Poitnina platana ▼ gotovini Spedizione in abbonamento postal« Prezzo ■ Cena Ur 0.5!? Stev. 136 V hjubljani, v četrte/e, 17. junija 1943-XXI leta VIII. fzkltnčna pooblašfenka ca oglaševanje Italijanskega In tujega 1 Uredništvo In oprava* Kopitarjeva 6, Ljubljana. | izvora* Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, = Bedazlone, Amminlstrazlonei Kopitarjeva i, Lubiaoa = Coocessionarla eselnviva per la pnbblidti dl proveatenra Italiana ed eaterai Uniona Pubbltcita Italiana !k A. Milano, Vojno poročilo 1117: . Novi letalski napadi na nasprotnikov pomorski promet 15.000 tonski parnik potopljen — 23 letal sestreljenih Ob afriški obali so naša torpedna letala napadla nasprotnikov konvoj ter na mestu potopila 15.000 tonski parnik, drugega, 5000 tonskega, pa hudo poškodovala. Nemški letalski oddelki so blizu Pan tel- I c r i j o znova nastopali proti nasprotnikovim iz-krcevalnim vozilom. Nekaj so jih potopili, drugu pa zadeli. Kraji v okol/ei Palerma ter po pokrajinah Trapa ni in Agri gon to so bili včeraj cilj letalskega bombardiranja in obstreljevanja s strojnicami, ki je povzročilo nekaj izgub med civilnim prebivalstvom in naredilo nekaj omejeue škode. Vsega skupaj, kaže, da je bilo nad Sicilijo sestreljenih 23 strojev, med njimi številni večnio-torniki. 5 so jih zbili italijanski lovci, 7 nemški, II pa obrambno topništvo. Pri torpedni škili nastopili, ki jih omenja današnje uradno vojno poročilo, so se posebno odlikovali nalednji piloti: Poročnik Bertizzi Irnerio iz Riminija ter narednik Copola Giuseppe iz Trentola (Napoli), ki sta potopila 15.000 tonski parnik, podporočnik Gi-rardi Alessandro iz Volpada (Treviso), ter višji narednik Rumpiancsi Giuseppe iz Bologne, ki sta zadela 5.000 tonski parnik. * Več sovjetskih sunkov pri Oriu zavrnjenih Nemški topovi obstreljevali vojaške naprave v Leningradu — Uspešen letalski napad na ladje pred Pantellerijo — še tri druge ladje z 9000 tonami potopljene TTitlcrjev glavni stan, 17. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču je bilo odbitih več sovjetskih sunkov na odseku pri Orlu. Težko topništvo vojske je z dobrim uspehom obstreljevalo za vojno važne naprave v Leningrad u. Oddelki nemških lirzih bojnih letal so včeraj nadaljevali napade proti ladjam, zbranim pred 1’ a n t e I 1 e r i j o. Potopili so dve veliki izkrcc-valni ladji, poškodovali več drugih in .težko zadeli en rušilec. Tudi v pristaniških napravah je nastala večja škoda. Pogrešamo eno lastno letalo. SovTažnik je izgubil v Sredozemlju 23 letal. Izmed 7 prevoznih ladij, ki so bile 15. jn-nija javljene kot poškodovane, so bile po končnih ugotovitvah 3 sovražne prevozne ladje s skupno 1)000 tonami potopljene. Stražile ladje vojne mornarice so v Rokav-s k e m prelivu sestrelile iz napadajoče sovražne letalske skupine 5 letal. V pretekli noči so preletela posamezna sovražna letaln severno nemško ozemlje in metala bombe, ki so povzročile le neznatno škodo. Nemška hrza vojna letala so bombardirala v noči na 10. junija posamezne cilje v jugovzhod n i A n g 1 i j i. ■ Glas o položaju na ruskem bojišču in o obrambi proii invaziji Berlin, 17. unija. s. Glede sedanjega položaja na vzhodnem bojišču je vojaški dopisnik nemške poročevalske agencije v posebnem poročilu opomnil, da so postojanke ostale štiri mesece nespremenjene, če izvzamemo nekaj malenkostnih premestitev. Nemško vrhovno poveljstvo je to zatišje še znatno bolj izkoristilo kakor v vsej prejš- Romunski tisk o neomajni volji Italije, da bi zmagala Bukarešta, 17. junija, s. »Nasprotnikova propaganda«, piše romunski list »Viatza«, zlasti pa judovstvo, sta te zadnje dni pošiljala v svet najrazličnejše govorice na račun Italije. Poskus je bil jalov, zakaj italijanski vojaki, ki so sejali zmedo in smrt v vrste Angležev in Amerikancev po Afriki, in ki so se prav do zadnjega upirali na Pantel-leriji, se ne odpovedujejo in se ne bodo nikoli odpovedovali slavnemu naslovu, ki je z zlatimi črkami vklesan na prvi strani obstanka Italije: slavi in hrabrosti Cezarjevih ter Trajanovih vojakov. Toda Angleži in Judje ne morejo razumeti pomena, ki ga vsebuje boj ljudstev osi. Prvim in drugim je državno vodstvo fašistovske stranke od- govorilo s poslanico na Duceja Besede fašistovske stranke so jasne in še enkrat potrjujejo, da nobeno bombardiranje, nobena izguba, nobena žrtev ne bo dovolj, da bi spremenila stališče italijanskega ljudstva, ki ima neomajno vero v zmago. List »Timpul« pravi, da bombardiranja italijanskih mest niso rodila obupnega učinka, da bi razkrajala, temveč so strnila vrste ljudi in volj, ki so naperjene v osvojitev končne zmage. Italijansko ljudstvo je s sijajno prostovoljnostjo dokazalo, da hoče zmagati. Ta volja je dobila izraz v devetih točkah strankine resolucije. Italija je potrdila jasno in trdno voljo in sklep, da hoče zmagati. Japonski pomorski in letalski uspehi v sedanji vojni Tokio, 17. junija, s. Japonski mornariški minister admiral Šigetaro -šimada je povedal, koliko letaf jo sestrelila in uničila in koliko nasprotnikovih ladij je od decembra lani do zdaj potopila japonska mornarica. Sestreljenih ali uničenih je liilo v tem času 1562 sovražnikovih letal, potopljenih pa 55 prevoznih ladij g skupno 394000 tonami, dve oklepnici in 35 podmornic. Tokio, 17. 'junija., s. Japonski mornariški minister Šigetaro šimada je sporočil izgube, ki jih je sovražniku zadala japonska mornarica od decembra lani do zdaj in je med drugim dejal, da je omenjenim izgubam treba dodati še devet križark in devet rušilcev. V tem času je Japonska izgubila 310 letal, 5 rušilcev in tri podmornice, 35 prevoznih ladij pa je bilo razbitih ali potopljendi. Admiral Sigetaro je potem navedel številke, ki se nanašajo na izgube, katere je japonska mornarica prizadejala sovražniku od začetka vojne do danes. Sestreljenih oziroma razdejanih je bilo 5214 letal, potopljenih pn 13 bojnih ladij, it letalonosilk, 55 križark, 56 rušilcev, 128 podmornic in 69 drugih vojnih ladij. Zelo mnogo drugih sovražnikovih Indij je bilo po- škodovali ih. Poleg tega je bilo potopljenih 569 trgovskih ladij s skupno 2 milijona 250.000 ton ladijskega prost indijski meji. Na predelu Nove Gvineje in Salomonskih otokov je Japoncem uspelo utrditi vojaške postojanke. Sovražnosti na tem bojišču so pridobile na silovitosti zlasti v letalskem vojkova-uju, pri katerem so Japsonci pokazali veliko premoč. Kar se tiče Kitajske, se zdi, da sosečung-kingu povsem j>onesrečili njegovi vojni nameni proti Japoncem. To se jasno vidi iz tega, da drug z-a drugim prestopajo na stran naninških čet šte-y>lni generali iz čungskinške Kitajske Kaže, da ima Čungking zdaj 100 prvovrstnih letal, pri čemer o vštete tudi ameriške sile na Kitajskem. Zadnja silovita ofenziva, ki so jo pred nedavnim začeli Jajionci. je preprečila vse kitajske poskuse, da bi napadli Japonce iz zraka in s kopnega. Potem je general Tojo prešel na obrambo severa in dejal, da vlada zdaj po vsej Mandžuriji mir in da je ta dežela povsem varna. Nato je toplo pozdravil pogum, ki ga je pokazala posadka na Attuju, ko se je postavila po robu sovražniku, ki se je hotel tam izkrcati, izrazil pa je tudi svoje simpatije doprvih predstraž na severu, ker so se celih dvanajst mesecev upirale močnejšim sovražnikovim silam, ki so skušalo prodreti proti zahodu. Kitajska venomer prosi vojaške pomoči Buenos Aires, 17. junija, s. Gospa Čangkaj-skova nadaljuje svoje romanje po raznih deželah, kjer prosi pomoči, ter je včeraj govorila pred kanadskim parlamentom