to m in ab bo namen t o postale. — Poštnina plaćana v gotovlnL
Leto LXXVM št. 147
fu 29013
Ljubljana, sreda 1. julija 1942-XX
Cena 50 cent.
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečna naročnina 11.— lir, za inozemstvo 15.20 lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije ln inozemstva Ima Računi prt postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed
On O VE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO Ljubljana štev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Trdnjava Marsa Matruh zavzeta
Področje Fuke prekoračeno - Bombe na Gibraltar
V nezadržnem poletu prodirajo čete osi v osrčje Egipta ter so prevalile že nad pol poti do Aleksandrije — Italijanska
letala so silovito bombardirala Gibraltar in povzročila v pristaniških napravah velike požare
Nemško vojno poročilo
Vdor v notranjost utrjenega pasu pri Sevastopolju — Izjalovljen poskus sovjetske mornarice pri Kerču — Uspešne akcije na ostalih odsekih vzhodne fronte
r
V UDI OMAR •DiOJiAfSH
EL DA-F A
-> bUGA MADALEflAi 0r^
A&UKIR
KAIRO
GH/ZEH
SIRKE T EL KEfiUM* , fAVUM
Glavnj stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 28. junija naslednje 761. vojno poročilo:
V teko včerajšnjega dne so edinice Osi napredovale južnovzhodno od Marsa Matruha in dosegle obalno cesto, kakih 30 km vzhodno od Marsa Matruha. Bilo jc zajetih več sto ujetnikov, uničenih več desetin tankov in več baterij.
Kolone avtomobilskih sredstev in prometna križišča v nasprotnikovem zaledju So zadele bombe naših bombnikov.
V letalskih dvohdjih so nemški lovci uničili 5 sovražnih letal.
Z operacij v dneh 26. in 27. t. m. se tri naša letala niso vrnila. Eno posadko je rešil nebi naš br^ motorni čoln.
V Siciljskem kanalu so naši spremljevalni lovei naglo prestregli 6 Spiitireov. M so skušali napasti naš rešilni hidroplan in so sestrelili 2 sovražni letali.
V vzhodnem Sredozemskem morju so naša torpedna letala zadela 5000-tonski zaščiteni parnik.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 29. junija naslednje 762. vojno poročilo:
Davi je bil zavzet Marsa Matruh. Po zlomu odpora sovražnih oklopnih sil južnovzhodno od trdnjave napredujejo motorizirane edinfee Osi naprej proti vzhodu. V teko hudih včerajšnjih borb in ob zasedbi trdnjave je bilo zajetih nad 6000 ujetnikov, uničenih ali zajetih 36 tankov, veliko število topov in motornih vozil.
Letalstvo je silno sodelovalo prj operacijah na kopnem, bombardirana in obstreljevana s strojnicami so bila skladišča vojnih potrebščin in motorna vozila. Dva par-nika sta bila zadeta v pristanišču Marsa Matruha in eden izmed njiju zažgan. V letalskih borbah je bilo sestreljenih 16 angleških letal.
Italijanska in nemška letala so napadla oporišči Lucco in Micabbo.
JunaSka smrt tiueh geiseraloo
Na svojih borbenih mestih na egiptskem ozemlju sta padla na polju časti v jutru dne 26. junija general EUore Baldassare, poveljnik nekega našega Armadncga zbora, in general Gvido Piacenza. Nadaljnji dve imeni sta se uvrstili v album slave, ki ga pišejo italijanski generali v vojni. Zadnji pozdrav jima izkazujejo zmagovite tro-bojnice in fašistična Italija, ki je ponosna na ponovna junaška dejanja svojih sinov.
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 30. junija naslednje 763. vojno poročilo:
Italijanske in nemške motorizirane kolone, ki so odbile še nadalje sovražne oklopne edinice, so dosegle in prekoračile področje Fuke.
Pri zavjetju trdnjave Marsa Matruh. ki je bila osvojena z istočasnim napadom z zapada z oddelki našega 21. armadnega zbora, pred katerimi je napadal 7. polk bersaljerov, z vzhoda pa od čet 90. nemške divizije, je močno prispevalo letalstvo osi, ki je zastavilo sile vseh svojih edinie, tekmujoč v zaletu in hrabrosti.
Pri očiščevanju trdnjave je bilo zajetih nekaj nadaljnjih tisoč ujetnikov in je bil zajet nadaljni vojni materijal razne vrste v ogromni količini.
Letalske skupine so včeraj silovito napadle področje sovražnikovega umika in so zadele številne objekte. V borbah so bili sestreljeni trije Curtisi.
V noči na 29. junij so naša letala bombardirala Gibraltar. Požari, ki so divjali v Ietalstio-pristaniških napravah, so bili vidni v veliko daljavo.
Vrata v E
oiprta
čete Csi so v osmih dneh med neprekinjenimi borbami prevalile 400 km v puščavskem ozemlju
Novi skok, k-: so ga čete osi naredile z bliskovitim zavzetjem Marsa Matruha, kar je bilo včeraj najavljeno, je sledil v 8 dneh po zavzetju Tobnika. Napredovanje italijansko-nemških sil je zaradi pregazu-joče naglosti takega značaja, da je vredno posebnega poudarka. V izredno težkih vremenskih prilikah so čete osi komaj v 8 dneh in po nad en mesec trajajočimi neprekinjenimi borbami prevalile 400 km v puščavi- Odpor ostankov 8. angleške armade ni mogel zaustaviti zagona oklopnih edinic in motorizirane pehote, ki so prodirale, da bi dosegle še nadaljnje objekte. Po prekoračenju trikota Hal Faja — So-lum — Capuzzo, ki so ga Angleži ne brez razloga pompozno imenovali vrara Egipta, je bil dosežen Sidi el Barani in vojaki osi so kar naprej zasledovali sovražnika, ne da bi si privoščili trenutek odmora ter so zavzeli znano trdnjavo Marsa Matruh. Tu so Angleži u revi ili močne utrdbe in so računali, da bodo tu zasledovalce ustavili, toda edinice 10. in 21. italijanskega armadnega zbora in 90. nemške divizije so s spretnim in srečnim manevrom takoj napravile neuničljiv obroč okrog trdnjave. Med tem ko so oklopni oddelki naglo napredovali preko te točke, je Italijanska in nemška pehota napadla Marsa Matruh z
zapada in z jugovzhoda. Močna posadka trdnjave se je žilavo branila in se posluževala zlasti svojega številnega topništva, obširnih razmeščenih minskih polj in močnih postojank, razstresenih v notranjosti mesta, toda napadalci so vse to obvladali v hudih borbah. Bersaljeri 7. polka so premagali vse ovire in sledile so jim druge edinice našega 21. armadnega zbora. Udrli so z zapada v utrjeno ozemlje, dočim je z vzhoda, potem ko se je polastila sovražnih postojank, skoraj istočasno vdrla 90. nemška divizija. Angležem, Indijcem in Novo-zelandcem, ki so bili zajeti v kleščah, ni preostajalo drugega kot predaja.
Med tem se je borba nadaljevala in se
še nadaljuje bolj oddaljeno. Nove preizkušnje čakajo zmagovite čete, proti katerim zbira angleško poveljništvo ojačenja z drugih bojišč, toda napredovanje se nadaljuje, kakor javlja vojno poročilo, in čete so dosegle področja, ki so že 300 km oddaljena od libijsko-egiptske meje. Ofenziva, ki se je pričela 26. maja in v kateri je prišlo do zelo hudih borb v afriškem poletju, je legendarnega značaja. Soelujoči oddelki so dokazali nadčloveški odpor ter zalet v borbi ter si pridobili neprimerljivo pravico do slave.
Vzorno sodelovanje letalstva je odlično pripomoglo k zmagi
Rim, L julija, s. Oddelki našega letalstva, ki operirajo v Severni Afriki, so po močnem sodelovanju v operacijah za zavzetje Bir Hakeima in Tobruka in za dosego libijsko-egiptske meje izredno učinkovito sodelovali pri nadaljnjem razvoju ofenzivnega manevra, v teku katerega so paše čete prodrle nad 300 km globoko na
egiptsko ozemlje. 2e od 26. junija so se letalski oddelki razvrstili na prednjih letališčih zasedenega ozemlja, premagujoč ne majhne težkoče terenskega značaja. Takoj po zavzetju novih mest so naše edinice, zlasti pa lovci, pričeli uničevati in napadati trdnjavske naprave v Marsa Matruhu in so zmanjšale sposobnost sovražnika za
odpor ter odprle pot našim hrabrim četam, ki so z napadom zavzele važno sovražnikovo utrdbo. V teku operacij za zavzetje Marsa Matruha in v nadaljnjem razvoju manevra proti vzhodu so se oddelki letalstva odlikovali s čudovitim in neukrotljivim zaletom, uničujoč oklopne sile, zbirališča motornih vozil, topovskih postojank, defenzivnih naprav, prometnih zvez, letališč, pomorskih oporišč in skladišč municije, živeža in vojnega materijala, zadajajoč preostankom edinic 8. angleške armade izgube in ogromno škodo. Naglost in drznost letalskega posega je zmedla sovražnika in omogočila letalskim silam osi premoč nad sovražnikom tudi v bližini področja Milonica, kjer je sovražnik uredil že dolgo prej Številna močna letalska oporišča. To čudovito sodelovanje letalstva bo ostalo nepozabno v zgodovini ne samo zaradi nenadkriljive sposobnosti posadk in sposobnosti poveljnikov ter odlične organizacije, temveč tu-
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 1. julija, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo:
V napadu na Sevastopolj so nemške divizije, prihajajoče s severa prekoračile zaliv Sevefnajo in so vdrle kljub žilavemu odporu sovražnika na vzhodu mesta v notranjost utrjenega pasu. Sovjetski protinapadi so bili brezuspešni. Pri napadu z vzhoda ob sodelovanju rumunskih skupin so bile zavzete obvladujoče višine Sapuma skoraj v vsej širini. Močne skupine bojnih letal so uničile sovražne utrjene naprave zlasti v višavju Sapuma in so zadale hude izgube zbirališčem sovjetskih čet.
Pri Kerču je bila z učinkovitim topovskim ognjem izjalovljena akcija skupine 18 sovražnih ladij preko ožine.
V Doneski kotlini so imeli Sovjeti ob krajevnem napadu, podpiranem s topništvom in letalstvom, nadaljnje izgube.
di predvsem zaradi velikih doseženih uspehov. To dokazuje tudi najvišje priznanje, ki ga je dal feldmaršal Rommel poveljujočemu generalu 5. eskadrilje. Glasi se: S svojim čudovitim in hrabrim sodelovanjem v egiptski bitki so italijanski letalci odločilno prispevali k dosegi dosodaj pridobljenih uspehov. — Feldmaršal Rommel.
General Ritchie odstavljen
Rim, 1. julija, s. Churchill je sporočil, da je general Auchinleck osebno prevzel poveljništvo S. armade, namesto general Rietchia,
Dozdaj najsilnejši napad na Gibraltar
Italijanske bombe so povzročile hudo razdejanje
Tanger, 1. julija, s. Glede bombardiranja Gibraltarja, ki je bilo izrvedeno v noči na 29. junij se doznava, da so bombe, ki so eksplodirale na letališču hudo poškodovale letališče in zažgale veliko skladišče goriva. Ogenj so opazili mnogo uri nato z nasprotne afriške obale z Algesirasa in La Linee. Bombardiranje je bilo tako hudo m protiletalska akcija tako silna, da je prebivalstvo teh dveh mesto prebilo nekaj ur v zakloniščih, da ne bi bilo izpostavljeno drobcem protiletalskih projektilov. V V protiletalski obrambi so sodelovale tudi batcr-;;r ene oklopnice, ene nosilke letal in
dveh križark, ki so bile zasidrane in pripravljene za spremljanje nekega konvoja. Požar, ki je nastal na letališču, se je razširil tudi na neki hangar, kjer je bilo uničenih več bombnikov in lovcev. Izpod ruševin so potegnili mnogo mrtvih in ranjencev. Bomba, ki je padla na neki konvoj, je ranila več angleških vojakov. Delavci, kj hodijo iz La Linee vsak dan na
niso moglj prevcerajš-
delo v Gibraltar, njim po isti poti, kaiti na več krajih sr bombe izkopale velike vdolbine. Smatrn se, da je bil to najsilnejši dosedanji napad na Gibraltar.
taiijitisskc čete na vzhodni fronti prednjači]? v junaštvu in požrtvovalnosti
Rim, 1. julija, s. O nedavnih operacijah na ruski fronti, v katerih so v glavnem sodelovale nekatere edinice našega ekspedi-cijskega zbora, o čemer je tisk že poročal, so se zveiele nove zanimive podrobnosti.
Ob zori dne 27. jumnija je sovražnik po eni uri silne topniške priprave napadel neki odsek, ki ga je držal bataljon bersaljerov. Usmeril je svoje napore proti zapad-nemu vznožju neke višine, kjer je bila ena sama naša stotnija. Zaradi številčne premoči in brezobezrnosti glede praznin, ki so jih naše topništvo in naše avtomatično orožje naredile v njegovih vrstah, je sovražniku uspelo, trenutno polastiti se dveh prednjih postojank po zlomu junaškega odpora maloštevilnih branilcev. Naši so lahko obdržali vse ostale postojanke in med temi je pomožna stotnija z naglim manevrom napadla sovražnika iz boka ter ga prepodila z bajoneti in ročnimi bombami. Tako se je pričel naš protinapad. Vmes so pof gle
druge zasledovalne edinice, ki so izvedle obkioževalnj manever širšega obsega m prisilile sovražnika k umiku. Sovražnik k je moral naglo in v neredu umakniti, naša so ga pa zasledovali in ga hudo zdelali z učinkovitim streljanjem topništva« Tudi naše letalstvo je doseglo zopet pomemben uspeh. Tri sovražna letala so bila sestreljena ter verjetno še dve nadaljnji brez izgub na naši strani. Poveljnik nemške armade, v čigar območju se borijo naše čete, se je ob tej priliki takole izrazil poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora: Superiornost italijanskih vojakov nad sovražniki je bila ponovno potrjena v borbah teh dni, ko je sovražnik utrpel hude izgube na ljudeh in materijalu. Izražam svoje zadovoljstvo spričo zmagovitega odgovora na sovražne napale dne 27. junija in izražam svoje priznanje vašemu poveljništvu ter vašim budnim in hrabrim četam.
