 mesecev interniran v Budimpešti. Bolyos je izpovedal, da je sMil v Pest! v nekem hotelu. v katerem je bilo usmrčenih tckom tega Casa 22 ru- munskih in srbskih trgoveev. Pri tej izpo- vedi je predložil tudi fotografije o det- stvih, katera so izvajali Madžari iiri teh umorih. Pouioč Rusiii iz Ceške. Praga, 4. sept. Minister za narodno zdravstvo je sklical kongres čehoslova- ških zdravnikov v svrho odpomoči Ru- siji. Praga, 4. sept. Danes ie odDotovala v Moskvo čehoslovaška trgovska komi- sija ter vzela seboj 5 vagonov živil za čc- hoslovaške podanikc na Ruskem, ki se i- majo v kratkem vrniti v domovino. Madžarski pritisk na Zapadno Ogrsko. Sopron.i, 4. sept. Iz Sie-gersdorfa jav- ljajo, da so j2rcbivalci napadli avstriisko orožništvo ter mu prizadjali izgube. Du- najski korespondeneni urad pristavlja k tej vesti, da se mora postaviti mesto be- sede »prebivalstvo« vedno »tolpe«, da se izve resnica, ker le nahujskane madžar- ske tolpe izvajajo teror, ne po prebival- stvo kot tako. Aretiran avstrliski župau. Uradec, 4. sept, 2upan iz Fehringa, dr. Schgura, je bil tarn aretiran. Oblasti so zasledile pismo, v katerem je aretira- nec poročal Madžarom vse kretnje av- strijskega orožništva na Zapadnem Ogr- sketn. Obtožen je sporazunmeKa sodelo- vanja s sovražnikom. Dogodki v Budimpešti. Buttünpes^a, 4. sept. «Pesti Hirlap« poroča, da se je grof Apponyi podal na kongres Zveze narodo\r, da na je dospel samo do Dunaja, odkoder se je takoj vf- nil zopet v Budimpeštto. London, 4. sept. Po včerajšnjih poro- čilih se položaj v Zapadni Ogrski ni niö zboljšal. Madžarska vlada se brani izro- čiti teritorij Avstriji in skuša §e vedno 1- zogniti se določllom pogodbe ter Avstrijo prisiliti na nekak teritorijalni kompromis. Čehoslovaška in Madžarska. Praga, 4. sept. Madžarska vlada Je predložila razmejitveni konferenci pred- log", da naj ii odstopi Čehoslovaška teri- torij Košice na Slovaškem in Bratislavo. Konferenca je predlojj vrnüa madzarski vladl brez pretresa. Ta lekeija dokazuje Madžarski,-da konferenca ne dopjišča nobene kršitve trianonske poj?odbe. Listnica aredntSiva. Žaiec: Vaš dopis o staiiovanjskih raz- merah smo oddali na kompetentno mesto— stanovanjski oblasti.— Lastnica in izdajateljica; Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celja. Kupi se vsaka množina kostanjevega lesa in kostanjevih drw do 1'20 m dolgih in cepljenih do 40 cm debelosti. Dbbava dt> I. I, 1922, Obvezne ponudbe z navedbo množine in najnižje cene franko vagon na^ofe- no na: Dragotin KOROŠEC, lesna trgo- vina, Braslovče. 2—1 i^g fer ves tnrčes mora poglnltl, če se vporabljajo moja prelr- kuäeno najboJjSa Jn povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poijske in hlšne miil 12 K, za podfijane16K,šCurkeposebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinkturaia ätenlce 15 K, unttev. moljev 10in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 39 K, tlnktura prottuient pri ljudeh 5 in 12 K, mazllo za ušl prl Ž1- vini 5 in 12 K, prašek za ušl v obleki In peril« 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na* sadtyu In zeJenjadl (uničevalec rastlin) pnt- šek proti mravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. Pošilja po ptvretju Zavod za eksporl JH.Jflnlter, LaLreb 97. nvxervnl »ktati 128.000 K. Rentnino in invalidski davek piaca zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaratanaia. f6S-63 Hranilne vloge i 2,000.000 K Hazširjajte „Novo DoWl Suhe gobe, laneno seme in dfuge deželne pridelke kupuje po najvišji draevttB ceni specer*ijska irgovina Celje * PETEK & DRUG« Celje Brinjevec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo 77713-ri pama veležganjarna Robert D1EHL v Celju. Pozorl Rehlamna ponudba samo 20 dni weljawna! Ker hočem opustiti svoio zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsa- komur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 din. franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopoSljc takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. Skladišče ur Adolf Mith, Zagreb, Samo&tanska 4. S—3 f^ ozoir»! Spreitne se močan uoenec za pekan^Qji prednost ima, ki se je že učil v tei stroki. Pekari'"a Ga- berje Št. 20, Celje. " 3—3 Hiša (Vila) s poFjestvom se proda v Sav. dol. (Sv. Peter) žel. postaja, obstoječa iz 5 sob in pritiklin, clve podsirešni in 2 sobi v kleti, električna razsvet- ljava, zraven hi§e postransko pos- lopje, v katerem se nahaia hlev za konje in prašiče, shramba za vozove, veliki vrt za zelenjavo; sadonosnik in mala njiva* Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. Pismene ponudbe je nasloviti na Jos. Sucher, Zavodna Stev. 61, Celje. 939 2—2 Ucenci in učenke se sprejmejo v tovarni »Zlatarka« d. d. Gledališka ul. 2 preje Fr. Pacchiaffo 864 10—5 Stavbeno tn galan« I terijsKo kleparstvo SLat. Joila nail. Fronjo Dolzan Cclie. Kralia Petra ce*ia 8 ae priporo»a «a Udelavo vaakovr»tnlh stavbenlli in g-alanterljskih del. Kritja atreb, zvonlkov, popravila iatih, na- prava atrelovodov itd. Izvrsltev toöna. Cen« zmeme.Za tzvr&ena dela so Jamil. j Ogiejle si manuf akturnc trgovino jr. klxji>xsz Celje - Gaberje St. 16, Dasproti Yojasnici prestolonasledmia Aleksandra Priporoca se vsem odjemalcenr. na drobno in debelo. __--------------------------------"-----'-------* ^ Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno marmfakturno blago.