v Ottavvi. Ponovno je obžalovala, da Kitajska nikdar ni imela toliko letalske zaščite, da bi se lahko lotila kake manjše ofenzive. Gospa Čangkajškova je potem poudarjala, da nevarnosti za Kitajsko in zaveznike še ni konec. Neobhodno potrebno je, tla Kitajska dobi primerno oskrbo, zakaj japonska čedalje bolj utrjuje svoje položaje ter izkorišča kitajska naravna bogastva. Odpor kitajske vojske in naroda je mogoče okrepiti samo s primerno dobavo orožja, in zavezniki ne Poročilo tajnika stranke rimskemu zveznemu vodstvu Rim, 17. junija, s. Tajnik fašistične stranke je vpričo zaupnice ženskih fašijev v liktorski hiši sprejel poročila rimskega zveznega vodstva in vodstva rimskega fašija ter se seznanil z opravljenim delom. Scorza je dal navodila za delo rimskega fašija, ki naj se zlasti opira na organizacijo krajevnih skupin, v katerih se mora raznotero delovanje stranke razvijati v neposrednem stiku z ljudstvom ter zbirati vse njegove sile, kakor zahteva domovina v sedanji uri. Novi narodni svetniki Rim, 17. junija, s. »Uradni list« prinaša ukrep, s katerim so razrešeni svojih dosedanjih mest fašisti: Vincenz.o Calasini, Giuseppe Ferrario, Mario Giovannini, Giuseppe Landi, Pasquale Paladino, Pio Teodorani Fabbri. Ti so nehali biti narodni svetniki. Isti odlok priznava svojstvo narodnega svetnika zaradi mesta, ki ga imajo, naslednjima fašistoma: Giovanniju Falleli, ki je imenovan tudi za člana velikega fašističnega sveta, ter Mariu Farnesiu. Vnema mladega italijanskega bojevnika Napoli, 17. junija, s. Fašist Masceo Gramigni se je kot sedemnajstletnik prostovoljno javil k protiletalski milici ter bil dodeljen neki topniški postojanki v Napoliju. V začetku marca je nenadoma izginil iz svojega oddelka. Povsod so ga zaman iskali. Sele v zadnjih dneh se je na podlagi pričevanj bojevnikov, ki so se vrnili s tuniškega bojišča, izvedelo, da se je Gramigniju posrečilo, da se je naskrivaj vkrcal na prevozno ladjo, ki je plula v Bisirto z oddelkom bersaljerjev. Ko so ga ob prihodu odkrili, je jokal in prosil, da bi smel z vojaki ostati na tem bojišču in se boriti Dovolili so mu in Gramigni se je z bersaljerji divizije »Centauro« boril ter se odlikoval v bojnem duhu in velikem pogumu. V bitki za Marethsko linijo je bil ranjen in Gramigni je zašel v ujetništvo, potem ko je kljub rani kar naprej streljal in metal ročne bombe. Bojevniško prvenstvo rodbine Di Marzio Pescara, 17. junija, s. Med italijanskimi bojevniškimi rodbinami se rodbina Di Marzio zares lahko postavlja š prvenstvom. Od devetih njenih moških jih je devet bojevnikov. Eden je padel na polju časti in je odlikovan z zlato kolajno, štirje so ujetniki, dva sta na bojišču, druga dva pa mobilizirana v domovini. Vzorna gorečnost vojnega ranjenca Napoli, 17. unija. e. V zadnjih dneh sc jo znova potrdil visoki bojevniški duh legionarjev protiletalske milice. Črna srajca Raffaele Coscio-ne. ki je bil v neki postojanki za letalsko obrambo Napolija, je bil pri enem izmed zadnjih napadov hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno nogo ter mu zdravili hude rane na roki. Ko sta ga takoj po operaciji obiskala legijski poveljnik in kurat oddelka, je z mirno odločnostjo odgovoril, da bi še želel služiti domovini med svojimi tovariši omeniene protiletalske postojanke, čeprav le kot pohabljenec. Strah pred razkolom v angleški politiki Stockholm, 17. junija, s. Znani lastnik časopisov lord Kensley se boji, da utegne priti v notranji politiki Velike Britanije do razkola. K časopisni družbi lorda Kensleya spadata med drugim tudi »Sunday Times« in »I)aily Sketch«. V nekem članku, ki je bil objavljen v »Sunday Timesu«, kliče vsem j>olitičnini voditeljem levice in desnice, naj pomagajo ohraniti notranji mir v državi, ter piše: »Zivinio v trdih časih. Nihče si ne sme delati kakšnih utvar glede težkih žrtev v ljudeh in v vojnem blagu, žrtev, ki jih bo treba pretrpeti v bližnjih vojnih mesecih. Zdaj je nastopil odločilni trenutek. Vse se bliža krizi. Medtem ko splošni položaj prinaša s seboj številne hude nevarnoti za Anglijo, se zdaj kažejo tudi znamenja o razkolu v notranji skupnosti. To se ne sme zgoditi v tako kočljivi dobi, kakor je sedanja. zakaj če bi se to zgodilo, potem bi lahko prišli do narodne krize prve vrste.« Vesti 17. junija Na neki manifestaciji v Zenti, v Bački, je sodelovalo tudi zastopstvo nemške manjšine z voditeljem Teichnerjem, ki je v svojem govoru rekel: »Nemci na Madžarskem nameravajo docela sodelovati z madžarskim prebivalstvom. Skupno z madžarskimi brati bomo branili trdnost notranjega bojišča, tako kakor se skupno borimo na vzhodnih bojiščih. Z ramo ob rami bomo skupaj branili madžarske meje.« Filipinsko prebivalstvo je sprejelo 7. velikim navdušenjem obljubo, da bo Japonska dala Filipinom neodvisnost še pred Novim letom. sinejo pustiti Kitajske, da bi se izčrpavala do skrujnih meja človeškega odpora. Če bi se japonski posrečilo podjarmiti Kitajsko, bi to bilo za zaveznike prava nesreča. Gospa Čangkajško-va, ki ji je obširno rodbinsko premoženje bolj pri srcu kakor usoda Kitajske, je v svojem govoru oštela Kanado, češ da njen prispevek za skupno stvar zares ni bil prevelik. Govor je zaključila s tem, da je svojim gostiteljem dala majhno lekcijo v vojaški umetnosti, ko je dejala, da sl tiča j nostn i sijajni uspehi ne vodijo do zmage, marveč uresničenje dobro zamišlje« nili načrtov. Dokumenti o grozotah komunizma v Sloveniji s »Likvidacije«, ropi, rušenje, streljanje talcev. ■ ■ Ljubljana, • 17. junija. V naslednjem prinašamo fotografske posnetke šestih novih dokumentov, ki kričeče ter neizpodbitno pričajo O organiziranih in načrtnih grozodejstvih komunizma na naših tleh. Govor teh listin je uraden, kratek, jasen, pa zato nič manj strahoten. »Takoj naj se aretirata Kranjc Jože iz Dobca in Košir Miro iz Bezuljaka... Patrola tretje čete naj usmrti Koširja Mirota... Danes je bil justificiran Razpotnik Josip iz Tomišlja...« Rojaki iz krajev, kjer eo žrtve doma. vedo. da so to bili pošteni, spodobni In verni ljudje, zvesti svojim izročilom in svoji zemlji. Druge krivde niso imeli na sebi in prav zato jih je komunizem likvidiral. Spet druge listine govore o divjanju proti veri in njenim svetiščem pri nas. »Cerkev Sv. Jožefa so minirali... Miniranje cerkve na Žalostni gori bomo uredili danes... Pošiljamo vani tri ploščo zlata...« Ti kratki stavki jasno izražajo Cisto znanstveno organizirnni bes komunizma proti veri kot hrbtenici vso odpornosti našega ljudstva. Ker je vera bila ljudstvu hrbtenica, jo je bilo treba preganjati in vsa njena zunanja znamenja uničiti. Iz naropanih svetih posod eo topili ziato za revolucijo, požigali, rušili in skrunili hiše božje brez ozira na njihovo zgodovinsko in tradicionalno vrednost. »Miniranje cerkve na Žalostni gori bomo uredili danes ...« Ob tem strokovnjaškem stavku, ki morda im poni ra raznim salonskim udarnikom, naj se prijatelji in reševalci komunizma ter njegovih zaveznikov vprašajo, kaj si bo ob tem stavku mislilo tisto ljudstvo, ki se je sto in stoletja zatekalo k Mariji na Žalostni gori pri Preserju. Od turških grozot, dalje je bila ta cerkev romarski cilj in pribežališče neštetih tlsočev, ki so v tej cerkvi dobivali edino tolažbo jn edini socialni evangelij, davno prej, preden je našo ezinljo prišel odreševat komunizem z dinamitom, ognjem in krvjo. Uničevanje teh svetlšč-pribežališč je ne le zločin nad vero, temveč zločin nad ljudstvom in nad njegovo pre-teklot jo. Še o nečem govore te listine, namreč o dejstvu, ki doslej ni bilo znano, da eo rdeči tolovaji streljali tudi talce. Iz pisma, poslanega župniku Žužku pri Sv. Vidu nad Cerknico, ki je nekaj časa pozneje sam padel kot žrtev komunističnega nasilja, je to jasno razvidno. Ali more spričo teh grozotnih dokazil, najdenih v arhjvih zločinskih tolp, ,še kdo govorili o nekih »nacionalnih« in »človečanskih« ciljih po-skušenega komunističnega prevrata? Kdor si to drzne — in so v Ljubljani še nekateri, ki so tako brezvestni ter izgubljeni — niso nič boljši in vredni nič boljše usode kakor razni Frici Novaki, Suhadolci in drugi mračni tipi, ki so to nasilje vodili ter zanj neposredno odgovarjajo. 