še 14 sovražnih ladij potopljenih
Nadaljnjih 98.000 ton sovražnega brodovja —H—a — Potopljeni tovori, namenjeni v Afriko
Iz Hitlerjevejra glavnega stana, 1. julija.
s. Vrhovno poveljništvo nemšk'h oboroženih sil je objavilo naslednja izredno poročilo :
Po zadnjem Izrednem poročilu dne 28-junUa so nemške podmornice še povečale svoje uspehe. V dveh dneh so potopile t vzhodnem Atlantiku, v Mehiškem zaliva in v Karibskem morju 14 sovražnih trgovinskih ladij s sknpno 98.000 tonami ter so torpedirale in poškodovale hudo še dre drugi nadaljnji ladji.
Del potopljenih parnikov je prevaža! polne tovore letal, streliva in drugih vojnih potrebščin, usmerjenih v Afriko.
Buenos Aires. f. julija, s. Iz Ottatve poročajo, da je kanadski ministrski predsednik Mackenzie King, vračajoč se s pogovorov v Washingtonu, iziavil v parlamentu* Ni dvoma, da je sedanji položaj med najbolj kritičnimi, ki so ga morali zavezniki prestati in med najbolj kritičnimi v teku te vojne,
Na področju, kjer je obstojal žep pri Volhovu. je bilo v teku očiščevalnih operacij uničenih ver razpršenih skupin sovražnih sil in zajetih več tisoč nadaljnjih ujetnikov. Ponovni sovražni napadi na mostišče Volhova so se izjalovili po hudih borbah spričo žilavega odpora pehote, ki jo je učinkovito topništvo in letalstvo. Tu je bilo uničenih 11 sovražnih tankov in več baterij, ki so jih bombe zadele v polno, je bilo onesposobljenih za boj.
V vodah Finskega zaliva so bojna letala potopila en sovražni torpedni čoln in poškodovala dve majhni bojni ladji.
V zalivu Kole so bombe velikega kalibra zadele dve veliki sovjetski trgovinski ladji.
V Severni Afriki je bila v napadu zavzeta po obvladanju žilavega odpora trdnjava Marsa Matruh. utrjena z globokimi defenzivnimi napravami in Številnimi minskimi polji, kakor je bilo že objavlje-n v posebnem poročilu včeraj zjutraj. Nad 6000 Angležev je bilo ujetih. Uničenih je bilo 36 tankov in številne baterije. Ogromen vojni materijal je padel v roke nemških in italijanskih čet.
Pri napadu na Marsa Matruh se je posebno izkazala 00. nemška lahka divizija. Oklopne nemške in italijanske skupine so nadalje preganjale poraženega sovražnika in dosegle področje vzhodno od Fuke. Močne nemške in italijanske skupine so učinkovito napadle pot, po kateri se sovražnik umika ter angleške obrambne naprave, zlasti južno od Arabskega zaliva.
V borbi proti Angliji je letalstvo bombardiralo v pretekli nori vojaške naprave v Midlandsu in v obalnem pasu The \Va-sha.
Angleški bombniki so napadli v noči na 30. junij zopet mesto Bremen in predmestje, pretežno z zažigalnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imela nekaj izgub. Izjalovil se je spričo koncentriranega ognja topništva sovražnikov poizkus doseči tudi področje Hamburga.
Angleško letalstvo je po dosedanjih ugotovitvah izgubilo 13 bombnikov, ki so sodelovali v tej akciji. Od 17. do 26. junija ie angleško letalstvo Izgubilo 200 letal. Od teh so edinice nemške vojne mornarice sestrelile 23. V isti dobi smo izgubili v borbi proti Angliji 36 naših letal.
Kakor je bilo objavljeno z izrednim poročilom so usnehi. nemških nodmomie se nadalje narastli. V dveh dneh so podmornice v vzhodnem Atlantiku. ▼ Mehiškem zalivu in v Karibskem morju potonile 14 sovražnih trgovinskih ladij % OS.ono tonami ter so hudo poškodovale še dve drugi ladji s torpedi. Del potopljenih ladij fe bil docela naložen z letali, strelivom In "a7nimi vojnimi potrebščinami, namenjenimi v Afriko. I
S finskega bojišča ~ j
Helsinki, i. juliia. s. Na fronti KareliJ-Fe ožine ie finsko topništvo uničevalno >bstreljevaIo sovietske poslanke in taborišča ter med drugim zažgalo 25 zgradb. NTa aunuški fronti so bili odbiti številni napadi maihnih sovražnih oddelkov. V Južnem odseku vzhodne Kareliie je finska pehota krvavo odbila pri Maaselkiju sovražnj oddelek, ki je napadel ob podpori topništva. V osrednjem in severnem delu te fronte je prišlo do medsebojnega nad-'ootrvalnega osmia. Delovali so tudi izvi d-><kj oddelki z obeh strani. Ugotovljeno je hfla da so na aunuški fronti in ob Lado-■kem Jezeru razen že javljenih izgub se-trelieni nadaljnja dva bombnika »PE2€ in ^artaljnii sovietski lovec >MIGG«. Včeraj Kmo£j s0 sovjetska letala nekajkrat na-"idla brez uspeha Fin?kj zaliv. Alarm je >:1 v- raznih krajih ob finski obali in tudi
H ?1 sinku.
Novi nemški feldmaršal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. julija.
Hitler je podelil čin feldmaršala genera-u von KnOchlerju v priznanje njegovih za-dug. ko j^ odbil in uničil boljševiške armade na dolgi fronti v bitki za Petrograd in v priznanje junaških naporov čet, Id <o se borile pod njegovim poveljništvom.
Očiščevalne operacije na Hrvatskem
Zagreb, l. julija s. Včeraj je bilo objavljeno nalednje poročilo:
Ustaška milica in sicer tri*e bataljoni iz Like pod poveljnlštvom usta5keg/a polkovnika An ta Moskova vodijo očiščevalne operacije proti partizanskim tolpam zapadno m severno od pntvičkih Jezer. Partizani, «ci so se zbrali v Priboju, so bili poraženi in so imeli števime mrtve in ranjene. Te operacije se vodijo v okviru neprekinjenih akcij italijanskih sil, p padajočim povelj« ništvom v Sloveniji in Dalmaciji.
•te*. 147
»6LOVSH6S1 « A ROD«, Sreda, 1. jtfij« 1942-XX
Stran S 1
Kakšna bo letošnja letina?
Kljub suši bo ▼ splošnem najbrž bolji« od
LjuMjana, 1. frulija.
Zanesljive napovedi, kakšna bo leto^nj* letina, zdaj Se niso mogoče. Mnogo *e Se odvisno od nadaljnjega vremena, predvsem aH bo dovolj dežja aH ne. Laže p« preso jamo. kakšna bo letina na meščanski zemlji. aLi bomo pridelali taj već sočivja in krompirja kakor lani
Kmalu se bo začeta že žetev. Ječmen že dozoreva. Zal pri nas ne sc^jo nikjer mnogo ječmena, ki med zrti najprej dozori tn ki je nporabljiv za človeško hrano kakor za živalsko krmo. Ječmen bi lahko nado-mestovad oves za krmo in kazalo bi ija sejati namesto oa-s« že zaradi tepa. ker di več pridelka kakor oves. Med ječmen ne-jejo nekateri tudi korenje teko da imajo na isti njrvi na ieto dva pridelka, oba zgodnja. Lani je bilo v Ljubljani posejanega malo več ječmena. Letos pa so fJcora* povsod rajši sadili krompir in fižol. Zdi se, da ljudje od leta do leta bolj cenijo krompir, ki, vsaj v mestu izpodriva druge pridelke,
Kakšna bo letošnja Žetev? Že pozimi so mnogi kmetje tožili, da bo mnogo ozimine propadlo pod visokim snegom, ki je tako dolgo ležal. V resnici fe bila spomladi ozi-mina v nekaterih krajih zelo redka in kmetie so sodili, da je najbolje, če jo pod-orjeio fn posejejo *aro žito aAi pesade krompir. Pozneje si je žito precej opomoglo in najbrž ne bo v splošnem žetev slabša kakor fanL
Skoraj važnejše se nam zda. kako bodn obrodile okepđvine.  kakor  kakšna bo žetev. Pomladna dela so zelo zas-tala zaradi dolge zime tn zato so že teda* mnogi napovedovali, da bo slaba letina, ker so se pač zgledovali na podobnih preiš*njih *etih Toda lepo majni^o vreme ie mnogo P1"*-pomoglo, da je vsa povrtnina obetala najboljši pridelek m da so lepo uvpevale tudi poljske rastline. V začetku tega meseca sc s© že kazali prvi znaki suše. Dežja je bila najprej potrebna povrtnina.  Našn zeflenia-dJtrji so marljivo zalivali in v srVosnem so preprečiti škodljive posledice suše na vrtovih. Nekateri so zalivali  tudi njivice, kjer voda ni bila predaleč.  Na  njivah  je suša napravila nedvomno nekaj škode že do6(!ej m najbrž ;e dež. če ga bo dovolj, ne bo mogel   več   povsem   popraviti.  Vendar se vpliv suse ne pozna povsod enako. Mnogo prej   je   suša   nastopila   na Ljubljanskem polju, kjer je v spodnjih zemeljskih plasteh gramoz, ki naglo propušca deževnico. Suho vreme :e pa prejšnje tednt vplivalo celo ugodno v krajih, kjer so bolj vlažna tla. Ob deževnih letih poljske rastline tam niso dobro uspevale, ker je bilo premokro. Tako je v dolini med Bokalcami in Dobrovo navadno boljša letina v sušnih letih. V vsej Polhograjski dolini pridelujejo precej
koruze, ki ji suho vreme pri j«. Vendar je bila doslej suša prehuda tudi ie za nekatere kraje z vlažnimi dami in kmetje težko
pričakujejo dežja.
Krompir v mestu kale skoraj povsod dobro; vsaj Icrompirjevk« je lepa. Tu m tam so krom par napadle usi m napravrV
precej   Škode«   Posebno  dobrega pride' krompirja si ne smejo obetati pride kn ki sade krompir leto za letom v eni *r
zeml;i. Mnogi ao sadili krompir prav t kakor lani. V začetku se m. pokazalo u . bi rastline kaj slabše uspevale, ko bi na.t pa že začele cveteti. so ostale slabo razvite in le redke so cvetele. Meščani so skoraj vsi sadili krompir pregosto. žaro bodo pridelali najbrž le Hrobne gomolje m ne bodo smeli pričakovati posebno mnogo pridelka. Vsakdo je pač skušal čimbolj izkoristiti zemljo. Zato tudi nekateri ssde med krompir Še zelje, čeprav so vmesni prostm' fe dovolj izkoriščeni s fižolom. Posamezniki so letos sadili med krompir tudi sončnice; sončično seme bi radi zamenjati v tovarni za   iedilno olje.
Fižol je doslej kazal mnogo bolje kakor lani ob tem času. Tudi škodljivci nekaj časa niso delali taksne škode kakor 'ani. Tako letos niso polži uničevali fižola Tu in tam pa so napravile mnogo škode listne uši. Izkušeni pridelovaJci so kmalu opazili škodljivce in jih začeli zatirati z večjim ali manjšim uspehom. Najbolj radikalno zatiranje listnih usi na fižolu je. da mlad fižol, ki so ga napadle uši. takoj izpulimo, da se škodljivci ne razširijo še na zdrave rastline. Da se pa fižol zaradi tepa preveč ne razredči, ga je treba prisadi ti. Zopet drugi at» zatirali uši z raztopino tobačnega izvlečka afi s tobačnim prahom. Uspeh ni bil povsod zadovoljiv. VTekateri so celo tožili da 9o napravili še večjo škodo, ker je btla raztopina izvlečka premočna, da je posmodfla nežne liste. Nekateri so tudi priporočali potresanje fižola z lesnim pepelom. Posebnih kemičnih sredstev za zatiranje listnih uši so se posluževali le redki, pač zato, ker so ti preparati precej dragi, razen tega jih pa tudi ni moči več kupiti kjer koli in je za škropPenje treba imeti še drago škropilnico. Tu in tam se je na fižolu pojavila tudi rja. Kljub precej veliki škodi, ki so jo napravile doslej na fižolu uši. smemo pričakovati, da bo precej pridelka.
Druga povrtnina. zelenjava, grah, zelje m zlasti paradižniki, kaže pon-sod doro. če so vrtove vsaj malo zalivali. Zgodnjega zelja je že precej in poročil >mo. da je naprodaj tudi na živilskem trgu. Upanje ;c. da bo letos pridelanih več kumar, ki so jih meščanski pri d olovalci sadili mnogo, ker so lani šle dobro v denar. Tudi paradižnika ne bo primanjkovalo. Letošnje vreme paradižniku posebno ugaja in bo dobro obrodil.
DNEVNE VESTI
Cenjenim naročnikom in čitateljem
Urad za kontrolo cen pri Visokem korni-sariatu je z odlokom št. VIII 1450/3 z dne 25. junija 1942-XX odredil nove cene za ljubljanske dnevnike. Za »Slovenski Narod« bo od 1. juhja dalje znašalo
naročnina 11 lir na mesec, podrobna cena 50 cent. za izvod.
Vse doslej je veljaj naš list v naročnini m podrobni prodaji enako kakor pred vojno. Zato smo prepričani da nam novih cen ni treba šele utemeljevati, in trdno upamo, da nam bodo naročniici in čitatelji ostali zvesti tudi v bodoče.
»Slovenski Narod.« •
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 51 z dne 27. junija 1942-XX. E. F. objavlja naredbe Visokega komisarja: uvedba vojaških služnosti, prenos poslov stanovskega uradnika na okrajne načelnike oziroma na ljubljanskega župana, preklic priznanja starokatoliške cerkve, maksimalne cene za stavbeni in mizarski les, najvišje cene za oglje; odločbe Visokega komisarja: imenovanje predsednika Pokrajinskega korpo-racijskega sveta, imenovanje podpredsednika Pokrajinskega korporacijskega sveta in imenovanje strokovnjaka Pokrajinskega korporacijskega urada.
— Sedemletni deček zadrži tatu do aretacije. Zanimiv dogodek se je pripetil v Milanu. 18-letni delavec Felice Palmieri je prepustil nadzorstvo nad kolesom, ki ga je pustu pred hišo, svojemu sedemletnemu bratcu Nikolinu. To nalogo je deček zelo resno pojmoval, kar je kmalu nato tudi dokazal, ko se je približal kolesu neznanec in se vzpel nanj, da bi se odpeljal. Toda mali Nikolino ga je zagrabil spodaj za hlače, da ni mogel naprej. Neznanec je pri-solil dečku zaušnico, toda deček se ni dal ugnati. Prenašal je hrabro še sledeče udarce, popustil ni. Vpil je na pomoč in se tako dolgo držal, dokler nI prišel starejši brat in dokler ni prišla policija, ki je neznanca odpeljala. Neznanec je bil 52-letni Angel Protti, ki je priznal, da je hotel ukrasti kolo in da mu je n ali Nikolino temeljito prekrižal ta račun.
— Otvoritev zdravilišča ra delavke V Roncegnu pri Trentu je bila otvorjena nova ustanova, namenjena zdravljenju delavk in hišnih poslov. Tukaj bodo imele brezplačno prenočišče in zdravljenje v menjavah po 15 dni delavke in hišne, pri čemer bodo sprejete predvsem žene in sestre vojakov, ki so potrebne posebnega zdravljenja. Takoj po otvoritvi, ki je bila »elo slovesna, je bilo sprejetih v koristno zdravilšČTio ustanovo petdeset delavk iz pokrajin Ascoti Pičeno, Lucca, Trieste, Genova. Padova in Firenze.
_V tri 5*njice Je treščilo. Skupina ža-
njic ki so žele na posestvu inž. Creme v Vecchianu pri Pisi, se je pred besnečim neurjem zatekla pod bližnje drevo. Nenadoma pa je treščilo v drevo, od koder je švignila strela na skupino žanjic. 23 letna Flora Tozzi, je 38 letna A. Barsanti in 25-letna F. Micheli so obležale na tleh. Stanje ToBzijeve Je brezupno, ostali dve sta po vsem telesu organi.
— Zaradi tajnega zakola Štirih telet je BDami so doznala, da se vršijo v nekem bara v tdid Durini v Milanu skrivne kup-fije z mamili. S posrečeno operacijo je bi-
lo mogoče zajeti v dotičnem baru 34 letnega Salvatora Tucci in natakarja Nulla Brochhieni z Cante pri Rovigu. Sledila je aretacija 36 letne Bice Dell' Orto, ki je bila glavna organizatorica tajnih kupčij z mamili in kokainom v Milanu. Mamila so prodni al i po 1000 lir za gram.
— Biserno poroko sta praznovala te dni v krogu svojih otrok, vnukov in pravnu-kov vzgledna zakonca Romeo in Emilija Ghiringheli. Oba slavljenca imara skupaj 172 let.
— Spremne izkaznice za izvor izven pokrajine. Službeni list v Rimu objavlja, da je prepovedan vsak izvoz vrtnih pridelkov izven pokrajine brez posebne spremne izkaznice, ki jo izdajajo pokrajinski uradi ter pokrajinske prehranjevalne sekcije.
— Cene ženskim nogavicam. Korporacijski minister je določil sledeče cene posameznim vrstam ženskih nogavic: vrsta 1 lir 41, 33; vrsta 2—45. 36; vrsta 3—39, 31; vrsta 4—46, 37; vrsta 5—43, 34; vrsta 6— 34, 27; vrsta 7—28, 23; vrsta 8—34, 27; vr-s'a 9—30, 24; vrsta 10—25, 20; vrsta 11— 23, 18 lir; vrsta 12—24, 19; vrsta 13—21, 17; vrsta 14—22, 17; vrsta 15—24, 19; vrsta 16—25, 20; vrsta 17—16, 12; vrsta 18—15, 12 lir; vrsta 19 — lir 14, \1.
— Smrtna nesreča dveh kolesark. Na cesti San Michele Extra pri Veroni sta izgubili ravnotežje na strmini 40 letna kolesarka Elisa Zenti Perosi in 33 letna kolesarka Irma Tonioli-Bella. Zavozili sta v avtokarski priklopni voz ter obležali s smrtnimi poškodbam L Kmalu po prevozu v veronsko bolnico sta revici izdihnili. Njuna nesrečna smrt vzbuja splošno sočutje.
— Zaradi tajneka zakola Ilirih telet je bil obsojen pred pristojnim torinskim sodiščem bivši mesar Anton Domino na dve leti in 8 mesecev ječe, 6500 lir globe in 900 lir odškodnine.
— 10.000 mladeničev se udeležuje evropskih kulturnih mladinskih manifestacij v Firenzj. Med njimi so poleg italijanskih skupin zastopstva iz Nemčije, Madžarske, Španije, Bolgarije, Hrvatske, Albanije, Slovaške. Nizozemske, Finske, Rumunije, Norveške In Danske.
— Italijanski in nemški letaiiki ter industrijski strokovnjaki so se sestali v Milanu k važnim strokovnim posvetovanjem, ki se nanašajo na obojestransko tehnično sodelovanje v času vojne.
— Srbske Stipendije srn Goethejev zarod. Nemška akademija, lektorat v Beogradu, je dobila dovoljenje, da sme podeliti osmim srbskim slušateljem lektorata odnosno srbskim germanistom štipendije Goethejevega zavoda. Za jezikovne štipendije so bili predlagani dve slušateljici in dva slušatelja, za štipendije za udeležence nadaljnjega tečaja za srbske germaniste pa trije slušatelji in dve slušateljici. Stipendija znaša 300, odnosno 350 mark za štiri tedne in omogoča brezplačno posečanje inozemcem tečajev, ki jih prireja Goethejev institut.
— Hrvatski minister dr. PetrIS se Je vrnil i« Nemčije. Iz Nemčije se je vrnil hrvatski minister narodnega zdravja dr. Petrič. O organizaciji nemškega zdravstva in razpoloženju nemškega naroda se Je izrazil zelo pohvalno. Izjavil je, da je videl povsod dokaze neomajne volje nemškega naroda, ki je trdno prepričan, da bo zmaga na strani osi. Vsa Nemčija stoji kot en mož v gigantskem delovnem procesu.
— Zaključna svečanost nemškega lektorata v Beogradu. Za zaključek svojega uspešnega delovanja ▼ letošnjem šolskem letu je priredil lektorat nemškega znanstvenega zavoda v Beogradu lepo svečanost. Velik obisk je pokaza L kako velik ugled uživa nemški lektorat med vsemi sloji prebivalstva. Dijaki in udeleženci tečajev so imeli priliko praktično poglobiti svoje znanje na polju nemške glasbe. Posebno zanimiva za nemške in srbske goste, ki je bilo med njimi mnogo pros^et-nfb delavcev, so bile recitacije nemških
Recitirali so jih srbski dijaki. Lek-Wolff in Jonietz sta podala kratek ed dela v letošnjem šolskem letu. Na 'Oi so sprejeli najboljši dijaki diplome q darila v obliki knjig.
— Dijakinje nadomestujejo delavke. Ustaškemu pokretu pripadajoče hrvatske dijakinje so iz lastne pobude sklenile med počitnicami od 15. julija do 15. septembra delati v bolnicah kot strežnice ali pa v industriji kot pomožne delavke. Ta čas bodo na plačanem dopustu okrepčila potrebne delavke in mlade matere, zaposlene v industriji.
— OdcLaJa kome v Basatu. Srbska centrala za žito je razveljavila prejšnjo naredbo in odredila, da je treba določene količine koruze takoj oddati.
— Msdšarski paviljon na zagrebškem ▼elasejmu. Madžarska je sklenila zgraditi na zagrebškem velesejmu reprezentativen paviljon. Zgrajen bo tam, kjer je bila na prostem vsako leto razmeščena razstava poljedelskih strojev. Vel esejem se prične šele 4. septembra, vendar so pa že vsi prostori oddani. Poleg Nemčije in Italije se udeleže zagrebškega velesejma tud! Bolgarija, Slovaška. Rumunija in Madžarska.
— Delovna služba na Hrvatskem. Lani v začetku avgusta je izšel na Hrvatskem zakon o državni delovni službi, obsegajoč vse moške in ženske državljane od 19. do izpolnjenega 25. leta. Gre za častno službo hrvatskemu narodu. Organizacija je že toliko napredovala, da bodo že letos poleti prijeli za delo prvi oddelki. Pripravljajo se v prvi vrrti velike osušitve močvirij, regulacija rek in razna druga javna dela.
— Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila trgovina z lesom Ivan Turšič na Verdu pri Vrhniki. Centralna vinama d. d. V smislu odredbe Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino o dvojezičnih napisih se vpiše italijansko besedilo firme: Cantine Centrali societa per azioni Lu-biana. Na občnem zboru z dne 20. aprila 1942 so se spremenila družbena pravila v čl. 7. Delniška glavnica se je zvišala od 380.000 (1,000.000 lir) na lir 513.000 in je razdeljena na 13.500 komadov delnic po L 38.—, glasečih se na prinosca. Izbriše se zaradi smrti član upravnega sveta dr. Zupan Alojzij, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Lenček Ignacij, vseučiliški profesor v Ljubljani. Kolinska tovarna hranil d. d. vpiše se član upravnega sveta Benda Metod, ravnatelj iz Zagreba. Prometna banka d. d. Izbriše se član upravnega sveta ing. Ribarič Ivo, Mesar Ivan in Golob Rr>man, vpiše pa se član upravnega sveta Skrbeč Matija, dekan v Ljubljani. Javlja se, da je vpisan namestnik ravnatelja s prokuro Briški Aloizij, bil postavljen za ravnatelja s prokuro.
— It zadružnega registra. Vpisana je bila Vzajemna nabavnn in prodaina zadruga v Ljubljani, zdruga z o. j., ustanovljena na skupščini dne 1. maja 1942 za nedoločen čas. Člani upravnega odbora so: Zeleznik Ignaci;. uradnik; Boštian-čič Jože, uradnik; Mihelčič Vladimir, uradnik. Hočevar Antonija, uradnica, vsi v Ljubljani in Dovjak Alojzij, uradnik, Vrhovci. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom: izbriše se član in predsednik upravnega odbora ing. Sernec Dušan, vpiše pa se član in predsednik upravnega odbora dr. Vrtačnik Ivan, predsednik uprsvneera sodišča v pok. v Ljubljani. Napredni tisk, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani: Vpiše se član upravnega odbora dr. Pirkmajer Otmqr, pomočnik bana v pok. Keramična zadruga reg. zadruga t. o. j. se zaradi končane likvidacije izbriše.
— Pet let Ječe, ker si je prilastil živilske nakaznice. Pred sodiščem v Ferrari je bil obsojen na pet let ječe in 6000 lir globe 32 letni občinski uradnik Franc Maram*, ker si je prilastil živilske nakaznice petih delavcev, ki so bili pozvani pod orožje.
— Pošten mladenič našel v vlaka 39.000 lir. Italo Bacci. kj pripada GIL-u v Nar-niju. je našel v prostoru, kjer so shranjene obrisače v vlaku, kuverte, v katenh je bil denar. Skupno je naštel 739.000 lir; kuverte so bile naslovljene na Umbro-Emi-lijsko družbo. Mladj Bacci je o svoji najdbi takoj obvestil potnike, nakar je ves denar izročil železniški milici. Sedaj preiskujejo, kako je prišel denar na dotično mesto. Pošteni najditelj bo deležen lepe nagrade.
Beraško taborišče na Hrvatskem. V smislu zakona o zatiranju beračenja bodo na Hrvatskem organizirana posebna beraška taborišča. Za mesto in okolico Zagreba ;e tako taborišče že pripravljeno. Po deželi bodo morali berači pr.silno delati, dokler ne bodo organizirana taborišča.
— Preskrba Beograda z drvmi. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je objavil naredbo o preskrbi mesta z drvmi. Napocrroden nakup drv je prepovedan. Drva se bodo dobivaia na nakaznice, in sicer kvart&lno po maks»imiranih cenah
— Nabiranje zdravilnih zelišč v Srbiji. V Srbiji je bila pokrefijcna akcija za nabiranje zdravrlnih zelišč. Nabirala jih bo tudi šolska mladina. Oblasti so odredi"*- izpraznitev \*9eh razpoložljivih podstrešij, barak, skladišč in praznih prostorov v šolah, bolnicah itd. za s»ušitev zdravilnih zelišč
— Kako Je bila izločena spekulacija na ribjem trgu r Dalmazii. Dalmazijska vlada je poverila, kakor smo že poročali, vso skrb za napredek ribolova v Dalmazii posebnemu komisarijatu za ribolov. Da bi izločil in onemogočil vsako spekulacijo z ribami, je komisariat sklenil nadzorovati ves dotok rib na trg. Vse ribe prevzame za določeno ceno vlada in jih nato porazdeli za potrebe domačega prebivalstva, za izvoz v tujino in v Italijo v zameno za druga Živila. Ves zaslužek, ki ga doseže vlada pri tem poslu, vrne ribičem v obliki nagrad, podpor itd.
Obnovite naročnino!
— Prvi sestanek pokrajinskega, n p ravnega odbora v Spajata. Sredi junija se je v Spala tu prvič sestal pokrajinski upravni odbor, imenovan z guvernerjevo odredbo z dne 2. aprila. Na prvem sestanku so vat odborniki prisegli v roke prefekta, nato pa jih je prefekt pozdravil in jim razložil njihove dolžnosti. Pokrajinski upravni odbor je za Dalmazio novost. V njegovo pristojnost spada nadzorstvo nad občinami in javnimi podpornimi in dobrodelnimi ustanovami.