2.Seta lebataliona wLiube Šercerja" KO Štev 63. 2.VII.1942. Na položaju 4 80 V 2. V IM® Štabu Šercerjevega bataljona Ha p o 1 d ž a j u A , Cerkev?Sv.Jožefa smo omenjenega dne -minirali. Minirali emo obok cericve.kamor smo položili granato in dve tube kamniktita. Minirano i z električnem kapicljem čigar vod je spelan po nevidnem mestu 50-« o< -cerkve na dostopno mesto. . ' Glede miniranja cerkve na Želostni gori,da uredima to danes,ko pregledamo teren cerkve. i Kje- se nahajajo telefonski aparati vam momentalno ne moremo odgovoriti,ker so doticni tovariši,kateri se jih spravili odsotni. 0 tem vam bomo poročali jutri. , . Telefonsko linijo proti Rakitni nam je nemogoče pričeti.ker je vse mošt moštvo zaposleno na zasedak,stražah, in patruljah. Štnb,bataljona Miloša Židanik* Na*položaju dno 12. julija •1942.''- Po »letu 5t.Ho. ou ■ n s.ia danes. Vam po kuririu posiljMOO IT “j HoUt *Ht> p. poi 1-^ C0’ 150 zlatnikov razne vrata, 30 srebrnikov po 5K 380 srebrnikov po 1 K J, 45 srebrnikov po L raierj 10 srebrnikov po 2 k - > Za Veš o delavnico pošiljamo v popravilo negaj orožja is prvega bataljona ter 2 a'!if^^®g|1^®nihlbomb,mker jih nujno rabimo. Tbnojdegan8po^vi3nMkB^irf8^no uredil e lov. koman iontom Grupe. 'od 6.VII. 1942. .kato a led«. jmrt fašizmu svobodo narodu’ JU- Štab 1. bataljona. ••Ljube Šercerja" NO 3.junija 1942. Ha položaju Aretacijsko pov»lje. Patrola 3. čete naj aretira takoj' Krano J o Z e t a iz Dobca l.n4 Košir Mirota iz Bezuljaka. Imenovana naj pritvorl v 3. četi. Vslučaju ltaljanskega napada jih postrelite. ^ ^ V kratkem- bomo organizirali zapor za belogardiste Itd.,tako da ne boste Imel j. več te skrbi. Za enkrat pa še potrpite. . Smrt fašizmu - svobodo'narodu ! \ Važna razsodba ki potrjuje zagotovila vojaških oblasti, da bo ohranjeno življenje tistemu, ki prizna svojo zmoto in se prostovoljno prijavi Ljubljana, 17. junija. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani se je v ponedeljek zagovarjal člun oborožene komunistične tolpe Anžur Vinko, rojen 14. januarja 1910. v Loškem potoku. Zagovarjal sc je zaradi sodelovanja v prevratni organizaciji ter soudeležbo pri napadu in usmrtitvi dveh Slovencev: MoČilnlkarja in Gamsa in vojakov, ter krivde, da je z nasiljem odpeljal v komunistično tolpo Zdravka Jenka, Markuna Janeza in Viranta Franca. Sodišče je kljub vsem tem zločinom obsodilo Anžurja Vinka na dosmrtno ječo, upoštevajoč olajšijno oitoinost, da se je obdolženec i sam prijavil oblastem in bil deležen slovesnega ' zagotovila vojaške oblasti, ki je pred mesecem dala jamstvo, da se vsakemu članu oboroženih partizanskih tolp, ki se bo prijavil oblastem, jamči življenje, četudi bi bil kriv kakršnih koli zločinskih dejanj, in je prišel do spoznanja, da je bil na krivi poti. Državni tožilec je na razpravi ponovno pribijal ta jamstva oblasti, ki naj bodo spet v opozorilo vsem, ki še vztrajajo in sodelujejo z roparskimi in protinarodnimi tolpami, da vendar krenejo na pravo pot in pre-Miajo z zločini in akcijami, ki so našemu ljudsi>a le v nesrečo in pogubo. Štab 1.bataljona •Ljube Šercerja" NO 6.VI.1942 /Na položaju Llkvidaolj3ko povelje Patrulja 3.čete naj usmrti K o 61 r Mir.ta In Bezuljaka/ jlzdajalca,ki Je po njegovi zaslugi padli trije partizani.' -- -* ----- Po likvidaciji izvestlte Štab. »Snjrt fašizmu - svobodo narodu. . - ' ' • ' - ' ,• .4 polit-' Frio Novak l.r/ ♦komandant t "1 Auka Suhudolo l.r.- Štab 1.bataljona ■Ljube Šercerja" NO Št. 80. 8.VI.1942. Na položaja. Častitemu gosp.župniku Janezu Žužku* j \ pri { Sv. Vidu* 2_______________ ' SporoSaraB vam,ko posredovalcu med pobeglimi Bel6gardi3ti in nami,da se morajo sledeči Belogardisti:Rudolf Andrej s Rudolf Alojzij Rudolf Jože ter j [Jakovec Jože 1 •Makovec Alojzij Makovec Ivan,yezdir France kaplan,| (ral it Rudolfovega in Tekiiveo Jožef it TavželJvJaviti do 12.Junija 1942. do 12.ure. Če se gori Imenovani ne bodo do tega roka vrnili in predali orožja bodo zajeti talci postreljeni. > Smrt fašijmu - Bvobodo narodu. komandant ». Luka Suhadolc l.r.^ Krm. I.četa bataljona \ "ljube Šercerja •• no * Dne 21. jun. 1942 Na položaju. polit.komisar j Frio Novak l.r. . 3 3 4! j 2 1. VI. 1942 ŽTABU BATALJONA "LJUBB ŠtTROgRJA" NO • Danep Je bil Justificiran Razpotnik Josip iz TomiSlja, koj. 26.1.1903. Županm Je med potjo pobegnil. Potem smo dovedli v logor njegovo 'ženo in brata in Jih pridržimo, dokler ae ue Ja-J Ivi župan. V obratnem slučaju nam sporočite kaj naj storimo. SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODUt komandir v rčJuliH folitkoioiijar* Blagoslovitev nove kapelice v Št. Lovrencu ob Temenici * . Št. Lovrenc, 17. junija. Tudi naša fara je zaključila ljudsko pobož- j nost na čast Mariji slovesno. Sicer nekoliko j kasneje, zato pa tem bolj prisrčno in slavnostno. Na binkostni ponedeljek smo blagoslovili novo kupelico v čast Fatiniski Materi božji, prvi taki kapelici v naši škofiji. Vsa slovesnost je bila zares prisrčna in nam bo ostala v spominu na današnje dni, ko smo se s takim zaupanjem zatekali k Mariji. Po opravljenih obredih v cerkvi in izklesanem ter vzpodbujajočem govoru domačega g. župnika Antona Oblaka, ki že 37. leto vodi našo župnijo, je g. župnik vpričo il du- hovnikov izročil pri oltarju Matere božje tri vence v beli, rdeči iu zlati barvi kot simbole treh delov sv. rožnega venca in svetinje sv. Dominika in sv. Terezije Detetu Jezusa, vse dar čč. sester karmeličank s Sela, na ličnih blazinicah trem mladenkam, da jih poneso v procesiji. V procesiji so dekleta nesle novi kip Futimske Marije. Okrog nove kapelice, ki je prostornu in lepo urejena, se je zbrala vsa fara, pa tudi iz sosednjih župnij so prihiteli ljudje k slovesnosti. Načrt za kapelico je izvršil msgr. g. Jože Dos tal. Kapelica je ponos našega kraja, vsem zanamcem pa bo pričala o zaupanju našega ljudstva v Murijo iu njene obljube v Fatimi. »SLOV. DOlfi«r v vsako hišo! m. S. VAN DINEl KRIMINALNI ROMAN »Hani nam je pojasnil že mnogo stvari,« je odvrnil Vanče-»Dovoli mi, da jaz na svoj način z njim malo pokramljam. On ima domislice, ki so zelo zanimive... Kar se tiče opija, sem prepričan, da je škatlica izginila...« »Pa zakaj?« j;a je ustavil Markham. »Človek, ki je opij rabil, ga ni vzel iz tiste steklene omare in ga pustil na svoji nočni omarici z namenom, da bi nam kazal za seboj pot.« »Prav gotovo da ne.« Vancejev glas je bil resen. »A on je lahko skušal zvaliti stim na koga drugega... Sicer pa je vse to le domneva- Zagotavljam ti pa, da bi me zelo začudilo, če bi Hani našel škatlico z opijem v stekleni omari-« Ileath se je razvnel. »Zdi se mi, gospod Vanče,« je malo pozabavljal, »da bi moral iti opij iskat kdo od nas. Ne smemo preveč zaupati .temu, kar bo povedni tale Egipčan.« »E, prav lahko se zanesemo na njegove besede, gospod narednik. Sicer pa sem imel svoj poseben namen pri tem, da sem Hanija samega poslal zgor.