— Razširitev fašistične sindikalne organizacije na DaJmazio. V zvezi z guvernerjevo uredbo od 13. februarja so bile v Spala tu razpuščene in likvidirane številne gospodarske in strokovne organizacije i iz dobe bivše Jugoslavije. Reorganizacija je napredovala že tako daleč, da v 'SpeJatski pokrajini sedaj ne obstoja in deluje več nobena organizacija iz prejšnjih časov. Varstvo nad vsemi kategorijami, nastalimi iz bivših organizacij, je prevzel delovni urad v Spalatu, ki se vneto bavi z nalogo razširitve fašistične sindikalne organizacije na nove italijanske pokrajine.
— Gospodarsko štetje v Daimaafl. V Dalmazii je v teku štetje gospodarskih podjetij. Osnovp šteija so podjetja, ki so obratovala dne 30. junija- Stevn-i objekti so industrijska, trgovska, obrtna in transportna podjetja. Siotie bo zaključeno ■ v^ kratkem in bo podajo js^no sliko o gospo-'' darski moči Daimazie.
— Najnovejši statistični podatki o pre-bremtetm in ozemlja Hrvatske. Glavni ustaški stan v Zagrebu je objavil najnovejše statistične podatke o ozemlju in prebivalstvu Hrvatske. Po stanju dne 31. decembra lani cenijo število prebivalstva na 6,663.157 na površini 102.196 kv. km. Po-
vprečna gostota na kv. km znaša 65 prebivalcev na enoto. Neodvisna Država Hrvatska je razdeljena na 22 župani j, razen prestolnice Zagreba, ki tvori samostojno upravno enoto. Največja županija jc Vrhbosna z glavnim mestom Sarajevom. Njena površina meri 8500 kv. km. Vsa država je razdeljena na 141 okrajev :n 18 manjših upravnih enot Število občin znaša 999. Po zadnji cenitvi smatrajo, da šteje Zagreb 350.000 prebivalcev.
— Diplomirani so btH na pravni fakulteti ljubljarTkke uah erze gg. Miroslav Gor-jan, Aleksander Lipovšek, Aleksander Hra-šovec, Radivoj Veiikonja. Ludvik Lesko-var, Vilibald Zadnikar, Emest Zunec, vsi " iz Ljubljane. Čestitamo!
IZ LJUBLJANE
—Ij Kot oreh detx*!, nedozorel krompir
nekateri že kopljejo Opozarjanio prebival-,atvo. da mora krompir popolnoma dozore-ti, ker je nezreli krompir kolikor toliko strupen in zdravju zelo škodi j v. Posebno oslabelemu želodcu in črevesju nezreli 'krompir lahko povzroči hude težave ter ima uživanje nezrelega krompirja lahko tudi nevrune po&lecl.ce Na cin:£; rt rani pa moramo obvarovat: krompir, da se ode^li in popolnoma dozori, saj moramo na vse načine skrbeti, da bomo Imeli čim več pri-6>!ka. Tatove opominjamo, da bo oblae*. z vso strogostjo zatrla tatvino krompirje* in drugih poljskih pridelkov, la.^nikom vrtov in njiv pa polagamo na srce, naj v lastnem in v interesni sp'ošnosti ne kopljejo nezrelega krompirja.
—lj Ušel je zedon papagaj, ki govori fn sliši na ime ^Ljubček«. OM* naj se proti nagradi v Zalc&aj'jev: nlleJ 14.
Poravnava dolgov med Srblf® is Hrvatsko
Med srbsko Narodno in hrvatsko Državno banko je bil sklenjen tozadevni sporazum
Srbska Naredna banka poroča: Med srbsko Narodno banko m hrvatsko Državna banko je bila sklenjrma po£t*iha o poravnavi vseh obveznosti, na*rta.iih pred 10. aprilom 1941. V smislu to po£<xlbe t*x!o poravnali vsi srbski dolžni i svoje stare dbvoz-nereri z dinarskim pOk>goin na dlustistu hkvidacij?»ki račun A, Stare obveznoesti ki pa ne izvirajo iz nakupa blaga potom po-lojja na dinarski likvidacijski raćun R hrvatske Državne banke, pri srbski Narodni banki. Prav tako bodo p'ačaii hrvatski tkvlžniki &vo;e stare b'agorvne obveznosti tn ob vernosti, ki ne izvirajo iz nakupa bi a ca. potom kunsicega pologa na likvidacijski račun A oxinoft.no B v kunah sirf»ske Narodne banke, pri hrvatski Državnu banki. Izplačila upnikom v Beogradu in Zagrebu bodo izvršena v kronoio**ksni vistnem rodu vplačil.
Proračunski tečaj je 100 kun = 100 d-.n. Obveznosti, ki s« ne glase preko dinarja, bodo preračunane v dinarje odnosno krone pri obračunu na po<dia# srednjega tečaja uradnega berlinskega notiranja zadnjega dne pred plačilom ali pa po tečaju za notranje nemško zaračunavanje dortične valute, če ne obstoji borzni srednji tečaj Za obveznosti iz blagovnega prometa veljajo: a) obveznosti za dobavo bla^a prod 10. apri-
lom 1941, kakor tudi uprav^čoni in orvičaf-ni sttoski v zvozi s t-vkimi dorva>mmi Maga; b) predplačila za biajjo, plačana pred 101 aprilom, c) srrosici za zbol j ^nje. p^aČAr« pred 10. apriiiom 1041: d) druga plačala v ^lotrazuinu z oboma Klikama,
Vse divcje obveznosti, ki niso na^tet» ▼ prejšnjem < Ostavk u in ki so zapadle pred 10. aprrlom 1°41, veljajo za <>bvcznosri, lei ne izvirajo i/ bia^oA nes^a prometa. Za uredit ev starih MstjCUHIsll ob vezanost i in obveznosti!, ki ne izvirajo iz rnakupa blaga, ;© določen rok do 31. decembra l*>4j.
Ojj-ebe m us.tan«.rve s področia povoj }u jo-č-eija gononala in poveljmica Srbi j«, ki dot-Cujejo upc.iikorn na Hrvatskem iz bla^Jovmh in drugih obveznosti, nastalih pred 10. aprilom 1°41, se lahko obrne S» na srbsAco Na-' rodno banko, d dobe dovoljenje za poravnavo b!a£a. V prošnji mora b-vn navedeno: 1. znesek, ki naj se izplača; 2. v čnjav pnd se izplača znesek; 3. kdaj tn kako je nastal doig; 4. kateri dokumenti *o na raz-poiarjo v dokaz za dolfj; 5. Da-lfi je bil dolg svoj čas prijavljen pri Srbski Narodni banki kakor tudi drugi važni podatki.
Prav tako bodo domači upnici pozvwH svoje dolžnike na Hrvatskem, naj polože dolsjovane zneske pri hrvaTsk* Državni banki v svrho prenosa v Srbijo.
Gospodarski stiki med Italijo in Hrvatsko
Mnoga italijans V * podjetja so ustanovila v Zagrebu podružnice
Ureditev gospodarskih stikov med Italijo in Hrvatsko je naloga stalnega mešanega gospodarskega odbora. V kratkem se sestane ta odbor na novo zase lan je. O trgovinskih stikih med Italijo in Hrvatsko zaenkrat se ni na razpolago statističnih podatkov. Barometer za izmenjavo blaga je pa promet z devizami na borzi. Kar se tiče Hrvatske je bilo 10. aprila ugotovljeno, da je odpadlo v zadnjih 11 mesecih, odkar posluje zagrebška borza, na devizo Milan od skupnega prometa 3.226.000.000 kun 1,050.000. To pomeni, da je bila Ita'.ja približno za eno tretjino udeležena na Hrvatski zunanji trgovini. Ker se je tudi promet nadalje razvijal v enaki meri, je ostal položaj v glavnem nespremenjen.
Hrvatski uradni list sproti objavlja statistične polatke o zunanji trgovini in novih gospodarskih podjetjih. Iz njih je razvidno, da je bilo zadnje čase ustanovljenih več delniških družb, ki se pečajo z izmenjavo blaga med oberna državama. V poštev prihajajoča delniška glavnica sicer ni vel.ka, toda to je treba pripisati dejstvu, da se hočejo nova podjetja najprej prepričati kako bo z izmenjavo blaga in šele potem bodo investirali v to več denarja. Tako je bila ustanovljeno ne lavno na Hrvatskem novo rudniško podjetje z delniško glavnico 1,000.000 kun. dalje delniška družba za glavna gradbena dela z delniško glavnico 3.000.000, avtotvrdka z delniško glavnico 1,000.000, delniška družba za uvoz in izvoz tekstilnih in industrijskih izdelkov z delniško glavnico 1,000.000 kun, delniška družba z enako delniško glavnico in trgovska družba z glavnico 250.000 kun. Izmed ita-
lijanskih koncernov '.ma neko kenncoo podjetje, ki spada med največje na svetu, zdaj tudi v Zagrebu svoje podjetje z delniško glavneco 1.000.000 kun. Isto velja za neko veliko podjetje irtalij.inske težke industrije. V Zagrebu ima svoje zaaLopotvo tudi neka italijanska tvrdka za farmacijo. Omeniti je treba se dve bančni podružiiici. Eno jo ustanovila na Hrvatskem delujoča banka, drugo pa neki italijanski denarni zavod.
Omeniti je treba zastopstvo dalmatinskih cementnih tovarn v Zagrebu, ki so zdaj na italijanskem ozemlju. Velika zagrebška lesna industrija na Borgonovu ima zdaj svoje zastopstvo v Italiji. Končno bodi omenjena še ustanovitev urada za hrvat^ko-itaJjjan-sko industrijske stike v Zagrebu, ki daje kot podružnica fašističnih industrijskih zvez hrvatskim gospodarskim krogom praktična navodila glede poslovnih stikov z Italijo. Tesno sodelovanje med italijanskimi in hrva takimi oblastmi se kaže zlasti v pogledu prevoznih vprašanj. Hrvatska igra namreč v italijanskem tranzitnem prometu z Madžarsko, Srbijo. Rumunijo in Albanijo važno vlogo. Ob Adranski obali vozeči hrvatski trgovinski parniki imajo zdaj hr, vatske zastave.
Slovaška skrbi za investicije
Slovaški ministrski svet je predložil parlamentu dva osnutka gospodarskih zakonov, s katerima bo urejeno vprašanje uvoza in izvoza. V bodoče bodo smeli uvažati blago iz inozemstva samo tisti trgovci in tvrdke, ki jih bo v to pooblastilo gospodarsko ministrstvo. Ministrstvo bo obenem določalo količino uvoženega blaga Drugi zakonski osnutek se nanaša na davčne olajšave prj ustanavljanju investicijskih fondov Iz čistega dobička. Podjetjem bo omogočeno ustanoviti iz čistega dobička zadnjih let za kritje izrednih odpisov za investicije v letih 1942. do 1944. investicijske fonde, ki bodo oproščeni vseh javnih dajatev. Rezerve za take fonde bodo pa smele znašati največ 30 odstotkov čistega dobička in 50 odstotkov dejanskih investicij. Rezerve se bodo pa lahko zvišale na 40 odstotkov, če si pridobi podjetje do konca leta 1942. državne investicijske papirje, odgovarjajoče 10 odstotkom čistega dobička v poslovnem letu 1941/42.
OTROŠKA
Petletna Bvica: Mamica jaz bi biia pa raje fantek. Ali ni ie prepozno
to?
PRI ZASLIŽENOSTI
bronhijev, zasliženosti sapnika in ledvic pijte samo Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 6.
ZDRAVNIK
išče meblovano stanovanje najmanj dveh sob a kuhinjo in kopalnico, v sredini mesta proti dobremu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek >Slov. Narodac pod >Cerarc.
PAPRIKA   M A RIC H
Pepe rosso ltaliano ga ran ti to poro!
In vendita preaso 1 mtgliorl negoziantJ di generi alimenta-ri • commestibilL
[talijanski rdeči poper zajamčeno čist!
V prodaji pri bolj-5ih trgovcih Jestvtn ln kolonljalnega blaga,
D ITT A M. MARICH
TORKE ANN. CENTRALE (NAPOLIj
v2*
Strmn S
>S L O i t A a K i  .NAKOO«, Sreda, 1. Julija 1*42 XX
8t*v. 147
Eksce Visoki komisar v prostorih Banca
di Roma
Visoki Komisar, ki je bil ob otvoritvi ljubljanskega sedeža Banco di Roma odsoten, je 27. junija dopoldne posetil urade, kjer je ta velika italijanska banka že začela svoje poslovanje v novi pokrajini Eksc Graziolija so sprejeli ravnatelj zavoda, nadzornik Banče d'Italia, ki mu je poverjen nadzor nad kreditnim poslovanjem ter uradnistvo banke. Visoki Komi-
sar je posetil ravnateljstvo urada, ogledal si je naprave zavoda ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad začetnim delovanjem.
Ravnatelj Bance di Roma g. Dredaso je Eksc Graziolija pozdravil z izrazi tople zahvale za poset ter ga zagotovil, da bo zavod storil vse mogoče, kar služi gospodarski in finančni okrepitvi nove pokrajine.
Uredba o vojaški služnosti
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza s dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 smatrajoč is varnostnih razlogov za potrebno, da bi se smele nalagati voja&e služnosti v breme lastninske pravice na nepremičninah določnih predelov pokrajine m po zaslišanju vojaškega oblaMva:
ČL 1. Lastninska pravica na neipromičn-i-aah okrog poslopij, zgradb in voeskih naprav vobče, potrebnih za obrambo, se sme obremeniti s služnostjo v izmeri m s sankcijami iz naslednjih členov.
OL 2. Služnosti in predeli, ns katerih se te ustanavljajo, se odredijo in določijo z razglasom nafvišjega vojaškega poveijništva čet. razporejenih v pokrajini.
Take služnosti praviloma ne trajajo več ko dve leti. Po preteku tega roka se lahko obnovijo. V razglasu se določi, ali k) katera znamenja se man jo na zemljišču namestiti. dp- se občinstvu vidno označijo s služnostjo vezani predeli. Razglas se nabije na oglasno desko občin, kjer so s služnostjo obremenjene nepremičnine. Njegov sestavni del je geometrijski načrt zemljišča ki se položi pri občinskih uradih teh občin m i o razgrnjen občinstvu na vpogled. V Času obja\e tc naredbe po odredbi katerega koli vojaškega oblastva že oostoječe služnosti, ki so bile prizaderrm v kateri koli obl'ki ptkjfcčene, ostanev> v veljavi.
CA. 3. V členu 1. navedene služnosti se lahko nanašajo: a) na obveznost Ustnika adi njegovega namestnika, da ne sme odpirati poti, kopati jarkov ali jam kakršne koii ■vrste, da no srne nakupi če vati zemiio ir druge snovi ne postavljati električnih vodov ari vodovodov ali r*4mskih vodov, ne naprav-lja<3 določnih nasadov ali izvajati določnih poljskih ded, ne hraniti lahkovneftjivih snovi, ne rmeti kovačnic ali drugih naprav z ognjiščem in z dimnikom sii brej njega;
b) na obveznost lastnika ali njegovega namestnika, da ne sme postaviti zidov ali poslopij ali da jih sine postaviti samo do določene višine ali zgraditi samo z določnim gradivom; c) na začasno prepoved prehajanja ali postajanja oseb. vozil ali živali.
Cl. 4. Vojaško oblastvo sme ob naložitvi preurediti stanje stvari, ki bi nasprotovalo vojaškim potrebam na zasebni lastnini. « sicer tudi s tem, da se po vi op j a aJi druge stavbe v celoti ah' deloma porušijo. Takšne preureditve dajejo pravico do odškodnine, ki jo določi, če med strankami ni o tem sporazuma, po cenitvi izvedencev upravno oblast vo prve stopnje. Taka odločba je nepreklicna. Prizadete stranke imajo pravico zahtevati revizijo cenitve s služnostmi Mi omenjenimi preureditvami zadetih zemljišč, če bi se zaradi njih obdaoljivi dr.nos znižal.
Cl. 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ru huje kaznivo, po upravnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, st. 8. v denarju do 2000 lir.
Cl. 6. Upravno oblastvo. pri katerem se vodi kazenski postopek, sme pooblastiti vojaško oblastvo, če to zahteva, da obnovi prejšnje stanje. Po pravnomočnosti sodbe izda vojaško oblastvo nalog za vzpostavitev. ▼ katerem določi rok. Ce obsojenec nalogu za vzpostavitev ne u streže v določenem roku, jo izvede uradoma vojaško oblastvo ob obsojen črvi h stroških. Izvrsnost računa o stroških, nastalih za vzpostavitrv potrdi Visoki komisariat. ki odredi izterjavo preko davčnih uradov po predpisih, veljajočih za izterjevanje državnih davkov. Vsi spisi v zvezi z izvršbo so prosti vsakršnih taks in pristojbin.
Cl. 7. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino*. Ljubljana, 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emlllo Grazion
Julij — mesec spravljanja prvih pridelkov
Junij se je poslovil z lepim vremenom — Meščani m praznovali v domačem krogu
LJubljana, 1. julija.
Z današnjim dnem smo prestopili v drugo polovico letošnjega leta, polnega zgodovinskih odločitev na svetovni pozornici. Junij se je poslovil od nas v vsem sijaju poletnega vremena. Razpoloženje meščanov ni motila niti ne nevihta, ki je grozila, da se bo na praznik popoldne znesla z vso prirodno silovitostjo nad mestom in njegovo okolico. Pluvius pa se je zadovoljil le z grmenjem in odvrnil je oblake daleč proč od mesta. Bilo je nekaj vetra in kapelj dežja, potem pa je kmalu zopet posijalo solnce, ki je našlo že mestne ulice prazne.
Tudi julij se uvaja z lepim vremenom. To je končno njegova pravica m dolžnost saj ga štejemo skupno z avgustom med najtoplejše mesece našega podnebja. Resni časi nam letos ne bodo dopustili uživati njegovih blagodejnih žarkov v polni meri, naše skrbi se bodo pač tudi v prostem č>su najbolj oklepale vrtov, njivic in polj. Morda bomo z uspehi na tem področju vsaj skromno nadomestili zadovoljstvo, ki smo ga v mirnih časih užili z drugačnimi in danes nedvomno neumestnimi zabavami in potovanji.
Julij je mesec prvih pridelkov tako na
vrtovih, v sadovnjakih in na poljih. Na vrtovih smo doslej večinoma spravljali solato, grah, deloma rdečo peso, kol era bi eo, zelje in druge podobne pridelke, kar vse je le bolj trenutnega pomena in tvori pomožni del nase hrane. Sedaj bo pa pri Sel na vrsto že rani krompir. Kdor ga je skrbno gojil, mu primerno gnojil, bo letos našel za svoje delo več plačila kakor lani. Prvi pregledi kažejo, da bo krompir dobro obrodil in da skriva vsak grm krompirja obilo gomoljev v zemlji. Priporočamo pa, kolikor je le mogoče, da se ga pusti dozoreti rx>polnoma, da bomo izrabili naklonjenost narave do zadnjih možnosti.
Tudi v sadovnjaku, kjer se črešnje že naglo poslavljajo, se bližamo z julijem prvi letini. Konec meseca bodo zrela že prva jabolka. Sadjarji bodo imeli z drevjem vsak dan dovolj dela. Pinciranje, čiščenje in boj proti Škodljivcem, vse to bo opravek sadjarjev v tem mesecu. Drevje se letos pod obilno težo sadnega bremena vedno bolj šnbi. Treba je veje čim prej podpreti, da se nam ne bodo zlomile.
Končno se naglo bližamo tudi že žetvi na žitnih poljih. Pšenica dozoreva hi ru-meneče klasje se pod težo zrn poveSa.
Prodoren uspeh našega glasbenega naraščaja
Tudi četrta sklepna produkcija 6A in SGS je vzbudila navduSenje glasbo ljubečega občinstva
Ljubljana, 1, julija.
Zopet smo doživeli lep nastop; četrta sklepna produkcija gojencev Glasbene Akademije in SGS predstavlja novo stopnjevanje kakovostnega podajanja ter glasbeno estetskega izražanja, ki nas je z njim nas ambiciozni, idealni glasbeni Darašcaj pri svojih dosedanjih produkcijah tako prijetno presenetil. Po tem pravem koncertnem nivoju, do katerega se je vzpela produkcija, smemo upravičeno soditi, da je zagotovljena tesna kontinuiteta med starejšo ter mlajšo glasbeno generacijo, kar je najzanesljivejše jamstvo za plod ovito, bogato glasbeno življenje ter delovanje. Gojenci, ki so vneto sodelovali na četrti produkciji, so pokazali toliko ljubezni do glasbe ter njenih vrednot, da so s tem vzbudili se bolj iskreno navdušenje občinstva, ki je odneslo tudi topot obilo najboljših vtisov.
Kot prvi je stopil na oder gojenec dru-gega letnika SOS Janez Komar. Prizadevno je naatudiral obe motivno različni skladbi in sicer Novakovo bLagozvenečo »Bar-karoloc in Ladukinov Igrivi >Allegro<. Komar kaže mnogo plemenite vneme, glasbeno darovitosti in smisla za solidno reprodukcijo. Z vztrajnim napredovanjem v dosedanji smeri se bo lahko razvil v sijajnega pianista.
Potem nas je navdušil violinist Jurij Gre-gore, absolvent četrtega letnika Glasbene akademije. Pri zrelo dognanem Izvajanju HsndeJove »Sonat«« v štirih stavkih in Wlemiawskega »Koncerta v d- molu« smo lahko opazili nastavke bodoče virtuoznosti, širokega in globokega umetniškega zanosa. Z lahkotno kretnjo po biserno zvenečih strunah ustvarja močne učinke. Z dominantno sigurnostjo obvladuje težje prehode In pasaže, razodeva pa tudi ni težjih mestih nedvoumne znake samoniklega glasbenega mišljenja. S spretnostjo prestreza strunam najvažnejše in najmehkejse, najelementar-nejde In tudi najbolj svečane zvoke ter tone. Razpolaga z vsemi finesami klavirske tehnike. Na posrečen način uravnava svoje artistično znanje s sposobnostjo čim popol-uzivetja v vsebino, slog ter obltkov-skladbe. Občinstvo je mlademu Gregorcu s posebno iskrenim priznanjem
pokazalo, da pravično in pravimo ocenjuje njegove odlične kvalitete. Neumorno izpopolnjevanje mu bo utrlo nezadržno pot navzgor. Pri svojem izvajanju je imel v prof. Ravniku mojstrskega spremljevalca,
Z gibčno ročnostjo in nežnim občutjem se odlikuje gojenka tretjega letnika SGS Jelka Suhadolnikova, kar je izpričala s prepričevalnim klavirskim izvajanjem Beethov nove »Sonate« op. 14, št. 1. Njena igra kaze temeljito šolo. nedvomen napredek fn dobro izvežbanost. Rahli nedoatatki tehničnega značaja se bodo z nadaljnjim prizadevanjem lahkotno odstranili.
Sledila je gojenka Betet tove solistične dole gdč. Nada Stritarjeva. Njene pevske odlike so prepričevalne. Ob »Razočaranju« (Szopaki) m znani ariji iz Delibasove opere »Lakme« smo lahko razbrali, da se N. Stritarjeva ne bo hotela odreci potrebi nadaljnjega izpopolnjevanja. Beseda o njenem napredku bi bila spričo njene nadarjenosti ter volje k vzponu nedvomno pomanjkljiva. Njen sopran je prozoren, svetel; lahkotno se vzpenja v visine. Prozno ga oblikuje r koloraturnlh nihajih. Zdi se, da se bo lahko razvila v odlično koloraturko. S svojim solističnim nastopom je ustvarila vtisk, da nimamo v njeni osebi ne samo dragocene moči, udeležene pri pevskih uspehih znamenitih pevk — sestra, ampak da bo verjetno njeno sodelovanje v njej primernem opernem žanru zelo koristno. Za njene bodoče uspehe pa je temeljita Be tet tova šola, ki vztrajno izloča porajajoče se nedostatke, najboljše jamstvo. Smiselno m skladno jo je spremljal pri klavirju Samo Hu-bad.
Mnogo užitka nam je pripravila tudi Ksenija Ogrinova, gojenka tretjega letnika Glasbene akademije. Na njene odlike smo opozorili ze ob priliki tretje sklepne produkcije. Tudi na četrti produkciji je imela ob Beethovnovih >32 varijacijah v c-mo-lu« precej prilike, da je razvila vse svoje znanje ln da so pod njenimi rokami zazve-neli jasno doneči klavirski zvoki S smotrnim šolanjem pridobljena rutina se pri Ogrl-novt dopolnjuje z zdravim smislom za verodostojno Interpretacijo ter preftnjenim okusom Z2. pravilno vrednotecje Irsb-n-
od zidos
Visoki Komisar sm LJNbljarr»ko pokrajino je n& osnovi Kr. zakonskega dekreta s dne 1. maja 1 »41-XIX St. 391 tn na osnovi svoje odredbe z dne 29. junija 1942-xX v sporazuma s pristojno Vojaško oblastjo odredil,
da se s današnjim dnem ▼ ljubljanski občini spet obnovi policijska ara od 21. do 5. Javni lokali se r -r?o morali zapirati ob 20.50.
Prekršitelji bodo kaznovani v smisla odredbe s dne 29. oktobra 1941-XTX st, 185. Ljubljana, 1. julija 1942-Xx.
Visoki Komisar EmJUo UrasJotl
Visoki komisar Ljvbliansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
objavljata:
Dne 1(5. t. m. so komunistični elementi ! odvedli in nato zaklali župnika iz Prečne i in kaplana iz Hinj.
Dne 17. t. m. so komunisti odvedli in ; ubili župnika in kaplana iz St Ruperta. Sklicujoč se na proglas z dne 24. aprila t. 1. in ker je brez haska potekel določeni rok za aretacijo povzročiteljev omenjenih zločinov, je bila odrejena ustrelitev 4 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja.
Us*relitev je bila izvršena dne 23. t m.
ob 5.45.
Pojasnilo o kretanja
ob železniških progah
V zvezi z odredbo z dne 20. junija 1942-XX, tičočo se kretanja in postajanja v globini 1 km ob železniških progah, se pojasnjuje kakor že nedvoumno izhaja iz besedila naredbe same, da se jsraejo prebivalci hišnih skupin ali posameznih hiš, stoječih v globini kilometra, za katerega je prepovedano kretanje v času zatemnitve, svobodno kretati in postajati v omenjenem pasu v dnevnih urah.
estetike, ki se v navedeni Beethovnovi ne-lahki Skladbi tako lepo odraža.
Nastopajoči, ki so gojenci sol ravnatelja Betetta, docenta M. Upcnaka, izrednega prof. A. Ravnika, rednega prof. J. Ravnika ter izrednega prof. J. Slaisa, so se s tem prodornim uspehom najlepše oddolžili svojim glasbenim vzgojiteljem. Hkrati pa so pomagali utrjevati kvalitetni sloves, ki so si ga pridobile vsakoletne sklepne produkcije gojencev nase Glasbene akademije ln SGS. Občinstvo, ki je napolnilo veliko fi!-harmonično dvorano, pa je znova pokazalo svoje umovanje za vzvišena prizadevanja nase idealne glasbene ™i*dr*f>
r
Dr. Fran UeSič
Ljubljana, 1. julija
Na ljubljanski kliniki je umrl davi vse-učlliski profesor dr. Fran TlrsV, eden naših najagilnejsih in najproduktivnejših znanstvenikov in publicistov. Star je bil 70 let. Zadnje čase je bil ze zelo slaboten in moči so mu vidno pešale.