« Na hodniku so se znova zaslišali Ilanijevi koraki. Vanče je stopil k oknu. Skozi redke trepalnice so njegove oči pazljivo zrle v vrata. Egipčan je vstopil kakor kak vdan mučenik. V eni roki je' držal okroglo pločevinasto posodico, na kateri je bil prilepljen bel listek. Slovesno jo je postavil na mizo. »Našel sem opij, effendi.« »Kje?« Vanče je spregovoril to besedo čisto potihem. liani se je zamislil in povesil oči. »Ni bil v stekleni omari,« je nn^o odvrnil. »Predal, kjer je bil opij običajno, je bil prazen... In tedaj sem se spomnil • •■< »Zelo lepol« je pripomnil Vnnce posmehljivo. »Spomnili s e se, da ste bili sami svoj čas vzeli opij, ne?... Ko niste mog 1 spati... ali pa zaradi česa podobnega ■• ■« »Effendi se razume na mnogo stvari.« ITanijev glas je bil tih in brezizrazen. »Pred več tedni je bilo, ko sem zbujeni ležal v postelji... Toliko noči sem slabo spal... 'zel sem iz omare opij in ga odnesel v svojo spalnico, škatlico sem dal v mojo nočno omarico...« , I »Potem ste jo pozabili dati nazaj na njeno mesto,« je še pristavil Vanče. »Upam, da ste svojo nespečnost pozdravili,« se-Ije zbadljivo nasmehnil. »Vi ste nesramen lažnivec, Hani. Pa vam ne delam nobene krivice...« i »Povedal sem vam resnico.« , ! »Če ni resnica, je gotovo vsaj duhovit izgovor.« Vanče je sedel ves zamišljen. »Z drugimi besedami se to pravi, da če niste povedali resnice, sle si zelo dobro izbrali svojo laž.« j »Hvala, effendi.« Vanče je vzdihnil, zmajal z glavo in se delal, kakor da mu je dolgčas. Potem je dejal: l »Pa ste kaj hitro našli ta opij. Verjetno ste ga našli takoj na prvem kraju, kjer ste ga iskali... Čisto določno ste si predstavljali, kje mora biti...« »Kakor sem vam dejal...« »Nehajte že s tem! 2e postajate siten...,« je nenadno vzkliknil Vanče in se približal Egipčanu. Njegov pogled je bil nekam hladen in njegove mišice napete. »Kje ste nušli tole škatlico z opijem?« Mani je stopil korak nazaj in roke so mu kar omahnile. >Kje ste našli opij?« je ponovil Vanče. »Saj sem vam že povedal, effendi.« Čeprav je ITani tako trdovratno vztrajal pri svojem, vendar njegove besede niso nikogar prepričalo, da je res tako, kakor zagotavlja. »Da, razložili ste mi... a niste mi povedali resnice. Op'J m bil v vaši spalnici... čeprav imate razlog, zakaj nas o tem skušate’ prepričati... Razlogi Kakšen?... Morda ga lahko uganem. Vi ste mi lagali, ker ste opij našli...«, »Effendi! Nikar tako. V zmoti ste.« .0111 »V to zmoto me gotovo niste zapeljali vi, Hani.« Redkokdaj sem videl Vanceja tako zelo resnega. »Trmast ste Kakor osel! Ali še niste spoznali, da sem vedel, kje boste iskali opij? Ali mislite, da bi vas bil poslal ponj, če ne bi bil točno vedel, kje je? In vprav vi ste mt bili to povedali ••• na va^ zvit, egipčanski način. Čisto natančno ste mi to povedali.« Vanče se je nenadno spet pomiril in se nasmehnil. »Pravi razlog, zakaj sem vas bil poslal iskat uspavalno sredstvo, je bil ta, da ugotovim, v koliko ste zapleteni v vso to kolobocijo.« »Pa ste to ugotovili, effendi?« ic vprašal Esiočan bolestno in vdano obenem. Dal 7 al 21 giugno vengono emesse cSue serie di BUONI DEL TESORO OUINGUENNALI 57.A PREMI dl L- S orailaordl ciascuna Enltressi e premi esenti da ogni imposta presejte e futura PRF7.ZO di emi9sione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interes«! 1% dal H glogno fino al etorno del venamento; per le sottoicruiuiii eseguite dai 7 al 14 giugou veogono invece cori isposti ul sottoserittun gli iuteiessi '»ji, dal giorno del versamento lino a tulto li 14 giugno detto. Le sottoscrizionl vengono eseguite solo in contonti. ma vengoijo accettate come contanie le cedole ammesse in »ottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L- 5 miliardi di Buonl concorre annuaimenie a a. 10 premi per an aminontare coaiplessivo di L- 10.000,000 mediante estrazioui &einestrali. Le sottoscrizionl sl ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti cbe fanno part« del Consorzio di emissione, presiedulo dalla Bauca d ltulia. Bnnca d’ltalla — Cassa Deposltl e Prestifl — Istitulo Nnzionale delte Assicurazionl — Istituto Nazlonale Fasclsta della Prevldenzn Sociale Istituto Nazionale Kasci?>ta per 1'A.ssicurazioiie contru tli Inlortiini s ul luvoro — Bunco dl Napuli — liaucu di Siicil la — Hancu Naziunale del lavoro — Istituto di S. Paolo di lorino — Monte del Panclil di Siena — Bunca (Joiiiinerciale Italiana — Čredno Italiuno — bunco dl Koma — Federazlone Na/ionnle hoscista del le Lasse di Kisparinio — Istitulo di Credito per le C.n>>se di KiMiunnlo Ituliaue — Cassa di Kisparmui detle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchien — Istituto Centrale delle Banrhe Popolarl — Banca d America e d Italio — Hanca Popolore di Novara — Banco Ambroslano — Bunca \azionale deli Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Bunco Snnio Apirlto — Credito Varesino — Credito Cominerciale Milano — Banca Bellin/aglil. Milano — Bunca ( attollea del Venet« Vicema — Banca dl Chiavari e della Kiviera I.igure — Banca Agricola M/lanese — Banca Tuscana — Banca Provinciale I oinbarda. Bergamo — Credito Komagnolo. Bologna — Bunca S. Paolu. Brescia — Societo Italiana per le Strnde Ferrate Meridiouali — Assicurazimii Generali 1rieste — Conipagnia di Assionrn/ioni di Milano — SorietA Ifeale Mutua Assicurazionj Torino — Kiunlone Adriatica di Sicurta, I rieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnio Finanziana degli Agenti di Cambio del Regno. Koma; Banca Vonwiller — Credito Inanstriale, Venezia — Bnnca Lombarda di PD. & CC. — Banco S. Gemlnlano e S. Prospero — Banca di l.egnnno — Banca Unione. Mi/ano — SocietA Italiana di Credito, Milano — Banco Lnriiino — Credito Agrario Bre.sciano — Banca Agricola Cominerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gandenzio Sella & C- Biella — Banca Mutua Popolare. Bergamo — Bnnca Popolare, Lecco — Banca A, Grasso e Fisliu lorino — Banca Mobiliare Pietnontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanzinrla. Milano — Banca Milanese dl Creilito — Banca Industnale Gallaratese — Iianca Alto Milanese — Banca di Caluhria — Banca Popolare l.uino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare. Verona — Bancn Mutua Popolare Agricola. I odi _ Banca Agrlcola Popolare. Rfigiisa — Bnn«-n Popolare di Intra — Bnnca Popolare dl Mod*-na — Bnnca Popolare. Cremona — Bnnca Motna Pop(dnre Aretina — Banca Popolare. Sondrlo — Banca Plrrnlo Credito Valtelllnese — Bnnca Popolare Co-operativa. Ravennn — Bnnca Agricola Mantovana — Bnnca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolnre, Vicenza — Consorzlo Ris p. e Pre-stiti per Commerrin e Industrio. Bolzano — Bnnca Popolnre Posarese. Tutte le nltre Bnnche. Bnnchlerl, e Bnnche Popolarl, nonchč tuf(i gli Agenti di Cambio rapprcscnfnll nella flrn— .delTaMo consortile dngli Istituti e dalla Compagnia Finniuiaria sopra mcnzionali. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve serifi 5 letmei 51 ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščino EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg *>% obresti *od 15. }unija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se la li ko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni ta vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000 000 lir, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca o'ltalio- Bnnca d'Itnlia — Cassa Deposltl e Prestifl — Istituto Nazlonale delle Assicorazlonl — Istituto Nnzionale Fasclsta della Prevldenza Sociale — Istituto Na/ionule Fascista per 1'Assicuruzione contro ali Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Siicilin — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo di Torino — Monte del Paschi di Siena —< Bnnca Cominerciale Ituliapa — Credito ilaliauo — Banco dl Roma — Federazione Nuzionale Fascista delle Casse di Rispartnio — Istituto di Credito per le Cnsse di Kispannio Ituliaue — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — istituto Centrale delle Banche e Banchicri — Istitulo Centrule delle Bnnche Popolarl — Banca d Amerlca e d (talin — Bnnca Popolnre di Novara — Banco Ambrosinno — Bnnca Nnzionale deli'Agricoltura — Banca Popolnre dl Milano — Banco Santo Spirito — C redilo Vuresino — Credito Cominerciale Milano — Bnnca Bellin/nahi. Milnno — Bnnca Cnttolicn del Veneto, Vicenza — Bnncn di Chiavari e delln Riviern I.igiire — Banca Agricola Milanese — Bnnca Toscana — Bnnca Provinciale I ombordo Bergamo — Credito Riunaguolo. Bolouna — Bnnco S. Paolo. Brescia — Societn Italiana per le Strnde Ferrate Mcridionnli — Assicnrazioni (ienernli Trieste — Conipagnia di As-icura/ioni dl Milnno — Societn Reale Mutua Assicurnzioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagtna Fiiianziaria degli Agenti di Cambio del Regno, IJoma; Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco 3. Gemlnlano e S. Prospero — Bancn di I egnano — Bnnca Unione. Milnno — Societn Italiana di Credito, Milnno — Banco Luri.ino — Credito Agrario Bresciano — Bnncn Acricola Cominerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Beraamasco — Banca del Kriuli — Bnncn Gnuden/io Sella 4 C~ Biella — Banca Mutuo Popolare. Berunmo — Bnnca Popolare, l ecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Bnncn Mobiliare Piemontese — Bnnca del Sud — Bnnca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milnno — Bnnca Milanese dl Credito — Banca Industrinle (iallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Caluhria — Banca Popolare l.uino — Bnnca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutaa Popolare. Verona — Bancn Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragnsa — Bancn Popolnre di Intrn — Bnncn Popolare di Modena — Banca Popolnre, Cremona — Bnnca Mutun Popolnre Aretinn — Banca Popolare. Sondrlo — Bnncn Pireolo C redito Valtellinese — Bnnca Popolare Co-operntiva. Ravennn — Bnncn Agricoln Mantovana — Bancn Popolnre di Credito, Bologna — Bancn Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commercio e Industrin, Bolzano — Bnnca Popolnre Pesnrese. Vse ostnle Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor (udi vsi menjnlničnl Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov In družbe »Com-pngnia Finanziaria«. ilKSa Kazni zaradi prekoračenja cen Zaradi prekrškov in nelojalne spekulacije je okr. civilni komisar v Ljubljani izreko naslednje kazni: zaradi nedovoljenega 7Osservatore Romano«. Člankar nravi, da je bila ta pobožnost in vse v ljubljanski škofiji izraz vernosti in zaupanja našega ljudstva v božjo Previdnost in nebeško Mater - M arijo Pomagaj. Prihodnji mesec pa se bodo znova pričele te pobožnosti, in sicer petere prve sobote. V tem času nnj bi se posvetile Mariji še vse one krščanske družine, ki se doslej še niso. Za družinske posvetitve bodo objavili posebno molitev. LJUBLJANA KoUmIiit Četrtek, 17. rožnika! Adolf, škof; Nikander, mučenec; Gundulf, Skof; Sabel, mučenec. Petek, 18. rožnika: Kvatre; Mark in Marcell- jan, mučenca. Na obletnico smrfi g. župnika Nahtigala in g. kuplana Cvara bo zanju sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega dne 18. t. m. ob 6.50 zjutraj. Slovesni rekvijem bo v isti cerkvi dne 21. t. m. ob 7-30. Prijatelje* in znance, posebno v Ljubljani bivajoče žt. Ruperčane vabimo, da se sv. maš udeleže. Novo delo slovenskega pisatelja Radisl. Rudana »Argonavti« I. del je izšlo v Slovenčevi knjižnici. — Čudovite prigode Argonavtov (Jazona, Arga, Ilerakleja in drugih grških junakov) so opisane živahno in boste to knjigo brali kot najbolj napet pustolovski roman. Dobi se po knjigarnah in trafikah V nedeljo, dne 20. t. tn. bo dopoldne ob 0.45 v veliki filharmonični dvorani sklepna produkcija šole Glasbene Matice. Najprej bo nastopil mladinski zbor ter zapel tri narodne v priredbi Matije Tomca, nato pa tri Sattner-jeve zbore s spremljevanjem klavirja. K sklepu (jo nastopil šolski zbor, in sicer najprej kot ženski zbor s spremljevanjem klavirja ter za-nel dva šantlova troglasnn zbora, končno pa kot mešani zbor in odpel Sattnerjev Pozimi iz šole, Aljaževo Siroto, Ferjančičev Tone sonce, in Lajovčeve Pastirce. — Na nedeljsko produkcijo opozarjamo, začetek je točno ob 9.43, podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 17. junija ob 18.30: »Skupno življenje«. Red četrtek. Petekt 18. junija zaprto. Opera: Četrtek, 17. junija ob 18: »Traviatn«. Izven. Rosnoillnja, SlopSak 10, Mokronog, 200 lir globa In zuplembn blaga; Ivau ltrulc, kmet. Rožni vrh 8, Trebn,ie, 5l)0 lir prlobe tn zaplemba blairo; zaradi opustitve prijave prodaje pnevmatike: Oretl Vrhovnik, poalovoilkin.ia tvrdke »lgn. Vok«, Novo mesto, Dilančeva 1, 100 lir Klohe; zaraill prevoza rži brez mletvencira dovoljenja: Josip Ucmnn, kmet, Vavta va» 20, 6mihel-8topi6e, 50 lir »lobe in zaplemba blaga; Valentin Marolt, kmet, Praprete, ftmibel, Sloplfe, 50 Mr clobe ln zaplemba blaga; Luka Jakll«, kmet. Dol. Straža 1, ProSna, 60 lir globe In zaplemba blaga; FrnnAISka Jaklič, gospodinja. Pol. Mradevo. Šmihel, StopiSe, 50 lir globe in zaplemba blaga; Amalija Drčar, gospodinji, Dol. Straža 3, Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga: Marija Springer, Dol. Straža 2, Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga; Josip Vinter, kmet. Gor. Straža IH, Prečna. 50 lir globe In znplemhn blnea; Josip Kren, kinet, Drganje selo 40, ftmibel, Stopiče 50 lir globe ln zaplemba blaga; Marija AS. kmetica. Gor. Straža 9, Prečna, 50 lir globe In zaplemba blaga: Alojzij Sall, Vavta vas 82, Smihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga: Franc Fifolt. Jurka Vas 24, Smihel-Stopiče, 50 lir globe tn zaplemba blnga; Jakob Kulovec, Vavta vas 45, Smibel-Stoplče, 50 lir globe in zaplemba blaga: Josip Dular. Jurka vas 8, Smihel-Stopiče, 50 Mr globe in zaplemba blagai Martin Zoran, Prapreče 9, Smihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga: zaradi nedovoljenega nakupa In prevoza rado-nlranlh živil: Janja Mlakar, Ljubljana, Prisojna 3, 100 lir globe in zaplemba blaga: zaradi nerednega vodstva registrov za mletje žita: Srečko Oklo.šče, mlinar. Vavta vaa 10, Smihel-Stopiče, 250 lir globo in zaplemba blnga; zaradi opustitve prijave nakupa praSISev tn pogina enega Izmed praStčev: Antonija Epa, gospodinja, Gornja Straža 12. Prečna. 