Pokojni nas odlični literarni zgodovinar ln publicist je bil zadnja leta redni profesor za slovenščino ln književnost na zagrebški univerzi. Rojen je bil 30. julija 1871 pri Sv. Juriju ob Sčavnici. študiral je gimnazijo v Mariboru, univerzo pa v Grazu, kjer je bil promoviran suh ausplciis imperatoru leta 1901. Po dovršenih študijah je služboval kot suplent na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, od leta 1896 do 1908 kot glavni učitelj ln profesor na ženskem učiteljišču od leta 1898 do 1910 pa na n. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914. se je pa habilitiral na zagrebškem vseučilišču za Slovenščino in književnost ter postal s 1. majem 1919 redni profesor. Med prvo svetovno vojno je bil suspendiran. Prejemke so mu sicer pustili neokrnjene, pač je pa '-ubil oravico do napredovanja.
Dr. Fran EesiČ je tako globoko zasadil plug v nado kulturno njivo, da ga po pravici prištevamo med najodnčnejse javne delavce, kar smo jih kdaj Imeli. Kdor bo hotel sistematično zbrati, proučiti in prav oceniti njegovo znanstveno in publicistično delo, bo moral napisati obširno, temeljito studijo. V kratkem članku ne moremo niti našteti dolge vrste razprav, ki Jih je napisal pokojni. Tudi če bi začeli naštevati samo glavna njegova dela, bi nastala predolga vrsta. Znanstveno in javno delovanje je služilo pokojnemu vse življenje za naj vil jI ideal. Kot mož Širokega obzorja in močnega intelekta je svoje ideale vedno dosledno zagovarjal in propagiral tudi v svojih neštetih klenih govorih. Dr. Fran Hesič je bil tudi predsednik Slovenske Matice, ki je bila pod njegovim vodstvom na visku.
Čudno naključje Je hotelo, da ležeta skoraj istočasno v grob dva naša javna In kulturna delavca dr. Fr. Fran Hesič in dr. Gustav Gregorin. Kakor o dr. Gregorinu, velja v polni meri tudi o dr. Ileslču. da 4 je postavil s svojim dolom, pa tudi s tvojim svetlim značajem in vzornim Svijanjem med nami trajen spomenik. Slava njegovemu spominu, žalujočim pokojnikovim svojcem nase iskreno soaalje!
Mravlje
V splošnem valjajo mravlje za najmar-ljivejše živalice na svetu. V resnici njihova mari ji vos trti tako velika. Novejša raziska-vanja so namreč pokazala, da delajo mravlje samo od sredine apiua do sredina oktobra. Pa Se ta delovni čas js omejen, kajti mravlje delajo samo ob lepem vremenu. Ce je hladno sli deževno vreme, se umaknejo globoko v mravljišča, kjer počivajo in le-nuharijo.
DOBRODOŠLA GLASBA
— Ali se vam js na f***KTsi Izobrazba
vaše hčere izplačala?
— Pa Se kako?   Obe sosedni httf sem
' :l.k: kupi za r.cio* ično ceno.
Pestra obilica športnih dogodkov drugod
Jtnr<
italijanski p tik nI nI prvak — Švedi so premagali UPgomctii — Italijan Urbana ti je ostal ie naprej boksarski prvak nraije kategorije
Ljubljana, 1. julija
V nedeljo so bile po vseh državah, kjer športniki kljub neugodnim časom se vztrajajo na Igriščih in drugih športnih terenih, na sporedu zanimive športne prireditve. V večini držav so sli ts na počitnice nogometaši, bliža na se višek sezone za kolesarje, lahkoatlete, plavate in druge poletne športnike.
Nekaj nogometnih
Od rezultatov nogometnih tekem je treba omeniti na prvem mestu izid mednarodne tekme med Švedsko in Dansko. Švedi ss pripravljajo na sestanek s Italijani — mimogrede povedano je sedaj te gotovo, da se bo tekma vnUla, med tem ko bo Italija mladinski tekmi s Madžarsko in Hrvatsko verjetno odpovedala — zato pa jim je bila tekma v Kopenhagnu z Danci dobrodošla priložnost za generalni pregled svojih moč!. Švedsko moStvo je preizkušnjo dobro prestalo. Premagalo je Dance 3:0 (2:0).
V Italiji je bila povratna finalna tekma za pokal. Juventus je tokrat na svtvih tleh z lahkoto premagal Milano 4:1 (2:0). Poročila pravijo, da ni nudila Igra gledalcem nič posebnega. Uživali so edino ob tehnično sijajno Izvedenih napadalnih akcijah znanega igralca Juventusovega napada Lushte, ki je sam trikrat potresel mrežo v vratih Milana.
Nedeljsko kelo prvenstva divizije B nI prineslo v tabeli nobenih sprememb. Vprašanje drugega izbranca za vstop v divizijo A je Se vedno odprto, med tem ko je Bari že skoro siguren, da bo prestopil. Teoretično pa Se ni odločeno, ali bo prvak. Sicer vodi a tremi točkami naskoka, v zanj najslabšem primeru ra ga lahko Pescara dohiti in prehiti. Praktično pa je ta izid zelo malo verjeten. Nedeljski rezultati so naslednji:
v Lucehi: Lucchese-Fiumana 3:1, v No-vari: Udinese-Novara 2:0(!), v Sieni: W cenza-Siena 2:0. v Brescii: Brescla-Prato 6:2, v Sodiju: Fanfulla-Bari 0:0, v Pisi: Pisa-Savona 3:0, v Piacenzi: Reggiana-Alessandria 1:1. v Padovi: Padova-Pro Pa-tria 3:1 in v Pescari: Pescara-Spezia 2:1.
Stanje v tabeli je takole: Bari 47 točk, Pescara 44, Vicenza ln Padova 43. Brescia 39, Pisa 35, Sezia ln Novara 31, Udtnese in Aleasandria 32, Pro Patria ln Fanfulla 90, Siena 29, Savona 28. Piumana in Reggiana 22. Prato 21 in Luccheae 11 točk.
Švicarsko ligaSko prvenstvo se je v nedeljo končalo z naslednjimi izidi: Blenne-Young Fellow» 4:0, Grasshoppers-Cantonal 3:2, Luzern-Nordstern 3:1, Grenchen-Sankt Gallen 2:0, Lausanne-Senrette 4:0; Luga-ntfvftoung Bovs 3:2 ln Curih>Chaux de Foods 3:1.
Nogometno prvenstvo so zaključili tudi na Holandskem. Zadnje kolo je odloČilo v korist kluba >Ado de Haag«, med tem ko se je favorit Eindhoven uvrstil na drugo mesto. Tabela izgleda ob zaključku takole: 1. Ado de Haag 10 točk (prvak za 1. 1942). 3. Eindhoven 9, 3. Agevo 8, 4. Blauw Witt 7 in 5. Heerenveen 6 točk.
lahkoatletskih
V Italiji so v nedeljo in na praznik startali za državno prvenstvo atleti II. serije. V posameznih disciplinah je nastopilo skupno 883 tekmovalcev. V nedeljo je bilo odločeno prvenstvo v 6 disciplinah. V teku na 10 km je postal prvak Pederzinl s 33:01.2, v skoku v daljino Vallon s 6.81 m, v skoku ob palici Rinaldi s 3.70 m, v metu krogle Materasso z 12.86 m, v metu kopja De Salvi s 55.18 in metu kladiva Marizzoni s 43.63 m. V ponedeljek je bilo na sporedu še 11 disciplin.
Na startu za splošno državno prvenstvo so se v Bologni zbrale tudi lahkoatletinje. Nove italijanske državne prvakinje so: Lucchlnljeva is Torina v teku na 100 m s časom 12.7, Cattaneseva iz Milana v teku na 200 m • časom 26 sek, Tonanijeva iz Milana v teku na 800 m a časom 2:25.9. Francova is Torina v teku na 80 metrov čez zapreke s časom 13-4, Jannonljera Iz Rima v skoku v višino z 1.53 m, Francova iz Torina v skoku v daljino % 5.31 m, Pied-ninijeva lz Torina v metu krogle z 12.10 m, Gabričeva lz Milana ▼ metu diska s 37.97 m in Bailabenova iz Triesta v metu kopja z 37.39 m. V oceni klubov je zmagal Venchl Unlca 4z Torina s 46 točkami pred Filo-tecnico iz Milana z 29 točkami.
kolesarskih
V Italiji so Imeli v ne *> na sporedu troje kolesarskih prvensi Tirkališčno v Milanu so zaključili Sele v ponedeljek in so v nedeljo spravili pod streho le izločilna tekmovanja. Cestno prvenstvo juniorjev si je priboril na 114 km dolgi krožni progi s startom in ciljem v Firenzl Gario Rebella iz Savone. Prevozil je proge« v 3 urah in 7 minutah ter dosegel povprečna ^\tr*-na uro 37.5 km.
V prvenstveni krožni dirki nć*^visr<h s startom in ciljem r Ravenni js zmagal Toccaceli is Rima. Proga js bila dolga 180 km ln jo je zmagovalec prevozil v 5 urah in 45 minutah s povprečno hitrostjo 32.4 km na uro.
boksarskih
V Rimu sta se sestala v borbi za naslov evropskega prvaka mulja kategorije dosedanji prvak Italijan Urbinati in Spanec Ortega. Ortega je po 12 kolih opustil borbo ln Urbinati je Se naprej posestnik prvenstvenega naslova.
V Hamburgu v Nemčiji js zbudil veliko zanimanja boksarski dvoboj med nemekim prvakom najtežja kategorija Heuserjem in Nauselom. Prireditve s« js udeležilo 12.000 gledalcev. Po 12 kolih so sodniki razglasili neodločen izid. Heuser ostane prvak, Neusel pa ga bo verjetno v kratkem povabil zno^ va med vrvi.
in drugih rezultatov
V Budimpešti so priredili na Donavi veslaško tekmovanje. Udeležili so se ga tudi Nemci m Italijani. V skupini osmercev so zmagali z naskokom 7 sekund Italijani »Ca-nattleri Antene c pred veslači Budimpešta, Berlina In Dunaja. V skupini četvercev brez krmarja na so bih zmagovalci Madžari pred IUIjtini.
Nemški prvak v hokeju na travi jc postal Berlinski Hockey Club, ki je v nedeljo premagal T. V. Šachcnhausen 5:3.
V danskem teniškem prvenstvu je zmagal med moSkiml Plougman, med ženskami pa Sperlingova.
NemSka prvakinja v telovadbi je Irma Wa!ther iz Monakovega. Prvenstvo si je osvojila na nedeljskih tekmovanjih v Mann-heimu pred Berto Rupp iz Berlina in Ano Marijo Heldovo iz Monakovega.
V Rimu se je v nedeljo začelo italijansko žensko klubsko prvenstvo. Po prvem dnevu je vodila Trieatina Nuoto s €0.\^ točkami pred Dop. Ansaldo s 5340, Fi :manna Nuoto 5205 in SS Lazio 5120 točkami.
Našim naročnikom! Včeraj »Slovenski Narod« ni izšel. Prosimo jih. naj nam to oproste. Naši naročniki so dobili v zameno današnjo številko »Jutra«.
(3e/
esnieo
KOLEDAR
Danes: Sreda 1. julija: Toobald. KINEMATOGRAFI ZATRTI DE21RNE LEKARN K
Danes: r>r. P.ccoli, Tvrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mosta, Zaloška cesta 47.
— lj Ravnateljstvo iste <Jla>hene Malic« opozarja vse svoje gOJOBCS, d.T dvignejo v pisarni spričt-ala, letr -Točilo in od društva poklonjen izvod muzikalij za jub !e;no leto 1942. Pisarna posluje dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Iz Spodnje stsferske
— Novi grobovi. V Maribotu so nmr'1: zase bruca Marija Ko'ler, stara 7S let, vdova po okrajnem glavarju Hedviga v on Fraenzl-Vestcnock, stara 80 let; tisk.-*jeva žena Pavla Tachler roj. Sa-Ukr, st; a 22 let; sassbnica Terezija L^bc roj. Wlcher, stara 77 let; revinn polu [jaki nsiianfUflc Ak>jz Vandsauner. star 27 let in za-sebnica Štefanija Mlakar, stara 32 let. V it. Pavlu pri Preboldu je umrla tigovOeva lena n s-režija PJU, v St. Janzu pri Dobmi jc umrla Antonija Pesman, stara 66 let, v st. Lenartu je umrl Martin Cverle. star 77 let. v Gorioi pri Smartnem je umrl kmet Mihael Cokan, star 62 let.
— Tretja zbirka za. nemški Kdeei Ur«/-. 7. junija je bila prirejena v Nemčiji tretja zbirka prostovoljnih prispevkov po hišah Za nemSki Rdeći knz. Vrgla jc 4&82M1&S1 mark.
— Zanimivo predavanje. V soboto je bilo v kinodvcrrani v Mariboru zanimivo predavanje. Na povabilo šlajerske-ga Heimatbun-da je prišel predavat narelnlk Buckel, Id se je delj časa boril v Severni Afriki in je predavaj o svojih doživljajih. V ponedeljek je predaval o svojih doživljajih na severno afriškem bojišču v Celju, včeraj pa v Trbovljah.
— Mariborčan diplomiran v Zagrebu. Na tehnični visoki šoli v Zagrebu je bil diplomiran za gradbenega inienjerja Alfred Vo-gfrin, sJn mariborskega občinskega uradnika Franca Vogrina.
— Dan glasbe v Ptuju. V soboto so imeli v Ptuju dan glasbe, ki ga je priredila glasbena šola. Solelovali so vsi glasbo ljubeči Ptujčani. Prireditev se je pričela že v petek zvečer, ko so se oglas.le z magistralnega stolpa fanfare. V soboto zjutraj jc bila budnica, dopoldne so b:le glasbene prireditve v bolnici, potem so pa nastopili dečki in deklice v dvorani društvenega doma. Popoldne je bil promenadni koncert v mestnem parku, zvečer pa velik koncert v Nemškem domu.
— Nevarno zastrupljen je krvi. V soboto so pripeljali v celjsko bolnico v Laškem biva joco Antonijo Lorger, ki sd je zastrupJa kri. Pred mesecem dni se je ranila na nog-., pa se za rano ni zmenila. Zdaj je nastalo nevarno zastrupijenje krvi.
Radio LJubljana
ČETRTEK, 2. JULIJA 1942 XX. 7.$o: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. — V odmoru (8.0o)' Napoved časa. 8.15; Poročila v italijanščini. 12.15: 1 cert pianističnega dua Bizjak-Hrašc c. 12.40: Koncert violinista L. Pfeiferja (pri klavirju Marijan U po v se k ). 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 1U.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Konceit Ralijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanee. — Orkestralna gla>ba. 14.00: Poročila v italijan-sdLn.!. 14.15: Operna glasba. Vodi dirigent Ugo Tansir.i. sodeluje tenorist Emilio Ren-zi. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15; Duet harmonik Malgaj. 17.40: Koncert komorne glasbe. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Romance. 20oO: Napoved časa. — Poročila v itaiijanščilni. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45; Trio F iona. 21.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanee, sodeluje sopranistka Manja Mlejnikova. 21.50: Violinski koncert Jana Slajša <pri klavirju J. Ra— k 22.10: Ven-eek narodnih pesmi. — Crkester vodi dirigent Petralia. 22.45: Poročila v itilijanšči-ni.
PHAKTK! -\ KADfI.EC
— PrijateLald bi I na hotel ponudit! cigare?
— Z veseljem. Mislil sem pa. da hočeš opustiti kaj o.
— Saj tudi hočem, toda tako hitro to ne gre, najprej sem nehal kaditi svoj* cigare.
NA KONCERTU
— 2al vam ne morem odpreti vrat v dvorano, ker se je koncert ze pričel.
— Saj ne bom nikogar motil.
— Ne, Če odprem vrata, uide gotovo se nekaj obiskovalcev.
PASJI DAVEK
Profesor: AH je davek na pse posredna ali neposredna davščina?
Kandidat: Posredna.
Kako utemeljujete to?
Ker tega davka ne pobirajo nenperedno od psov.
Stran 4
»SLOVENSKI NARODi^ t. jrfrja 1942-XX
JI   mm. 147
Zvezda postaja tudi prometna zvezda
Največji ljubljanski trg sredi mesta, tnalo njegove zgodovine in njegov prometni
pcmen
V Zvezdi so letos orali in sadili krompir
Ljubljana, 24. iunija Seasom bomo najbrž pozabili, od kod izvira ime Zvezde, zdaj ko ni več v oblik: zvezde križajočih se drevoredov. Vendar bo pa ta trg kmalu postal prava prometna zvezda. Ljubljansko središče, ter bo še pridobil na svojem pomenu. V prihodnosti se bo stekalo nanj še več poti, tako da bo mnogo živahnejši.
Ljubljana brez večjih trgov
Za Ljubljano je posebno značilno, da nima večjih trgov. Menda Je prav zaradi tega v starih časih dobila zasmehljivo ime — Dolga vas. V resnici so bile njene ulice, odnosno ceste podobne tako zvanim vrstnim, obcestnim vasem, ki imajo hiše razvrščene vzdolž ceste. V nekem pogledu se je Ljubljana razvijala podobno kakor vasi ob glavnih cestah; sirila se je ob glavnih cestah, odnosno vedno bolj daljšala, tako da jo lažje primerjamo obcestni kakor gru-časti vasi. Vemo, da se je začela v začetku razvijati vzdolž ceste ob vznožju Gradu. Izjema v tem njenem razvoju je pa nastanek Novega trga na levem biegu Ljubljanice. V poznejših stoletjih je mesto raslo tudi vzdolž svojih glavnih cest. n. pr. vzdolž Poljanske ceste. Mesto je pa raslo enako ob cesti tudi v drugo smer, ne le od Starega trga proti Poljanam, temveč tudi po Kar-lovški cesti. Podoben je bil razvoj ob Dunajski cesti. To pa ne velja povsem za Šiško; lahko bi celo rekli, da se je siška bclj bližala Ljubljani vzdolž Celovške ceste kakor Ljubljana Šiški. Zdaj pa, ko sta Ljubljana in Siška strnjeni, nas Celovška cesta tudi spominja na ta razvoj obcestne vasi. Tudi Sv. Petra cesta, ki je bila najstarejše ljubljansko predmestje (tedaj se pa predmestje seveda še ni imenovalo »cesta«) je bila priključena Ljubljani kot dolga vas. Vse te glavne ceste, ki je ob njih raslo mesto, se pa niso združevale v trgu, namreč v trgu v dandanašnjem pomenu besede. V starih čnsih je bil trg vsak prostor, kjer se je razvijalo tržno življenje. Tržni prostori pa niso imeli vedno obliko trgov v dan-
ži primer Starega pa tudi Mestnega trga. To sta v resnici le ulici, niti ne posebno
široki. V srednjem veku je bila Ljubljana \>rez večjega prostora, ki bi ga lahko imenovali po razsežnosti in obliki trg, če izvzamemo Novi trg. Razvoj Ljubljane v prejšnjih stoletjih se pa kaže tudi v tem dandanes, da ima mesto še vedno malo trgov, odnosno, da sploh nima večjega trga. Le nekdanji Kapucinski trg, Zvezda je izjema.
Ljubljana ima obliko zvezde
Oe pogledamo na Ljubljano s ptičje perspektive, opazimo, da ima obliko zvezde, vidimo pa tudi, da se glavne ceste, konicr te zvezde ne združujejo v središču in ne končajo v osrednjem, velikem trgu. Glavne prometne žile se ne križajo. Težko je dognati, kje je pravo, ožje mestno središče. Ljubljana se zdi ekscentrično mesto, ki ima vec središčnih jeder, celo slabo povezanih med seboj. Valovi mestnega prometa se razlivajo neenakomerno in nekatere ulice so živahnejše kakor bi pričakovali po njihovi legi. Tako bi marsikdo mislil, da bo najži-vahnejši promet na Mestnem trgu ali morda še kje nižje proti vzhodu. Najbolj živahno je pa v šelenburgovi ulici, ki je že na robu, saj se zahodno od nje razprostira velika nezazidana površina i Tivoli, Rožnik). Mislili bi tudi, da bo mnogo živahnejše ob glavnem kolodvoru, ki je ob pomembnih tranzitnih cestah blizu geometrijskega središča mesta, razen tega se pa tam izlivajo še večje ceste, n. pr. Miklošičeva, Ce bi iskali mestno središče po tem, kje je naj-živahnejši promet, bi ga morali določiti med Ajdovščino in Zvezdo ter glavno pošto in Marijinim trgom. Ce bi Ljubljana Imela kje tam velik trg. n. pr. na prostoru med Frančiškansko tn Dalmatinovo ulico ter Blei-vveisovo (prej Tvrševo) in Miklošičevo cesto, bi imela res močno središčno jedro.
Zvezda kot središčni trg
Vlogo ljubljanskega središčnega trga prevzemata Marijin trg in Zvezda. Marijin trg je majhen in je prav za prav le križišče, da bi lahko postal trg v pravem pomenu besede. Primernejši je, da se z njega promet razliva, kakor na njem zliva. Mnogo primernejša je za središčni trg Zvezda. Toda ima nekatere pomanjkljivosti, da ne more postati bolj prometna, odnosno, da na nji ni mogoče zadovoljivejše urediti prometa. Skozi Zvezdo drže v glavnem tri pomembnejše prometne žile: prometna zveza od Marijinega trga vzdolž Ljubljanice proti Novemu trgu in dalje proti Prulam in Trnovemu; podaljšek glavne ljubljanske ceste, (zdaj Bleivveisova), os sever jug: šelen-burgova ulica—Gradišče, in šelenburgova ulica—Vegova, odnosno Gosposka. Iz severozahodnega dela mesta, iz Šiške, je najprimernejša pot v Šentjakobski okraj in na dolenjsko stran skozi Ajdovščino, po Selen-burgovi ulici in čez Zvezdo. Pot čez Marijin trg je mnogo manj priporočljiva. Se težje se voznik prerine skozi Trančo in tesen Stari trg. Ce pa izbere pot po Cesti Viktorja Emanuela IH. (prejšnja Bleiwei-sova), Aškerčevi ulici in Cojzovi cesti, mora napraviti večji ovinek. Osrednje Trnovo ima najboljšo zvezo s središčem po Emon-ski cesti in Vegovi ulici. Pot po Gorupovi ulici in Gradišču ni tako priporočljiva, ze zaradi nevarne ožine na križišču Ceste 29.
današnjem pomenu besede, za kar nam slu- | oktobra in ker tam vozi še tramvaj.
Taka je bila zvezda, ko so še stali stari   kostanji tam, kjer cvete »daj krompir
Predvsem so ustja cest, ki se iztekajo v Zvezdi, utesnjena, razen Vegove ulice, šeien-burgova ulica je mnogo preozka glede na njen prometni pomen, zlasti še, odkar tam vozi tudi tramvaj. Prav tako je velika prometna ovira ozko ustje '' lišča ob nunski cerkvi. Tudi ustje VVolfove ulice je zoženo ob Zvezdi. Ustje Gosposke ulice je pa neugodno še zaradi tega, ker ga neprestano križajo pešci v smeri Židovske ulice. Ena največjih pomanjkljivosti trga je tudi, da tla vise precej strmo. Ko so pred leti regulirali Zvezdo, je bil sprožen predlog, da bi tla zravnali v vodoravno ravnino. Toda prehod med Selenburgovo in vzhodnim deloin trga, ulicami ob Ljubljanici, bi moral vseeno ostati, kajti sicer bi morali znižati š2 tla šeienburgove ulice in Gradišča, kar pa vsaj v doglednem času ni izvedljivo. Lahko bi pa seveda zravnali trg le delno, to se pravi Zvezdo v ožjem pomenu besede, a ne tudi cest. To bi imelo bolj arhitektonski i\;dvor prometni pcmen.
Zvezda v preteklosti
Kmalu bomo pozabili celo, kakšna je bila Zvezda pred leti, ko so jo še »krasili« kostanji, ki so imeli toliko zagovornikov in nasprotnikov. No, nekateri bodo še obujali spomine na staro, idilično Zvezdo, ki je imela drugačne barve in je bila mnogo boli hladna in »domača«, vendar zdaj menda nihče več ne objokuje starih drevoredov, ki so bili res že izhirani kljub vsem pomlaje-valnim operacijam. Pozabljamo torej, kakšna je bila Zvezda v bližnji preteklosti, a še mnogo manj ljudi, ve, kakšna je bila v starih časih. Pred dobrim stoletjem je prav za prav ni niti bilo. Tam je stal v starih časih kapucinski samostan in po njem se še imenuje ena izmed ljubljanskih kata-
stralnih občin »kapucinsko predmestje t. Raziskovalci razvoja Ljubljane domnevajo,
da je trg dobil zasnovo po ostankih rimske Emone. Gradišče je dobilo ime po Emoni. Ljudstvo je v preteklosti imenovalo kraje, kjer so stale nekdaj utrdbe, odnosno utrjem kraji in kjer so našli ostanke njihovih razvalin, gradišče. To gradišče je segalo do poznejšega Kapucinskega trga; vzdolž trga ob njegovi južni strani je stalo severno obzidje Emone. Na zunanji strani tega obzidja je bil še obrambni jarek. Smer obzidja in jarka je narekovala pozneje oblikovanje trga.
Najdbe na kraju samostana
Pred dobrimi sto leti, in sicer 1. 181S, so zravnali tla, kjer je stal prejšnje čase kapucinski samostan. Pri tem delu so naleteli na rimski mozaik. Najdba je zbudila tedaj veliko pozornost, kar je treba pripisovati nedvomno ukrepom oblasti za zaščito zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, čim so odkrili kos mozaika, so delo ustavili, dokler ni župan, ki je prišel sam k delavcem, ukazal, naj previdno izkopljejo vso mozaično plast, župan _i je zelo prizadeval, da bi bila starina dobro ohranjena, zato je tudi pritegnil k delu strokovnjake. Zanimalo vas bo, da je tedaj v Ljubljani najbolj slovel kot starinoslovec Valentin Vod-dnik. župan je poskrbel, da so napravili risbo odkritega mozaika. Mozaični tlak so izkopavali zelo previdno, tako da so ga izkopali šele čez teden dni. Med tem so ga ponoči skrbno stražili, da bi ga kdo ne poškodoval. Končno so mozaik prenesli v mestno hišo. Mozaik je bil 1.23 m dolg in 966 cm širok. Kaj se j*e zgodilo z mozaikom, pozneje, ni več mogoče zvedeti iz zgodovinskih virov.
To najdbo omenjamo zaradi tega, da opozorimo, kako pomembna so tla Zvezde tudi v zgodovinskem pogledu: sprevidimo, da je bil prostor zazidan že v časih Emone, čeprav je bil zunaj emonskega obzidja. Ali je pa najdeni mozaik morda v zvezi z emon-sko nekropolo, ki se je raztezala ob cestah, zlasti na severni strani ?