150 lir globe: zarpdl skrivnega zakola teleta In prodaje mesa po povISanth cenah: TJrSiila Plnosa, Krmelj 3, Tržišče, 100 lir globe in zaplemba blnga; zaradi opustitve prijave nakupa praSIČev In pro-•lajc enega Izmed njih; Ivan Mencin, delavec. St. Jernej’104, 250 Mr globe; zaradi neredkega vodstva registra *a meso: S. Tomič, mesar. Novo mesto, 75 lir globe. (Nadaljevanje prih.) Kolumb odkriva Ameriko Otok, tako pravi dalje, je poln prekrasnih in visokih liribov, ki pa niso v sklenjenih verigah, vse ostalo zemljišče pa je nekoliko dvignjeno kakor ^ na primer na Siciliji. In kolikor je mogel razumeti kretnje in znamenja Indijancev, ki jih je imel s seboj, je otok bogat na vodah in ima deset velikih rek. Ako bi hotel z izdolbenim čolnom narediti vožnjo, bi dvajset dni ne zadostovalo za dosego cilja. V trenutku, ko se je Kolumb s svojimi ladjami približeval zemlji, sta se.pojavila dva domačinska čolniča oziroma barčici. Ko so domačini opazili, da so mornarji prestopili v čolne in veslali, da bi se lotili merjenja rečne globine in poiskali najprimernejši prostor za zasidrnnje, so takoj pobegnili. Indijanci so mu pripovedovali, do so na tem otoku zlati rudniki, potem dragulji in biseri. Kolumb je zares opazil primeren kraj zn tvorbo biserov in tudi školjke, ki so značilen znak za to. In Kolumbu se je zdelo, da je uganil, da so na tem mestu pristajale ladje Velikega kana in da od tod pa do suhe zemlje ne more biti več kakor deset dni plovbe. Kolumb je vzdel tej reki ime San Salvador. Ponedeljek, 29. oktobra. — Kolumb je dvignil sidrn v pristanišču, v katerem je bil, in odplul proti zahodu, da bi dosegel mesto, kjer se mu je po pripovedovanju Indijancev zdelo najverjetneje, da prebiva kralj te dežele. Odkril je. rtič približno šest milj od severozahodne strani in nek drug rtič, deset milj stran na vzhodni strani. Ko je prevozil še eno miljo, je zapazil reko, katere izliv ni bil tako širok kakor prejšnji, in da ji je ime Mesečna reka. Vozil je prav do noči in zagledal novo reko, ki je bila večja r od prejšnjih dveh, kakor so mu pač s kretnjami umeli dopovedati Indijanci. V neposredni bližini je zagledal nekaj naselij. Tej reki je dol ime Morska reka. | Da bi dobil točnejše podatke, je Kolumb odposlal dva čolna v eno izmed naselij. Z njima je šel tudi eden od Indijancev, katere je imel s seboj in kateri so se že začeli po malem vživljatil v nove rnzmere in so kar radi bivali pri kristjanih. Toda pre- i bivalci, tako moški, ženske in otroci, so pobegnili in pustili sta-tiiovanja, kakršna so pač bila. Kolumb je strogo prepovedal, da bi se dotaknili sploh česa. Zapisal je, da so bila stanovanja lepša od onih, katera je doslej videl. Čim bolj se je približeval celini, i tem lepša in boljša so postajala bivališča. Tu prebivališča, zgra-; jena v obliki kolib, so bila precej velika in so se zdela kakor, nekako vojaško taborišče, vendar brez načrtnosti, pa tudi brez | cest. Miše so stale razmetane in brez reda. V notranjosti so bile čiste in snažne, oprema pa je bila okrašena. Našli so mnogo1 kipov ženskih oblik in mnogo lončevine v obliki mask, ki so bile odlično izdelarie. Kolumb pravi, (]a ne ve< n|j ininjo otočani te predmete kot okraske ali pa kot verske svetinje. V teh stavbah so bili psi, ki niso lajali, dalje gozdni ptiči, ’ P*.tudi udomačeni, potem čudovito izdelane mreže, orožje in’ ribiško orodje. Nihče se ni dotaknil ničesar. Kolumb sklepa, daj so vsi prebivalci tega otoka ribiči, ki so nalovljeno blago odvažali v notranjost otoka, ki je zelo velik in tako lep, da bi bila sleher-| na hvala kar odveč. Pove tudi, da je naletel na drevesa in sadeže, ki so čudovito dišali. Izraža mnenje, da morajo biti na tej zemlji krave in druga živina, knjti videl je kup kosti, zn katere je menil, da so od živinske glave. j Vso noč so poslušali petje ptičev, ptičic in čirikanje čričkov in nad tem je užival sleherni. Zrak, ki je bil prepojen s slnd- (kobnimi dišavami, ni bil vso noč niti topel uiti mrzel. Razen tega pravi, da so v času plovbe od drugih otokov trpeli zaradi veliko vročine, tukaj pa ne, kajti podnebje je milo kakor meseca maja. Kar se pa tiče vročine, ki je vladala vsepovsod drugod, pa Kolumb izraža mnenje, da jo je treba pripisati dejstvu, da so drugi otoki brez hribovja in da zato prodira vanje vzhodnik, ki prinaša vročino. Voda teh rek je bila na izlivih slana. Indijanci pa so imeli v svojih kočah sladko Vodo, vendar se ni posrečilo izvedeti, kje so jo zajeli. Ladje lahko v slednjo reko mirno zaplovejo in lahko vstopajo ali izstopajo. Globina teh rek znaša po sedem do osem sežnjev in okrog pet v notranjosti. Kolumb pristavlja, da se mu ves ta morski pas zdi; da je zmerom brezvetrn in da je voda takšne sestave, da omogoča tvorjenje biserov. Tukaj jc našel velike polže brez okusa, drugačne od onih v Španiji. Tukaj označuje Kolumb položaj pristanišča in reke, o kateri je bil poprej govoril in ji dal ime San Salvador. Pravi, da se v neposredni bližini dvigajo hribi, visoki in lepi kakor Pena de Los Euamorndos. Eden od njih ima na vrhu še pokončen hribček, da je podoben vitki mošeji. Reka, v kateri se je Kolumb nahajal, ima na jugovzhodni strani dva okroglasta hriba, na severozahodni strani pa ploščnat rtič, ki sega precej globoko v morje. Torek, 30. oktobra. —.Kolumb je odšel z Morske reke proti severozahodu in zagledal rtič, posajen s palmami. Zato mu je vzdel ime Palmov rtič. Po vožnji 13 milj so Indijanci z ladje »Pilila« rekli, da se zadaj za tem rtičem izliva neka reka in da so štirje dnevi plovbe potrebni za pot od te reke pa do Knbe. Kapitan »Pinte« je Kolumbu izrazil mnenje, da utegne biti Kuba, o kateri Indijanci govore, le mesto in ne otok. Zemlja, ob kateri plovejo, je najbrž velika celina, ki se vleče precej proti severu, kralj tega ozemlja pa se nahaja v vojni z velikim kanom, katerega nazivljcjo Indijanci Kamija. ^ » r Starejša brata sta se takoj zedinila v tem, 'da 'pojdeta sama po svetu; ker pa sta se bala, da bi najmlajši brat norak vendarle prišel za njima, predlaga najslarejši brat strupeno in zlobno: >Jo že imam! Oče nama je rekel, naj gledava nanj, njemu pa tega ni velel; to se pravi: midva naj gledava, vidiva, on pa naj ne vidi. Slepec ne vidih 14. . '»Dobrot Oslepiti ga moraval Potem pustiva slepega noraka kar tukaj pod lipo, s hlebčki pa odideva v soetU je dopolnil srednji. Tedaj mu najstarejši veli: »Mlajši si, ubogati me morašl Zato: ti ga oslepi/« Po obotavljanju je srednji vendarle zakuril ogenj, izpod njega nagrabil pest vročega pepela in žara ter ga najmlajšemu bratu vsul pod trepalnici. Nato sta se skrila za lipovim deblom in čakala. 15. , Ni bilo dolgo in že se je najmlajši predramil iz sanjajočega sna zaradi silne bolečine v očeh. Z rokama si je m el boleče oči in brisal pekoče solzef, ki so kar curkoma izvirale izpod trepalnic. Zdelo se mu je, da ima namesto zdravih oči dva žareča ogla, ki sta bila vržena v lug in v njem šumita ter ugašata. Žgalo in peklo ga je vedno huje. »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja, /a Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir. za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent. / • General Dittmar o sedanjem položaju na vzhodnem bojišču: »Bojna črta na vzhodu je zdaj ustaljena« »Bojna črta na vzhodnem bojišču je zdaj ustaljena — ustaljena. bojna črta pa nudi vse možnosti.« Tako je dejal v svojem poročilu o sedanjem položaju na vzhodnem bojišču nemški general Dittmar in s tem povedal, v čem je prav za prav vzrok, da zdaj na tem bojišču ni na nobeni strani kakšnih večjih sunkov, pač pa, da se je bojna črta. ustalila. »To vojskovanje na ustaljenih postojankah —■ piše Dittmar med drugim — je nastopilo po skoraj dveletnih stalnih bojih. Gotovo je, tla je ta mir le pogojen in omejen na določen čas ter je nastal, ker sta po njem čutila potrebo oba vojskujoča se tabora. Seveda se lahko zgodi, da bo ta odmor podaljšal stremljenje, »da se ob najugodnejših okoliščinah izvede hud udarec, ki ga je na podlagi tega, kako stvari zdaj stoje, treba prej ali slej pričakovati.« Vsekakor pe se na nemški strani danes lahko v čisto drugačnem smislu govori o fronti kakor pa v začetku bojev. Prej je vladalo neko nesorazmerje med celotnim številom razpoložljivih sil in med širino prostora, s katerim je bilo treba računati. Nasproti sovražniku, ki je številčno močnejši, sovražniku, kakor so Sovjeti, je obramba brez ustaljene, strnjene fronte težko rešljiva naloga. Doslej je bilo nemško vodstvo s svojimi neprestanimi ofenzivami reševalo to nalogo. Z drugimi besedami, nesorazmerje med velikostjo prostora in močjo vojaških sil se je izravnavalo le s stalnimi prc- i miki. Zdaj pa je stvar povsem drugačna. Za nadaljevanje bojev so ustvarili trdno podlago na ustaljeni bojni črti, na kateri so se čete ustavile po končanih zimskih bojih. Ta bojna črta — nadaljuje general Dittmar — je na eni strani močna postojanka za obrambo širnega zasedenega ozemlja, na tir ligi strani pa tudi izhodišče za nastope napadalnega značaja. S tem pa še ni rečeno, da bi bili Nemci s tem, če so postavili to izhodno oporišče, zdaj kaj manj nagli v svojih mislih in dejanjih, kakor pa so bili p rej. V tej svoji naglici 60 vedno prekašali Sovjete. Položaj, kakršen je danes na vzhodnem bojišču, označuje preprosti nemški vojak takole: »Bojna črta na vzhodu se je spet ,zredila . Prvič prihaja to do izraza v»tem, da se je povečalo število vojakov, ki z njimi tlancs nemška vojska na vzhodnem bojišču razpolaga. Drugič pa je tudi med tamkajšnjimi domačini vedno več takih, ki se priglašajo za prostovoljce in se zbirajo v posebne oddelke, ki v bojih na vzhodu dobivajo vedno večji pomen. I retjic pa se je znatno zboljšala in povečala izdelava za vojskovanje potrebnih stvari, zaradi česar je danes mogoče izdelati dosti več orožja, kakor pa znašajo izgube.« General Dittmar označuje potek bojev na kubanskem mostišču kot »poskus za bodoče vojskovanje«. Ta poskus pa je nemško vojaško poveljstvo povsem potrdilo. (»Pester Lloyd«.) Stroga Rooseveltova navodila cenzorjem »La Corrispondenza« piše, da.je Roosevelt dal stroga navodila predstojnikom cenzurnih uradov v Združenih ameriških državah, da časopisi odslej ne smejo napisati niti besede o letalskih napadih, ki jih ameriški letalci tako zločinsko uprizarjajo nad italijanskimi mesti. Pravi, da ^odo cenzorji, ki jih je 15.000 in jih plačuje severnoameriška »demokracija« in ki dejansko sodelujejo v boju za čim svobodnejši tisk v-Združenih državah, morali odslej strogo paziti, kaj bodo časopisi pisali o ameriških letalskih napadih na Italijo. Glede teh napadov bo v bodoče dovoljeno pisati le, »tla so ameriški letalci napadli le »vojaške cilje«, da so ameriški bombniki pri tem dosegli takšne uspe- he, kakor jih ni dosegel doslej še nihče in jih tudi ne bo.« Vsekakor so ta navodila zelo zanimiva in značilna, saj očitno dokazujejo, da Roosevelt nima korajže, pokazati ameriškemu ljudstvu svoje prave podobe, podobe morilca žensk in otrok. Morda misli — nadaljuje v svojem poročilu agencije »La Corrispondenza« —, da bi, če bi pokazal svoj pravi obraz, s tem spravil v nevarnost svoje predsedniško mesto, na katero je bil izvoljen tudi po soudeležbi številnih Italijanov, ki žive v Združenih državah. Tem in tudi drugim Amerikancem je treba skriti nezaslišana grozodejstva, ki jih uganjajo ameriški letalci nad italijanskimi mesti in njihovim civilnim prebivalstvom. Edinstvene valilnice na Ceylonu »Kokoši«, ki zabrskajo svoja jajca meter globoko v ognjeniški pesek h-v ' ter jih potem prepuste naravi, da jih zvali Valilnice niso, kakor bi kdo utegnil misliti, morda iznajdba najnovejših časov oziroma vsaj iznajdba, o kateri še prejšnji rod ni vedel ničesar. Kakor za tako številne druge iznajdbe, tako je tudi za valilnice dala pobudo narava sama. Pa zato nič ne de, če je kraj, kjer imajo takšne »naravne valilnice«, daleč proč od Evrope. Stvar je namreč v tem, da imamo v Evropi samo ognjenike, pa nobenih zastopnikov večje perutnine. Divja'perutnina najrazličnejše vrste, kakor na primer fazani, ima sicer navado, zakopovati svoja jajca v zemljo ali jih vsaj pokriti z listjem, mahom ali s čiin drugim, da bi bila toplina zanje primerna in bi se tako iz teh jajc lahko izvalili mladiči. Maleo, ki živi v pragozdovih na otoku Celebesu, pa je v tem oziru res nekaj posebnega. Kadar se približa čas valitve, se podajo samice te velike coylonske »kokoši« iz gozdov na morsko obrežje, kjer imajo na razpolago dovolj flgnjeniškega peska. Po cele dneve včasih hodijo po peščenem morskem obrežju, dokler ne najdejo primernega mesta, kjer so tla »ognjeniško« segreta, oziroma, kjer topli vrelci vse leto skrbe za primerrto toplino. Tam potem skoplje samica s svojimi močnimi kremplji I skoraj poldrug meter široko in meter globoko jamo, nato pa v osmih dneh znese vanjo šest do osem jajc. Jajca previdno zabrska s peskom in svojo naravno valilnico tako maskira, da nikomur niti na misel ne bi prišlo, da je na tistem kraju v zemlji kaj zakopanega. Maleojeva jajca so približno štirikrat tako debela kakor jajca naših kokoši. Tako se v primerno topli ognjeniški zemlji zvale piščanci, ki niso samo povsem razviti,v pač pa tudi tako močni, da se sami lahko prikopljejo na dan, potem pa naglo zbeže v pragozd, ne da bi jim kdo povedal, da bo tam zanje \jše najbolj varno. Samice se zanje od tistega trenutka, ko so zagreble svoja jpjca v ognjeniški pesek, nič več ne brigajo, saj je tam narava sama poskrbela, da jim ni treba tetine in tedne čepeti na jajcih in valiti. Vsa ta skrb jim je prihranjena. Ceylonski domačini, ki z vso vnemo stikajo za takšnimi naravnimi valilnicami, pravijo, da se novi rodovi te ceylonske gozdne ptice pozneje. ko dorastejo, vedno vračajo vprav na tisti kraj zakopavat svoja jajca, kjer so se bili sami zvalili, ter da si vselej izberejo takšno mesto, kjer zemlja ni prevroča ne premrzla, pač pa ravno prav topla, da se v njej iz jajc kaj izvali. Dva nerazdružljiva tatinska prijatelja Sodniki malega Kazenskega senata nikakor niso mogli verjeti svečanim in s poudarkom iz-go\orjenim izjavam dveh tatinskih tovarišev, ki sta bila obtožena treh večjih in manjših vlomov, ko sta letus februarja v Trnovem neki stranki odnesla precej lepih, belih rjuh, več finih srajc m bn?,^ )i0 s|;, dalje na Kodeljevem odnesla nekorn^ lepe hlače in srajce ter sta naposled tam Za gradom od nekod odnesla večjo zalogo živil, tako. moke, riža in jajc. Vse sta lepo spravila pri svojih dveh prijateljicah, dveh sestrah, ki sta doma |iim * Blok. Sestri sta živeli skromno, bolj v pomanjkanju, pa sta se pač globoko razveselili darov, ki sta jih prinesla oba nerazdružljiva tatinska tovariša in to: Jože Klemenčič, rojen 19. mVca 1910. v Go-riziji, po poklicu delavec, in Jože Merhar, rojen 1. septembra 1921. tain v prijaznem naselju Mi-govska gora pri Mirni na Dolenjskem, po poklicu delavec, oba stanujoča v znane,,] prenočišču v Florijanski ulici št. 13, kamor so zatekajo ljudje iz dna ljubljanskega življenja. Jože Klemenčič je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, presedel je po ječah že nekaj let. Drugi ima v kazenskih registrih nekoliko manj kazni. Zato ni bilo nič ka j presenetljivega, ko je vse omenjene vlomne tatvine prevzel na svoje rame in v svoje Kreme drugi, Jože Merhar, zagotavljajoč sodnikom, tla je bil sam pri vseh vlomih, da Klemenčiča le mimogrede pozna, da ni imel z njim nikake zveze. Hotel je Klemenčiča izrezati, toda ni se mu posrečilo, kajti sodniki so imeli dokaze in pojasnila, da sta bila oba obtoženca nerazdružljiva prijatelja v dobrem in slabem, da sta vedno skupaj hodila, skupaj tiščala, da sta vedno skupaj zahajala v gotove beznice, skupaj sta kolovratila in stikala po ulicah za plenom in skupaj sta stanovala, kakor tudi imela pri obeli sestrah z Blok poznanstvo. Bločanki sta bili obtoženi prestopka prikrivanja ukradenega blaga. K razpravi je prišla samo ena, Urška, izostala pa je’ Francka, proti kateri je bilo postopanje nato izločeno. Zaradi zločina vlomne tatvine sta bila ob-sojeno: Jože Klemenčič nn 1 leto in 4> mesece strogega zapora. Jožo Merhar pa na 10 mesecev strogega zapora. IJrška zaradi prestopka prikrivanja ukradenega blaga na 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za 2 leti. Vsi so kazen sprejeli. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i * prve s vetovne vojne Sreča. Že pol tire strmim v to sinjo kartico in ni se mi do zdaj posrečilo, da bi odtrgal oči od nje. Dobil sem jo z današnjo jutranjo pošto. Očitno sem z leti, ko bolj in bolj starim, postal sentimentalen. A sem ob ustn,ih kotih vendar kazal-tisto gubo, zaradi katere so me vsi obsojali, da sem skeptik, malobri-žen človek, ki ga nič ne more spraviti s tira. Ta guba se je z leti še celo poglobila, spremenila se je v pravo brazdo. Res, v pravo brazdo, lci zdaj. če jo človek dobro pogleda, izraža morda samo še hudo grenkobo. Saj sem dejal, da sem postal sentimentalen! Kaj bi rekli moji nekdanji tovariši, če bi me videli zdaj. Če bi videli »strašnega« Kellerja, ki že pol ure strmi v sinjo kartico, v sporočilo o rojstvu nekega otročiča, in ki si vsako toliko otre oči, kjer mu v kotičkih bleste drobne soize? Oh, Keller, kaj si morda res ganjen, ker sta ti dva pridna zakonca, ki ju poznaš, sporočila, da sta dobila lepega fantička? Da, ganjen sem, globoko ganjen in si upam to celo zapisati. Zapisati tukaj, v ta zvezek, kjer že dolgo zbiram najzaupljivejše spomine iz svojega čudnega življenja. V ta zvezek, ki ga morda nihče ne bo nikoli dobil pred oči. Rodil se je fantiček in na majhni sinji karti s sporočilom še enkrat berem ime mlade, radostne mamice: Laura Buhrmann. Laura Buhrmann! Koliko spominov mi obuja to ime! Ob njem vi dim pred sabo dekletce, ki so ga same sinje oči in plavi kodri. Vidini ga, kako se v spremstvu usmiljenke prikaže na pragu govorilnice zavodu v Etampesu. Ko se mi približa, se lepo prikloni, kakor se spodobi. Vidim deklico spet čez leta, ko je že gospodična. Da pride v govorilnico, kjer jo nepotrpežljivo čakam, teče čez širni vrt. Obraz ji žari, zenice se ji svetijo, prsi ji valove. Plane proti meni z iztegnjenimi rokami, vsa vesela, in me kliče za strica. Toda nenadno se med temi ve-^seliini spomini prikaže oblak... Ta oblak je podoben gosti megl ki se je nekega jutra pozimi leta 1917. vzdigovala iz žalostnih jarkov, pri Rovcnncsu.;8j November 1917. V obsežnem taborišču blizu področja vojnih nastopov je, kjer so štirinožci iz naše konjenice crkavali kar po ducatih na dan. »To je kužna bolezen, nalezljiva bolezen, a se žal ne da storiti prav nič. Namečite apna, dosti apna v jarke,« je naročal vrhovni živino-zdravnik. Če so ga vprašali, kako bi se dala ta konjska kuga razlagati, jo zelo zgovorno nušobil ustnice, potem pa pristavil: »Po mojem je ta reč precej skrivnostna. Hočem reči, skratka, da jo je morda kdo nalašč povzročil.« Zaradi tega smo posegli v to zadevo mi iz vohunske službe. Iskali smo več ko teden dni. Toda čez teden dni je bil major Grande, ki je iskanje vodil, več kakor obupan, zakaj preiskava ni napredovala niti za korak, kuga pa je divjala dalje. Grozila je nevarnost, da bi segla tudi po ljudeh. Šele proti koncu meseca sem jaz, prav jaz, ki mi je pri tem zlasti pomagala sreča, doživel zadoščenje, da sem našel drobno sled. Dobro se še spominjam vsega; kakor da bi se zgodilo včeraj. Spominjam se fletnega prizora, ki se je odigral, ko sem majorju Graudeu poročal o uspehu svojega iskanja. Komaj sem stopil v njegovo pisarno, sem dejal: »Začopatil som tistega, ki dela kugo!« Dobri major, ki je bil zatopljen v odgonetavanje nekega šifriranega sporočila, se še ozrl ni vame, ko sem vstopil, je pri teh besedah planil pokonci, ko da bi mu bil zabodel bučko v stegno, me pograbil za ovratnik, me nekajkrat stresel ter rjovel; »Govorite vendar, Keller, govo rite!« . ... »Gre za nekega civilista,« sem začel. »Za nekoga izmed .tistih, ki dajejo krmo in se žal lahko potikajo po taborišču, kakor tla bi bili doma. Že nekaj časa sem vohal za njim, zakaj.-- Veste^ima obraz, ki mi ni čisto po godu- Ko sem reč malo preiskal, se je izkazalo, da je tu-> iec in da se je prikazal v teh krajih šele, odkar se je začela vojna.« »Dobro, dobro, a naprej, dajte, dajte, začnite z dejstvi,« je nepotrpežljivo silil vame major, ^ - »Možakarja sem vztrajno nadzoroval, toda skoraj bi sc bilo na-ključilo tako, da ne bi bil našel nič sumjivega. Morda bi se mi bil le izmuznil, če se ne bi bil domislil Michelona...« »Michelona? Michelona. pravite?« [e zavpil Graude. »Michelona, glu-lonemega fanta, ki dela pri polkovnih pratežnikih? Za zlodja, torej je Miehelon vohun?« »Ne, ne, nikakor ne, gospod major! Dajte, tla razložim, kako in ca j... Včeraj zjutraj so, kakor veste, fjpet pripeljali v taborišče krmo za konje. Nadzoroval sem tistega civilista, o katerem sem pravil. Ko so seno razložili, sem previdno šel za tem človekom in sem videl, kako kar sejda oprezno zavija proti gozdiču Tour-le-Feu, ki leži na levem bregu reke. Če bi šel za njim prav do tja, bi utegnilo biti nevarno. Zato sem tekel na grič, kjer je radijski oddajnik, ker sem vedel, tla človek od ondod vidi ves gozd. Od ondod bi torej s svojim močnim daljnogledom morda lahko dognal, kam jo je mahnil skrivnostni civi-list- , In res sem kmalu zatem zagledal, kako sc je ustavil, ko da bi koga čakal. Ker je zda.1 zima, je gozd do dobra gol.. Zaradi tega sem z daljnogledom videl možaka tako razločno, ko da bi bil komaj za ped pred mano. ... , Preteklo je dobre pol ure, kar zapazim, tla sc civilistu bliža neznan človek. Novi došlec je nekdo, ki ga nisem nikoli videl v tem kraju. Začneta se pogovarjati... Deset let življenja bi bil dal, če bi bil mogel slišati, kaj govorita... Tedaj zaslišim poleg sebe korake. Bil je gluhi in nemi Miehelon. Tako rekoč gluhonemi, zakaj v lamiere-ski gluhonemnici so ga vzgojili tako dobro, da zna izvrstno »brati z ustnic«, kakor pravimo. Pograbim fanta ter mu zapovem, naj pogleda skozi daljnogled; naj gleda dobro tista človeka ter opazuje, kaj se pogovarjata, potem pa mi natančno pove, kakšne besede bo »videl« na njunih ustnicah... Fant me je pri priči poslušal ter je — čeprav malce zmedeno — ponavljal njune besede:,,Konji... Konji črka jo... Osemsto štiri in dvajset... Ima še dve škatli cevk s strupom... Potrebujem novo brizgalko...* Na kratko, gospod major, čez dve uri sem skrivnostnega civilista začopatil in pri prvem spraševanju je vse priznal. To je stotnik sovražnikove vojske in pravi, da je zelo ponosen nad tem, kar je storil z našimi konji. Drugi pajdaš, tisti, ki je z njim govoril v gozdiču, mi je ušel, a zatrdno bomo prijeli tudi tega...« Preden so stotnika iz sovražnikove vojske odvedli pred zid, da bi ga ustrelili, je hotel videti mene, ki sem ga bil prijel. Dejal mi je: »Nič nisem hud na vas, da ste me zagrabili. Ste tič, da je kaj, jaz sem pa smrt tako zaslužil.-.« Stisnil mi je desnico. Čez^ trenutek se je ozrl vame in odločnega obraza rekel: »Vojaka sva in vsak izpolnila svojo dolžnost. Vsak za svojo zastavo!« Toda potem ko se je na hodniku rovennske ječe oglasil hrum mnogih korakov, ki so se bližali njegovi celici, se je zdelo, da je stotnik začel omahovati. Obraz mu j