Rhodos — svetilnik Rima
Strateški pomen tega otoka za premoč Italije v vzhodnem Sredozemlju
Zmaga nad Grčijo je prinesla seveda utrditev italijanskega položaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Egejsko otočje, ki pripada že od leta 1912. italijanskemu imperiju, obstoja iz 14 otokov. Skupaj merijo ti otoki 263 km2 in imajo 141.000 prebivalcev. Ti podatki se pa nanašajo na čase pred sedanjo vojno. Tri petine prebivalstva je grške narodnosti, okrog 40% površine odpade na Rhodos, največji otok Dodekaneza. Politični in vojaški pomen tega otočja je najbolje razviden iz izjav QuaJruiuvžra-- in Gc neralncga guvernerja- I>odekaneza D. Vec-cbia, ki je dejal nekemu rtalijanskemti novinarju:
Rhodos je m ostane svetflnfit Rima v vzhodnem delu Sredoceirtftfcega' morja. Krmarji politike se bodo rnorall prri urejevanju važnih vprašanj ravnati,po tem sveti miku. Kdor b! se priplazil rja to razmejitveno črto med Evropo in Azijo, med Crnim in Sre-dozemskim morjem z roparskimi načrti, ga bodo zadeli miirtui udarci osnega meča,
Inozemski posetnikl, Jd jih je bilo pred vojno vsako leto nad 100.000, so se zanimali v prvi -vrsti za Rhodos. ne zaradi njegove slikovitosti, temveč zaradi živahnega vrvenja in žilavega gospodarskega dela. Fašizem je tudi tu pokazal vso svojo tvorno silo. Otok in njegova neposredna okolica imata dokaj burno zgodovino. Odkar se piše zgodovina, je bilo tu vedno živahno vrvenje. Sredi 15. stoletja se je tu odločila borba med križarji kot predstavniki krščanskega ori jen ta in tuiSskimi četami. Zmagali so Turki. Pol stoletja so ostali gospodarji otoka, ki so mu bili dali križarji svoj zgovorni pečat.
Ko je leta 1911. Izbruhnila vojna med I tali jo in Turčijo so vkorakali v oktobru italijanski bersaglieri skozi mestna vrata Rho-dosa in izobesili na obzidju in stolpih italijansko zastavo. Z modernizacijo otoka in prilagoditvijo evropski civilizaciji je pa začel šele fašizem. . Takratni vojni cilji so bili pač drugje. Italija je imela svoje interese v Ana toli ji. Tam je mnogo naravnih bogastev. Iz Anatolije bi lahko dobivala Italija žito, bombaž, volno in razne rude.
Med svetovno vojno je dozorel ta načrt. V londonski pogodbi z dne 26. aprila 1915. so bili italijanski vojni cilji v vzhodnem delu Sredozemskega morja natančneje opisani. Člen 8. te pogodbe je zagotovil Italiji trajno posest do Dekaneza. V naslednjem členu je bila Italiji priznana udeležba pri razdelitvi maloazijske Turčije v francosko, angleško in rusko interesno sfero. Italiji je
bila takrat rezervirana Adalia In njena okolica. V pogodbi z dne 21. avgusta 1917. so se italijanske aspiracije znova obravnavale. Tudi ta pogodba je Italiji priznala njene upravičene zahteve. Toda na pariških pogajanjih se je vnela med Grčijo in Italijo živahna diplomatska tekma, ki je trajala do konca turško grške vojne in se zaključila s priznanjem otokov Italiji.
To je bilo leta 1023. V Rimu se je bila ta čas izvršila zgodovinska izprememba, Duco je bil prevzel krmilo države v svoje roke. Kmalu potem se je pričela kolonizacija Dodekaneza. Najzboljše italijanske arhitekte so poslali nda Rhodos. Zgodovinsko staro mesto z vsemi slikovitimi cestami, palačami in cerkvami je ostalo prav tako nedotaknjeno kakor pitoreskni orientalski okraji, kjer je teklo življenje še po Mohamedovih zakonih. Pred starim mestnim obzidjem je pa zraslo iz tal novo moderno italijansko mesto. Poleg modernih reprezentacijskih palač in javnih poslopij je bilo zgrajenih mnogo vil.
Enih novega časa je pa zajel tudi druge
otoke. Navzlic zelo ugodnemu podnebju je Dodekanez le redko naseljen. Na 1 km-pride povprečno samo 60 prebivalcev, na Rhodos u pa celo samo 42. Gospodarsko se izkorišča samo tretjina zemlje. Generalni guverner De Vecchi je zasnoval širokopo-tezni kolonizacijski načrt, ki ga lahko smatramo za vzorec italijanske kolonizacije v Libiji. Na Dodekanez je prispelo 10.000 italijanskih kmetov, ki so našli tam že lepo urejene naselbine z vsem potrebnim živim in mrtvim, inventarjem, da so lahko takoj prijeli za delo. Obenem se je pričelo smotre-no pogozdovanje golicav. To delo je kmalu obrodilo bogate sadove. Leta 1936. so pridelali na Dodekanezu 20.000 metr. stotov žita, zadnje leto pred sedanjo vojno pa že 50.000.
Z gospodarsko izgradnjo se je pa pričela tudi vojaška. Veliko letalsko oporišče na otoku Leros tvori protiutež angleškim letalskim oporiščem Aleksandriji ob Sueškem prekopu in na Cipru. Po zmagovitem zaključku letalske vojne je izpremenila Italija to otočje v močan arzenal. Iz letala se vidi Rhodos kakor ogromna vojna ladja, obrnjena z vso svojo širino proti angleškemu Cipru. Italija je odločena braniti tu vsako pea svoje posesti.
Inserirajte v „S1. Narodu"!
Dr. Fran Ilešlč umrl
Glej članek na 2. strani
I Dr. Gustav Gregorin I
Ljubljana, 1. ju!i?a. Povsem nepričakovano se J« vtvr.ij popoldne razširila po Ljubljani veftt, da je umrl bivši senator in bivši č'nn Jugoslo-venskecra odbora g. dr. Gustav Grcgo-r i n. Pred dobrima dvema letoma se ca je spomnila naša javnost, ko je še čil in zdrav, za svoja leta izredno mladosten, praznoval BOletnico rojstva.
i
Pokojni je bil rojen 10. aprila 1860 v Sesani, kamor so se preselili njegovi starši iz ljubljanske okolice. Gimnazijo je študiral v Triestu, pravo pa na Dunaju in
Grazu, kjer je bil leta 1SP>2. promoviran. Po koncipijentskih letih se je nastanil kot odvetnik najprej v Sesani, leta 1892. se je pa preselil v Trieste,
Njegovo delovanje se ni omejilo samo na odvetniški poklic, temveč je zelo marljivo, inicijativno in uspešno posedal tudi v javno življenje. Pridobil si je zlasti mnogo zaslug na gospodarskem polju. Odlično je sodeloval pri ustanovitvi raznih denarnih zavodov in pri mnogih društvih in organizacijah.
Po prvi svetovni vojni, ko je bilo zaključeno prvo razdobje njegovega rlodo-nosnega dela, se je nastanil v Ljubljani. Tu je posvetil vse svoje bogate izkušnjo gospodarskim problemom, zlasti valutar-nemu vprašanju. Objavil je več tehtnih gospodarskih člankov. Z majhno ča-tno pokojnino je bilo le skromno poplačano njegovo veliko delo. Ko je bil ustanovljen senat bivše Jugoslavije je bil imenovan za senatorja tudi dr. Gustav Gregorin. V senatu je ostal do 26. avgusta 1939. *
Smrt je zopet posegla v nnše vrste in odšel je v večnost mož širokega obzorja, žilavega dela in velikih idealov, ena naj-markantneiših osebnosti našena javnega življenja. V zasebnem življenju je bil pokojni izredno skromen, prijazen, dober in značajen. S svojim delom si je postavil med nami najlepši spomenik- Bodi mu lahka zemlja, ki jo je tako vroče ljubii nipffovim evnVom nn«? faKreiM sožaljo!
V KESTAVKACIJI
Plačilni; Gospod naša specijaliteta so polži.
Gost: O saj vem, oni dan mi je eden stre-gel.
D. Du Maurier:
31
Roman
Tist^ večer gospodinje nisem več videla, in tudi govorila o nji nisva več. Odkar sem jo bila pregnala iz svoiih misli, sem se čutila mnogo zadovolj-nejšo in manj ^nedobrodošlo«. Zdaj, ko sva hodila po dvorani v pritličju in gledala slike, in me je Maksim držal okrog ramen, sem bila nekako bližja tistemu, kar bi bila rada postala, mladi ženi, ki sem si jo zamišljala v sanjah: nji, ki bo imela v Man-derleyu svoj dom.
Koraki mi niso več tako nerodno odmevali po mozaičnem tlaku v veži, kajti Maksimovi podkovani čevlji so ropotali vse bolj od mojih, in capi janje psov, ki sta naju spremljala, mi je prijazno in domače udarjalo na uho.
Zadovoljna sem bila tudi zato. ker je bil prvi večer in sva se bila šele pravkar vrnila; ogledovanje slik nama je vzelo mnogo časa, in ko je Maksim pogledal na uro, je rekel, da je že pozno in se ne utegneva več preobleči za večerjo; tako mi je bila prizane« sena zadrega, da bi me sobarica Alisa izpraševala, kaj želim deti nase, ter mi pomagala pri naprav-ljanju; niti mi ni bilo tr^ba hoditi v večerni obleki, ki mi jo ie bila gospa Van Hopper Dodarila. ker io je njena hči odložila, z golimi rameni po dolgih stopnicah nizdol v mrzlo vežo. Bala sem se ceremo-
nijalne večerje v strogi obednici, zdaj pa je to neznatno dejstvo, da nisva bila preoblečena, zadostovalo, da se mi je zdelo vse nekam preprosto in naravno, nič drugače kakor druge krati, ko sva skupaj večerjala v restoranih. Tako dobro sem se počutila v svoji pleteni oblekci; smejala sem se in govorila o rečeh, ki sva jih bila videla v Italiji in na Francoskem, še fotografije sva bila razložila po mizi; in Brith pa sluga sta bila navadna človeka, kakor drugi lakeji, in me nista gledala tako s repo kakor gospa Danvers.
Potem sva šla v knjižnico; zagrnili so zavese in dol ožili drv na ogenj. Zrak je bil precej hladen za mesec maj, in toplota, ki je prihajala od ognja, mi je kar dobro dela. To sedenje ob kaminu je bilo za naju nekaj novega; v Italiji sva po večerji navadno kam šla, peš ali v avtomobilu, stopila sva v kakšno majhno kavarno ali pa sva slonela kje na kakem starem mostu in gledala vodo. kako teče. In v tem. ko sem s sklonjeno glavo zamišljeno božala enega izmed španiielov po svilenih uhliih. me ie nekaj opominjalo, da nisem prva. ki se vgrezam v ta naslanjač: pred menoi ie sedela tu ona druga, ki ie gotovo rustila svoi vtis na blazinah in na pod-ročnikii. tam, kamor ie polagala roko. Ona druga je nalivala kavo prav iz te srebrne ročke, dvigala
skodelico k ustnicam in se sklanjala k psu. kakor se sklanjam iaz.
Nehote me le izpreletelo. kakor bi bil nekdo odprl vrata za menoi in bi buhnil veter v sobo. Sedela sem v Rebekinem naslanjaču, se opirala
na Rebekine blazine, in pes, ki je bil prišel k meni ter mi položil glavo v krilo, je delal tako iz stare navade, ker se ie spominjal, da mu ie nekdaj ona dajala sladkorja.
vm.
Nikoli si ne bi bila mislila, da gre v Mander-leyu življenje tako redno in natančno svojo pot. Ko zdaj v mislih obnavljam preteklost, se spominjam, da ie bil Maksim tisto prvo iutro povsem oblečen in ie pred zajtrkom pisal pisma: in ko so me ob devetih poklicali zvonki udarci na gong in sem iadrno pritekla dol. ie bil skorai že vse opravil in si ie pravkar lupil neki sad.
Vzdignil ie glavo in se mi nasmehnil. »Nič ne maraj za to: tudi temu se boš morala orivaditi Jaz ob tej uri ne utegnem pasti lenobe. Vodstvo posestva, kakršno ie Manderlev. ie stvar, ki terja za se ves dan. Kava in vroča jedila so tam na jedilniku. Pri zajtrku si streževa zmerom sama.«
Zamrmrala sem nekaj v opravičilo: da moja ura zaostaja in da sem se v kopalnici zakasnila, toda on me ni poslušal. Malce namrščen ie v naglici čital neko pismo.
Dobro se spominiam. kako me ie prevzel, da, skorai prestrašil pogled na bogati zajtrk, ki so ga bili Dodali za naju. Tu je bil čai v velikem srebrnem čainiku in zraven še kava: na električnem ogrevalcu so bile pripravljene tople iaičnice. slanina in riba. Bila so tudi jajca v lupini na svoiem posebnem kuhalniku in ovsen močnik v srebrni skledi. Na drugem jedilniku ie čakala cela gnjat
in velik kos mrzle slanine. Na mizi si videl oDra-žene kruhove rezin^ in najrazličnejše posodice z mezgo in medom; na koncih sta kraljevala dva
pladnja, zvrhoma polna sadov Čudno se mi ie zdelo, da sedi Maksim. ki se ie v Italiji in Franciji zadovoljeval z enim kruhkom, kakim sadom in skodelico kave. doma za to mizo. ki bi bila zlahka nasitila tucat ljudi: da sedi tako že mnogo leta sleherni dan in se mu to ne zdi smešno, še nepotrebno ne.
Videla sem, da ie bil pojedel košček ribe. Vzela sem si iajce. Kdo ve, kaj je bilo potem z ostalim, z vsemi temi iajenicami. to krhko opraženo slanino, ovsenim močnikom Ln ostanki rib - . . Morda so bili kje kakšni siromaki, ki jih ne bom nikoli videla, nikoli nič zvedela o njih. in ki so pri kuhinjskih vratih čakali miloščine z najine mize? Ali pa so morda vse to metali stran? Jaz seveda ne bom nikoli vedela: niti vprašati se upala ne bom ...
-Hvala Bogu. da nimam trume nadležnih sorodnikov, ki bi padli do tebi.« ie rekel Maksim. »Sestro imam. s katero se malokdaj vidiva, in skoraj slepo babico. Da. res. Beatrice se ie povabila na kosilo. Pričakoval sem jo, da povem po pravici. Gotovo bi te rada videla.«
»Danes?« sem vprašala, čuteč, kako mi uoada pogum.
»Da. tako Dravi v Dismu. ki sem ga davi dobil. Dolgo se ne bo Domudila. Mislim, da ti bo všeč. Zelo nagla ie in rada vsakomur v oči pove resnico. Ce ii ne boš po duši. ti bo izbrbljala kar naravnost.«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani