1 Posam. štev. Din S, m četrtkova in sobotna | | številka Din 1'50	|
|I DEED!!I!&ryO "»Tatofa^ ’ in' „Ua- | SS rodnega Hstaa je v Mariboru, Jur«* ;=§ \ fpjj člčeva ulica 4, L tmdslropie. — £ g: Telefon intcrurbnn žtev. 276. —• :fj'{ s=3 Rokopisi ae ne vračajo. v«=» ; =
p UPRAVAH jo* ▼ Jurčičevi nI. SL,4, 1
te pritličje desno. — Telefon St. 24.	,
fe- SHS no»tno*eek. račun za„Tnt>orM ’3 *
Jg 11.787,’-*a »Narodni list* 12-853. | ? te	,	=• ;
;.gs Ka naroSHn braz domttja nono g
1 oatlriu Inseratnc cene po dogovora. :|| ,
; Posam. štev. Din lv-, | f: | 'četrtkova In sobotna §£'
| Številka Din 1.50
S	^i"	rade	<fm,	nm	4-	•
I jT1 m praznikov, ol> IS. tiri | natamom nMlcdnjega dofc Staov .	£{
.poiti D' 12-50,» mo- ? A-i-S ' Srv08!^? ^ 2050, dostavljen otx dom,
Ss MO 14*-». .,.1-1._____:__io.e/i ...»
Leto: IV. (II).
Maribor, četrtek 27. septembra 1923.
Stev: 218 (39).
Naš sedanji položaj.
|	;;	Maribor,	25.	Septembra!
lfii'franB'^01' za®0d)atfje Kašo Naroditfe ;™%5cine kaže dvoje ZBamenj, ki sta >}herto mislečemu. človeku1 Važffega j TOUonai i. Samoradiikaltfa Vlada živi od »r ?es do jutri, t. j. vsak el a« ji preti i8 .^ ‘^epoaiGija ee ja zbližala ift skuša nastopom! zrušiti čamlovtoido . “kalccv.	r 1 •	■
i*. °l°žaj srtntor atiikaltre1 vtodeV par-Snto Pretrc®att pred ertim ted-% • v> UVodniku' »Jesenski pomenki«, tajj® "do1 ob’ otvoritvi jetSeitsIkega zase* . ??arIaUiertta. Sedaj je že teden dni,
Pogajanja z Italijo na bazi aneksije Reke?
RfitISf, 25. sept’. V italijanskem črtSo- ' Pariz, 25. Sept. Tukajšnji' iMr pil©* pfkju je glede reškega vprašanja nastal jo, da zadnji Mussolinijevi predlogi sto-Simptomatičen tntolk. Dočimi je zadnje je izVeri okvira rapallske pogodbe in da dni prinašalo obširtfc članke O ifliroljub* torej tudi rešitev Teškega vprašanja iie rtih hanieraK Italije iH kake je Pašidevo tfiore biti v skladu s to pogodbo. Italija pifemo odprlo pot za končni sporazum, predlaga, da še neodvisnost reške države prinašajo Sedaj le veSti iz Londona in ukine, Pnšič pa je pa to odgovoril, da je Pariza, ki potrjujejo »MatirtoVo« vefet, želja beograjske vlade, naj M sd vSa da se Kodo pogajanja med Jugosftfvija ‘Vprašanja glede Reke rešila z direktnim: in’ Italijo vodila »a podlagi italijagskih Sporazumom. '1%. predlogov. >. ^
'Os n? i30 ^kupščina začela delati. Vlada VaiA« "® Pokazala^ da še drži V rokah' ift ®a^ Nemci in Turki. Toda roke 2?*wtidMo tresejo in se utegne zgcf-tudff NerfM iffl Turki zaja-^	Rezini jo. Včerajšnje veSti iz
j,^r“a že govore o tej' možnosti. Vla-oJtfJ0'opravlja ■nove koncesije, da Bi 5?la aa «tofioVe Btemškfh in turških1 po-'bre« njih1 rtiitfa Večine. Taka hfotoJT iri ^ak.datr grozi kriza, pa fle delati'- iII' ves njen trud ima j^ati .^•.®l0ga' dneva!. Rito je pričakovali j v začetku;: da 5e bo satffora-,2'ada fnorala boriti s podobnimi 'Kajti ;VSafkotfl)i3’,- kdor misli' eslad^dffovae Kilo jagntf,-da bi se držati !0 • demnkratsko-,v*‘ 'W:ij)v ^aličija1, KAj 'rtmgega' Jii Ki* rkst	prttte^
}0 J** SprejeKtj.V »vdr program rB* eklrj^0’ takisto' bi’ zatajili sVoju radičervei- Ift bi' tepublikan^iVo . ^lfir,-priznanjo® motrarlrtje, fe* pa -B poteajtneko avtonontijo. omogočena) radikaiško^a-rikalna vlada. Za časa radi-^t°'tederatističnih pogajanj v Za-; So.-nekateri že sanjatij o few. Se-to praizno mamife; ker radi-Nlj. ^Popuste od .vidovdanske ustave, Pa po od. ropubli karfStVa ilt fe-* Zato zamatt'čakamo, da bi Se sporazumeli • s slovenskimi ■, in
' PoSožaJ v Bolgariji.
*> ■ • "	.i	:	V	t• " • v	.,
NeTeSSnjcSe Vesti o uriioni Cankova in! o Segu kralja. —
•: i i udrišcn. — y. severnem delu državo še boji. Reogr ad, 26. Septemlbrat-IIZV.) O
južni Bolgakiji spor
^i^t?'1 i K*v|:! ■ |^|
širjeno VeSti so flere^iiČfie. Res pa je,
Separatisti.**
! ^^feltofl-adlkaiffa kotalicija?
ba pfatrio še defrnokratskd-* ,|7la, da ,}Jt°oliicijav ki M bito tabo mo-pp^kljubovala Opozicaji. Njeti.de-l	bi	bil:	kossolidačija dr*
Lv . ^ ^®t'ati' i® radikalci so skupaj ., °5&li j-v^^vtiafflako ustavov daj bi jo iv^aj^	izveVti	do koCčal Vi tem
Poj- ki ntorali radikalci) V KTansi-ni^atotiT1^ B’k bt vezani srapraM de-ki smela vladati po svoje .^enfeiki^^a bi seveda ®e zadoi^ljila
iti
ifSodi (kralja Borisa) Jli zffatrega HiČ %&■ da vladajo V Bolgariji, zlasti v,severnih’ liesljivega. Pobegnil .je iz Sofije da s’voj pokkajinah1 VeTiki Heifiiri1. Izgleda pa; grad Vranja, odkoder *je rraffleraVnil po- da bo vlada doVolj SnoČita', da. nemire-u-begniti' z aeroplanom V inozemstvo. Za- duši. V Sofiji vlada red ih Klir. trjuje pa se, da je bil'od nekega polka, Beograd, 26. sept. (Izv.) DaiTek zjrt-pod ,vodstvom generala BazaroVa ustav- traj krog polti, ure zjutraj so prispele 1 jeff. General BazaroV mu je BporočiT, po večdnevnem prekitijeilju zVez s Soda'je vlada dkletliia, dk skupno^ krai* fijo prVe zanesljive Vesti, ki pravijo, da ijetft ali polfegne ali pa BkupnO.z Hjimf; se je'vladi po Večdnevnih' bojih posre-pogifie. Močna vojaška straža jo iuate čilo'ttkVofiti uporhiko V južnih delih'dr-kralja gpromdla nazaj! v Sofijo. Vest do- zave ter zopet Vzpostaviti red. Nemiri V Bedaj: Še ni potrjena.	aeVeriiili pokrajinah 80 Še le pričeli. —
BePgrad, 26. aept. (IkV.) Ker so Vlada je1 dirigirala-večino čet v te kra* Vso telefonskertin1 brzojavne zveze s So. 'je, da tudi tukaj1 Vzpostavi mir. V Sefi jo prekinjene,. Hi Od tam nikafcih zan vemlH pokrajinah so tekom zadnjih dtfi ifflesTjivih1 poročit. Poročila prinašajo od- do-Segli kotnunikti M zčfnljoradniki znat-tam Safflo potnikr, ki pa’fiiso vedno za*'5So'u®peh‘e.
JCesljiva: id HjaVaidinO pretirana. Pač pa S o 15. j 4 25. sei&.ffzV.T jje-datSeS poslal naš poslanik’ V'Sofiji pisni tirad dententira: vesti o generalni naJ& . vladi iporočito,. V katoretti pravi, stavki držaVfllh USlužbeitceV, ki'BO bile ida So veBtlto-iirtenOvanjn TodtoTOVa ml--.razširjene V inozenfskejri Čakopf5ju' ter /HlStroin’ ftotranjiK1 zadev preuraSjene. -zatrjuje, da 80 V VSej* državni upravi Tudi o uhioru ntlnistrSkega predsednika vrše VSi' posli normalno in o kaki stavki 'Cankova iti o bhgrt kralja Borisa raz- ' sploh ni bilo hiti goVora. 1 1	<■
Zmaga Francije v poruhrskem vprašanju.
CdlčelleS pVetoikret v -VeparateijsEI politi ki. — SoglaSeffl sklep mini. predsednikov nemških tlržav~ — Chustava pasivnega odpora Ko razglašena s posebno prosla*
1 1 ■	1 , iHacljo. — Novi PdnearČjev program.
» R e'r 1 ilii,- 25i ?(ept. ’(Izfv.) Wolf6V urad Berlin, 25. sept. »Zčif« poroča iz pOroča, da jo koiifererEča mintotrškili EoKdona: Neinška izjaVa, da opusti pa-
h"'!*hfisbv» av^Woniistov ffi hWatskih ka5 *t»3 3*iW zadovoljil t- ^ Sam i a v}ada 4— kakor vidinio V.3, Ser ^T^kratsflča Vlada ja herno-Iji % bj ^^otokratska Stranka preftla-w ^rikJ ^^ovoljila Še-mahj. Sloveh-ik ,e°ferudn tMore^° Predeti vlade i, ',bi bi v e° samoslovetfska strau-,1» jkalcfi ^	. Ixro*i Bobi demokrate iH
'tis 6Vci cZ?'*e najmočnejših strank. { »a kat ^ Hočejo v Beograd, ei-vladetriJi£ra^ hi njitft poveril Be-C? Mada? ffa3 pofem parlante«-•V '^0 fn n	*	. 0	stranke so
h^adaigv0 Padejo v poštov. Preostala % s; -f * ,^a ®li vojaška diktatu-v ^ep tJ .
Vto'da 1
tiv^lčev1	°®ar	druzega	razVen
iq Turkov, 2. ne a^aWfP	P°razuma’ z revizijondati',
\ < ^goča ,eVl(5.i-,° Hoče, je matetttati-
^ * racTVi efila *raifiejša vlada, olOev in deuioikratov, ki “ hio kake manjšo gkupihe
predsednikov posameznih nemških držaV -soglasno Sklenila, da Se mora odpor V •Poruhrju iz notranjepolitičnih' in: finan-cijelnih Vzrokov takoj ukiniti.
Pariz, 25. Septembra, (Izv.) »j\'gefioo Ha vas« poroča: V zurtanjeitf (mini str« stvu je bito danes objavljeno, da franco* Bki poslanik V Berlinu Še tii sprejel ofi
sivni odipor, se smatra kot odločilen pre okret' v rep arah tj skl politiki. V angleških krogih' SO Bazi ran j a; da morajo an gleŠke čete ob' Refii brezpogojno pomagati v sluča ju nemirov tudi v nezasedeni Nefflciji držaVfli avtoriteti do veljave.
Berlin, 26. sept. »Now York Herold poroča, da bo Poinčare po ukinjenju pa
Bijelnega obvestila o obnstaVi pasiVne- sivfiega odpora predložil zaveznikom’ ga odpora V Poruhrju. Glasom Sklepa Sledeči-program: upravo železnic fia le-Kemške vlade se bo sporočila obustava veni obrežju Rena prevzame zavezniški odpora naroda s posebPo proklamačijo, truSt, v katerem bo tudi zastopnik Poki se bo izrOČila tudi okupacij skifi® oW* reflja; gotovi rudniki Be' izroče fruStu; Iaeteto. OhuStaVa odpora bo postavila ako Nemčije sprejme te pogoje, dobi 3—4 Tfove temelje, ki omOigočiijejo uspešna letni moratorij za plačila v gotovini; V podajanja .Med Nemčijo in1 Francijo. Porenju1 im Berlinu se uVedo niedzaVez-Pred pogajanji se bo še vršila konferen^niška finančna kontrola,
Ca med Poincarčj-em Irt belgijskim’ mirti- Berlin, 25. sept. (Izv.) Plenarna geja
sirskimi (predsednikom'.
SKLICANJE REŠKE KONSTlTU- .
ANTE.
S u§ a k, 25. sept. Včeraj je guverner Reke itaiijanski geHeral Giardimi izdal proklamačijo, S katero je sklicana reSka konstituaBta za 1. oktober.
Nadaljevanje niških pogajanj v Sofiji.
Beograid, 26. sept. (Izv.) Vlada je sprejeto včeraj oficijelno povabilo bolgarske vlade k jurfdično-flBaffčffi koff* fereifei, ki se bo vršila dne 1. oktobra v Sofiji. Konferenca bo tvorila Badalje-
držaVncga zbora, ki je bila prvotno 'sklicana za jutri, je odložena na četrtek,
—D—*:
- komitašeV. Za predsednika Baše ; cije je imenovan profesor Nita
kovič,
BORZA.
CuriH, 26. gept. (Izv.)' Sklepni tečaj. Pariz 35.05, Beograd 6.55, London 25.53, Berlirt 0.000005, Praga 16.825, Milan’ 25.67, •Newyork 559, Duhaj 0.0079, 2tg. krone 0.00795.
Zagreb, 26. Sept. Pariz 5.475—5.555, Švica 15.725—15.75, London 8.98-4, Berlin 0.00080-0.0012, Dunaj 0.1215—
Vanjo niške koHfereBce ter se bo vršila 0.12325, Praga 2.63—2.64, Milan 4.03—4.05, xaizm;ayaj fi pgiguranju mej pred napadi Newyork 86—87.
bito v parlamentu tako močna, da bt lahko brez mira rta opozicijo izvedla1 Skupno izdelano uStaVo dni izvrševalai' zakonodajno in: upravno deto. ;	."A
Toda radikalci so si nadeli nalogo, da1 demokratsko stranko kar najbolj osla« bijo, ker je V nji mnogo »prečanov«,* ker ima tako Širokosrčne politike kot jo1 n. pr. Ljuba Davidovič in ker Zastopa jugoSl o venski program, ki ga' nekateri' radikalski listi naziva j o: »protisrbska jugovina«. RadikaM so so nadalje iz moranje do demokratov pogajali z Radi« Cevci iffl sklenili ž njimi nekak protokol,! ki se ga niso držali! s tem1 Bo KrVatske1 republikance, ki' mrzijo delo V pttrto«; mentu, priznali kot’ zastopnike Hrvatov. To so storili po tem, ko So demokrate) vfj Srbiji dolžili, da delajo za revizij© U*| staVe in' za sporazum S Hrvati. Obenem!: pa go Vpili: če Hrvati iH Slovenci Hoče-; jo sporazuma z radikalno stranko '(brez* revizije ustave!), jih odžagamo (ampu-‘ tiratrtol)'. 'b1 'h(,	■'•ji; ■:	h
•	Kaj	tchlaj^prOoslarie?	’
Položaj je' zelo HejaseH, 'če' hodo/ra«i dPialci’ nadaljevali' s sedanjo taktiko,; bodo' onemogočili VSak poznejši Bpora«: zum z demokrati. Namesto kortSolidadjai bbnfo Imeli težke politične borbe. TamC, kjer je slaba vlada, So iz žugajočih be--Sed izležejo nevarna dejanja. 2e iedfajf' vidiffio, da bo gamoradikalua vlada koB*i čala s katastrofalnim neuspehom. Nai mesto Sporazuma so je šele razdivjal u«| sodni nesporazum. Odločitev leži V ro*j kah radikalcev, 'Ako demokrati krenejo1 rta leVo itf porušijo mostove sporazuma z radikalci, 8© radikalci rfaVezani ali 'naj kapitulacijo pred revizijonisti alf pa na; vlado bajoHetoV, ki' bi jstVar saino aa-j vlekla. Bodočnost Baše politike je zelo’ megloHa'. Državo Vladajo plemenski Separatisti. Srbi bo .popuste na račun Hr«i VatoV iffl Slovencev, Hrvati Be na ra-’ čutf SrboV. V taki situaciji se jasno o*1 paža Vsa slabost SeparatištierEe politike., Na mesto da bi! bili Sprejeli načelo enot* Be državo in1 enega parlamenta kot pod-j togo za politično razvrstitev po misol*i rtih', socialnih Irt gospodarskih interesih1,< smb' razbili ali' oslabili juKOstovaBBkp Stranke (defflokratslco, 'socialistično, zc«; lAljoradrtiSko irt — če hočete — komu^j histiČno) IB! nasproti »i stoje plemenskel stranke, ki se prepirajo o preteklosti’, ©I državnem praviu, o SiivereHitcti, o vladaj Viiii itd. itd. Separatizem napreduje, go* Spodarsko, socialno iri kulturno življenje) VSoh1 rta® (SrboV, HiumtoV-im Slovencev); pa Hazaduje.	iv '
Polom ahstinenec, plemenske politike iti 1 malih strank, i	-	■,
Iz položaja po marčevih volitvah M politi črto misleč opazovalce mauei troj« nega:	;	^	■_	i	;	,v<	■%
AbstinCSfča je skrajrto- škodljiVrtV^ketl jo jalova. Tisti, ki delajo v parlamentu, dosežejo več uspolioV Bogo oni, iki rte če jo V parlament'. V politiki je kakor V igri: bolj si’ zvit, večji uspeh imaš. Zn političen' uaipeH je treba biti ztvit in’ — delaven. Separatisti So krivi1, da V rta';: državi ni boljšo, če bi bil Radič šel v skui»ščinO, bi toliko dosegel ogronv ■ uspehe. Vplival bi MII rta smernico r.::-dikalske itf demokratsko politike. Izzval bi dalekosežeH preolcret, kt bi it .or 1 imeti blagodejrte poisledice za Wo d.v-• Vo. Njegov beg v itfozcBffšfVo je	;
HO 'dejartje, s kateri*® je udaril ob zid svoje slope ulice. Sedaj' ne more VeČ nikamor, razort Če kot izdajaloS prižepe tuje bajortetef.
Infnmo plemensko stranke1, El pfent st a vij a jo večino Srbov, HrvatoV irt Slovencev ifi vendar no utore priti do sporazuma. Sio.ycnci hočejo a.vlgrtpMto,
Hrvatje federalizem!, Srb'1 hegemonijo! <plemenisiko nadvlado). Mislimo pač le plemensko orientirane Srbe. — Sioveri Iska avtonomija pa je tndi zadeva Hrva tov in1 Srbov. Če je nočejo ne Hrvati trte Srbi, kaj potemi preostane? Da se Slovenci sporazumejo ali s Hrvati ali s Srbi in potemi oboji skupaj s tretjim. Kakor smo videli, to ne gre. — Hrvatje hočejo federacijo in republiko, Radič celo govori o popolni separaciji. Tega pa Srbi nočejo, vedoč, da so hrvatski zastopniki v Narodnem viječu že sprejeli ujedinjenje in monarhijo (brez monarhi je je ujedtajenje nemogoče, dokler so Srbi za kralja) in ker je na hrvatskem ozemlju mnogo Srbov; dalje Hrvati zahtevajo za federativni del Hrvatske kraje, ki ne spadajo v zgodovinski pojem’ Hrvatske. Dokler so nasiprotja taka, je vsak sporazumi izključen tembolj, ker za centralizacijo okoli Beograda niso od govorni le gg. Pašid, Pribičevič, Žerjav, itd., temveč tudi gg. Korošec, Trum-Ib46, Protič itd., ki so sedaj proti cen tralizaciji. V politiki je Klavni cilj u-fepeh. Kateri hrvatski ali slovenski separatist more zameriti srbskemu separatistu, da je z istimi metodami dosegel boljši uspehi!
Končno vidimo popoln polom malih fetrank. Slovenska ljudska stranka danes zastopa skoraj vse Slovence, ali pa ima »jena politika kak uspeh? Ali lahko vpliva na gospodarsko in davčno zakonodajo, ali lahko prepreči redukcijo Slovenskih uradnikov? Danes se opaža v vseh evropskih državah težnja po močnih strankah. Parlamenti so tako razcepljeni, da se organizirajo struje zoper parlamentarizem. Edina rešitev pred raznimi skrajnostmi, zlasti pred dikta-. turo, je v načelu: v parlament močne Stranke! Volilci, ki se preveč ne razlia-; ja jo po političnih, kulturnih in socialno-? gospodarskih smernicah, se morajo zdru-
■	žiti. To načelo je vedno zastopala demo-; kratek a stranka, kajti v maših zaostalih ? razmerah je edino jamstvo, da pridemo
V	do modernejše zakonodaje in socialne > BVobode. Demokratsko stranko so hoteli ' izpodbiti z malimi strankami, a že volit-^ ve 18. marOa eo ta poskus glasno Obsodile. Sedaj vidimo, da so celo plemenske fetranike prešibke za izvršitev težikih nalog. S skrbjo gledamo v bodočnost, ki ' bo zahtevala še mnogo žrtev, preden se fibodo pri nas »vremena zjasnila«.
ITO
□ □
it je najbolJSa zobna krema. Dobi so povsod.
□ □ □□□□□□□□□□□n
Jugoslovani, Slovenci! Ne ubijajmo se sami!
pjfii*' (Dopis iz Slovenskih' goric.)
Precej temeljito je skusil oslabiti pomen protialkoholnega gibanj® gospod [vinarski ravnatelj Puklavec. Vidi se, da ; ga boli, ko vidi večne trpine sobrate Slovence večkrat fla zatožni klo-jpi vi porotnih dvoranah in Časniš-ikih predelih posebno radi pijanče-Srarija in potapljanja v alkoholu. G. rav. :jje nastopil v svojem »Taborovem« članku •‘kot epretem', a obenem* Sočuten zagovornik. Seveda so dale obrambi smer bolj gospodarske nego moralne potrebe kli-jentove. Zakaj tukaj sta gospodarski trapredek in moralna bolezen' v sosmerni proporčni zvezi. Treba bo spretnih ekonomov, treba bo veščih moralnih zdravnikov, da se narodno zdravje zopet o-krepi, ne da bi vinogradništvo trpelo.
V	polnem! Obsegu pritrdim besedam: *Le enega ne zahtevajte nikar od nas, gg. abstinentje itd. Čaši rujnega vinca
tega zdravilnega elikeira naše matere zemlje, ki nas pusti pozabiti vse skrbi in nadloge, ki osvežuje in krepi naš duh inf naše delo (pa le-pri zmernem u-živanju, sicer je strup za obojno), se Jugoslovani, Slovenci nikdar ne odrečemo!« Prav tako — tista ekstremna abstinenca je pri vsemi vpitju in pridi-govanju neizvedljiva. Le ne iz enega ekstrema v drugega. Toda ravnotako resnično je, da Se mora pijančevanje in pogrezanje v alkoholno blato radikalno zajeziti, ako hočemo Slovertcl, Jugoslovani ohraniti moralno, telesno in gospodarsko zdravje. Tudi gospodarsko? Tudi! Kaj pomaga, ako par ducatov vinogradnikov, gostilničarjev itd. po vi-[mi obogati, oziroma krepi svoje gospodarstvo, ko, pa po alkoholni sajbi pade
stokrat toliko dragih v šocijalrio bedo. Ali me razumete? Grem enkrat z gostilničarko iz Nove vasi pri Mariboru; srečujeva železničarske delavce. Prisiljeno smehljajoči jo (gostilničarko) pozdravljajo. »To So naši gostje,« pripomni krčmarica in dostavi zaupno: »Veste, takole do 10. v mesecu še plačujejo, potem pa pijejo »na porgo«, pa prvega plačajo vse.« To je tisti:’»nas pusti pozabiti vse skrbi in nadloge« — da mož pozabi pod vplivom alkohola, da ima skrbeti za obitelj, da je družinlski oče, da otroci nimajo ne kruha, ne obleke — pozabi — dobro se počuti v teni pozabnem stanju
— še eri liter in še enega — bratci veseli vsi, tralala — to nam korajžo da, — a grobna resnica z Vso svojo strahoto se maščevalno zareži v nas, ko se prebudimo v treznost, ko Se zopet zavemo, da imamo glavo in srce . . .
Kes je, da je večina našega naroda zdrav in da ne gre alkoholne bolezni generalizirati na vse Slovence, Jugoslovane. A manjšina je bolna, močno okužena in iz manjšine kaj lahko postane večina. In ta nevarnost se mora odstraniti v interesu zdravega državnega razvoja in stane, kar stane! Le poglejmo v sodnijske dvorane. Skoro vsi poboji so v zvezi z alkoholom, istotako rodbinske žaloigre koreninijo po večini v njem. Pred par leti se je pripetilo v Maribora: žena z otroci že komaj čaka soboto večer moža-delavca, da prinese denar za moko in kruh. Mož se po prejemu plače pomudi v gostilni, vesela družba, čaša rujnega vinca »pusti« rodbinskega očeta pozabiti »vise skrbi« — bratci veseli vsi, tralalala — mož zapije celo plačo iri pride domov praznih rok. Sledi groana rodbinska drama!
Ravno ko sem1 cit ni v »Taboru« članek g. ravn. Puklavca, je pripeljal mimo dvovprežini voz; gospodar-voznik je ležal brezzavestno pijan na vozu —deček popotni prepreči nesrečo, stopi na voz in ga popelje domov. Mož ima vinotoč in »železna srajca« bode kmalu gotova. Zapet: trezen, pošten mlad posestnik. Imel je vinotoč — bratci veseli vsi, tralala — privadil se je pitju — vsak dan je prišel v rožice — tudi ko ni imel voč vinotoča — prepiri z ženo, s taščo — konec:	krogla v srce — nežni otroci brez
očeta. Še drug slučaj: Mož, resen, trezen' kmet gre z otroci v vinotoč, da izpolni svojo sosedsko dolžnost. Pride ob 4. uri zjutraj domov — z otroci — komaj, da se posadi na stol; prosi ženo, naj ga sleče. Zena: zdaj gremo kosit, pa ne Spat — mož se zvali na tla — iri leži kot slika bridkosti do 8. uro. V nedeljo večer — pri sosedu v vinotoču — bratci ve seli vsi, tralala — doma pa je nastal po otrocih požar iri upepelil vse ... Mleeno-zobi dečki hočejo imeti deriar za vinotoč — komaj kura zakokodajeka — v žep z jajcem' — in gospodinje tožijo, da te šentane kure nič ne »nesejo«. Pridna služkinja — pride malo na vinotoč — ramolike — lušnO — gre večkrat, zapusti službo, se potika, postane ničvrednica! Da ne govorim o propadanju drugih moralnih vrednot ob enakih prilikah. To so le nekateri žalostni slučaji — vsi iz ene župnije. Navzlic vsemu pa pritrdim g. Puklavcu, da si rie damo vzeti čaše rajnega virifea NočemO amerikanske abstinence, ker je tudi nezdrava. Ali, tako ne gro. Narodno zdravje, državni organizem! se mora proti alkoholni epidemiji zaščititi. To bode tu-di zdatria odpomoč proti socijalni bedi proletariata, le verjemite mi. Zaprite res alkoholne pasti
— pa ne res potrebnih, poštenih gostiln. Poglejto si cesto od Maribora do Št. lija
— ali ni vsaka druga hiša gostilna? Je li to narodna in državna potreba? Skrbite za zdrav izvoz vina, z zastrupljevalnimi vinotoči pa proč. Zakoni proti pijančevanju pa se naj res izvajajo, ne da so samo na papirju, kakor večina enakih odredb.
Slovenci nifio pijanci, a med rijimi Se taki bolj in bolj pojavljajo in' oblastni-ie jih po svojih vinotočih in nebroj gostilnah same pridno vzgajajo. Tistemu visokemu dostojanstveniku, ki jo Slovence pred kraljem’ denuriciral, da So pijanci, pa kličemo: Sram' ga bodi! — in naj si je bil sam bivši cesar Janez. — Imel jo priliko in dolžnost, Slovence zdraviti •— a Sekal jim1 je le še nove rane. Žalostno — pa resnično!
Podpirajte Jug. Katico!
Politične - vesti.
* Naš poslanik v Rimu — bo zamen jan? Eadi neuspeha naše vlade v diplomatskem sporu z Italijo glede Reke Se sedaj iščejo žrtve. Kot prva žrtev pade
— kakor poroča beograjski »Preporod«
— naš poslanik v Rimu g. Antonijevič, češ da ni znal voditi ne enega spornega vprašanja z Italijo pravilno ter da ni obveščal naše vlade. Zadnji neuspeh njegove diplomatske akcije pa je povod, da bo zamenjari. Zdi se nam, da bi predvsem morala biti zamenjana tudi gosp. zunanji minister Ninčid in g. min. preds. Pašič.
* Blokaška lajna. V nedeljo so imeli Radičevski poslanci zopet v Zagrebu sejo. Sklenili so med drugim1, da Hrvati ne priznajo posojila, ki biga riajelacentralna vlada v Franciji, češ da zastopstvo Hrvatov pri tem ni sodelovalo. To je seveda otročje. Radidevskim poslancem je pot v skupščino odprta iri lahko tam tudi preprečijo najetje posojila
* Italijani so nas hoteli napasti. »SIoV. Narod« objavlja pismo iz Pariza v katerem dopisnik na podlagi konkretnih dejstev dokazuje, da je Italija ob času krize V pogajanjih radi Reke res koncentrirala ob naši meji 70.000 vojaštva in pa mnogo težke artilerije ter da je v®e pripravila za napad, dobro vedoč, da je naša meja takorekoč nezavarovana. Šele ko so velesile zavzele naproti temu grozeče stališče, je stvar obrnila ria drugo plat, češ da ima samo vojaško vaje. Čudno je le to, da so Se vsa gibanja čet vršila izključno po noči, kar pri manevrih ni navada.
* Polomija veditolja slovaških avtonomistov. Slovaški Radič, voditelj ta-mošnjih Madžarom prijaznih Separatistov, katoliški župnik Hlirika je napovedal na dne 22. tmi. velik shod v Košicah. Mož pa je imel smolo. Dasi ima v Košicah mnogo pristašev in tudi živi veliko njemu naklonjenih Madžarov, so ga številnejši nasprotniki sprejeli že na kolodvoru z viharnimi klici: »Hamba«! (sramota). Hlinka ni upal izstopiti, dokler ga ni vzela v zaščito policija one države in tiste vlade, proti kateri toliko rovari! V varstvu policije se je podal v zboroval ne prostore. Tu je množica njegovih nasprotnikov razibila steklena vrata in kljub odporu policije zasedla prostore pred zborovalno dvorano. Na pomoč je moralo priti še 60 te d ar jev in 15 redarjev na konjih. Ker Se je bilo bati, da bo nastal spopad in da bo množica župnika HHnko linčala, je zastopnik oblasti shod razpustil. Voditelj slovaških separatistov se je moral v spremstvu policijskega kordona vrniti na kolodvor iri sesti na prvi vlak, ki ga je odpeljal te kraja, kjer je pričakoval triumf separatistične misli. Nekega kmeta je ob burnih prizorih zadela srčna kap iri je bil na mestu mrtev.
* Volitve Ha Grškem odgodenc. Glasom’ poročil tukajšnjih listov je grška vlada odgodila volitve do 2. noVemibra Kot vzrok se navaja to, da Zaimis tli hotel prevzeti mesto načelnika gršie enotne stranke.
* Avstro-ogrska juntica. Značilen dokument o bivši avstro-ogrsiki justici prinaša nedeljska »Prager Presse«: Foto-grafičen posnetek lastnoročnega pisma cesarja Franca Jožefa Pismo poteka iz leta 1804. Takrat se je v Pragi vršila raziprava zoper češke omladinee, ki So delali proti habsburško-memškiiml načrtom!. Ker pa je bilo sodišče precej nepristransko, je pravični Franc Jožef občutil potrebo, da potem ministrskega predsednika vpliva na sodišče, da sodi tako kot so cesarju svetovali nemški listi. Zaradi tega seveda ni nihče izbrisal napisa v cesarskem Schonbrunnu: Pravica je podlaga dTŽav; pač pa je zgodovina izrekla obsodbo nad Habsburžani in njihovim cesarstvom.
* Ludendorff — poveljnik bavarskih čet. Iizgleda da bo v bližnjih dneh prišlo do popolnega preloma med Berlinom in Miinchenom. Bavarska je pred vrati monarhističnega puča. Kakor poročajo bavarske ljudske obrambe na pol ofici-iz Berlina je bilo Vrhovno poveljstvo jelno izročeno znanemu Viljemovemu o-prodi, maršalu Ludendorffu. To je očiten sovražni sunek proti Berlinu in znamenje, da se na Bavarskem pripravljajo dalekosežni dogodki.
* Madžari prekašajo Italijane. Mad-
flaaeiiiiška aboraica ge je pečala,,
J
z novim’ načrtom1 kazenskega zakonika* ki ga je izdelžla sedanja vlada V zbor nici je bilo ugotovljeno, da je ta na skrajno nazadnjaški. Tako je odprav ljem zadnji ostanek tiskovne svobode-Kdor kritizira delovanje vlade, 3e krajšim potem obsojen v večmesečni zapor. Vsako kritiko je smatrati za zločin zoper javni red. Težke kazni so naložene za bogokletstvo in podobno. Osnutek 3e tako gorosiašno nazadnjaški, da so Sa madžarski odvetniki zavrnili.
Dnevna kronika.
Požar v Scherbaumovem n# nu na Bistrici ob Dravi.
Bistrica ob Dravi, 26. septembri
Danes krog pol 10. ure dopoldne zapazili železničarji na bistriškem ko dvorju in drugi, na bližnjem P°^u -g mudeči ljudje, da Se je začel iz Posl°? Scherbaumovega mlina poleg bisaga kolodvora dvigati gost diriu nato ee jo oglasil požarni rog in zvonček v bistriški kapelici je zsfc* P plat zvona Ljudje g polja iri vasi prihiteli in kmalu Se je zbralo kr®* ^ na precejšnje število ljudi. Tak°i. ^ je prihitela tudi bistriška požarna ^ ba in takoj stopila v akcijo. O#. ye. nastal na podstrešju, kjer so ternjaka čiščenje zrnja Iri to le. ^ sreča, kajti če bi bil ogenj nastal ^, pritličju ali v enem izmed tre^^j stropij, bi bil mlin brezdvomBO ^ žrtev! plamena Tako pa je dim! ^ daril skozi streho iri) opozoril S® I?® ^ nevarnost. Ognjogasci so inieli tež*0 ( lo. Vse podstrešje je bilo napohj3®^« dimom, tako'da So morali i>ajpr°i ti streho da so dobiH Vsaj jmalo & g Podstrešje je bilo St hipa V pomočjo Minimax-apar.atov feo_ u prvi ogenj, dokler niso napeljah!^^ po polurnem! napora ogenj P° pogasili. Vse tramovje je P°P°.. pa ožgano iri saano še pet ini®ut po^®^«. bi se ML ogenj razširil »ha vfee Škoda je razmeroma mala Na sta je prihitela tudi mariborska hramba a vsemi svojim orodjefli pg torno iri avtotunbirisko brizgaW°’ ni več stopila v aikcljot	7tae^
KVsiej Sreči je nastal ogerrd P® 0py kajti po noči bi ga rie bil 5*$“? zil in1 bi bila vBa Vas y nevarno#" gj«-' je ogenj nastal, še ni povseiri ve* no, sumi Se pa &a So se vtrieli t00^. ^ ternjaka, ker hi&o bili fiairiazaBj- ^0ol nu So bili v! času nesreče Štiri® ^
moke in pet vagoriov koruze .
Čajne zaloge premoga za kurjenj0 ga kotla.
. < rt.
—	Smrtna kosa. V torek 26. ,“fl' ^ uri zvečer je unirl pri Sv.
Pohorju uglederi narodrijak, ve nik iri župan g. Franc Mravlja*• V6® let. Županoval je svoji občini ® joK vagledno skozi 40 let. Bil je	,
let načelnik krajnega šolskega 30 svoje čase člari okr. zastopat g0fj» ^ ženo in 9 otrok, med njimi Pr° fl0g, _ Celju g. Fr. Mravljaka in’ ve .^ter^0 Vuhredu, g. Petra Mravljaka. Ul1
Vzgojil v odločno narodnem	’
kojinik, neupogljiv iri ^TCin^etil s!irTl, ki je VSe svoje življenje P°* ■ proP° delu, je bil vsikdar uouStra ^ de111.,, vednik napredne ideje in Prl „gib '6TCi: kratske stranke. Bodi mu/ ohranjen’ blag spomin, n^^ije! za izrekamo najiskrenejše 8 _ . $&&&
—	Ptujski župan odstopi**	pek
obč. volitvah je nemškuta	je
sinscheg s pomočjo soc.-d®^^ iie^rer stal župan. Seveda je P°v !n^0tel mogel, delal proti sl°ve^3 ie -pra* som. V zadnji seji obč. fiV^ine preprečiti pogodbo mesto®	ce\o
matičnim društvom	3e’
nega gledališča Toda P0"	P11 pre-
njegovi soc. demokrati s° zgodba ^ cedilu, in soglasno je bil0, go ■ jeta. V zaupni seji so mn ?arlja 0,15	;0
glavo radi njegovega	T°	5
Iliri rojstva prestolonasle ^ ?,uPa « tako »razburilo«, da je o ,>upana ^ v čast. Do izvolitve novega^ pla?,eK, županske posle vrli narodni žnpaus* pri volitvi župana pa pn“e mesto Slovenec.	ob	pravi-
—	Ša ena iiesrcča v Bistr pripeti^ Včeraj 25. t. m. popoldne se • trici ob S Kobijevi parm zagi »a h
Jfatibor, 27. sepfiniTjfa"'192&
iTSBOKi WARODNI LISTAT.''
StraU S.
** nesreča, katere žrtev! 30 postal ® e‘ni pomožni delavec 'Avguštin Raz-0l'can. Hotel je dejati jermen na gonil-0 :oJ° pri nekem! stroju. Ker pa Hi )ledpLga'ne priprave, jo hotel to storiti B kratkim! kolčem. Vsled premale Previdnosti in ker Hi predpisane avaroyaltfe naprave, jo jermen’ koleC ® S rabil in ta je udaril Razborčana tako
ill Ct>° V ^rc,^u*1’ f-*a so 5° na mestu zgru-
■	• Prenesli so g a v Stanovanjc efrojni-
fi1’ P* par minut potem izdihnil, aaboršek zapušča ženo in 6 SFepreskrK-Wmh[ otrok.
«ir~D l^a^vina -,ri Sv. Ruperta v SloV.
*• - oSestniku Francu Kranjcu pri Sv*, upertu. v Slov. goricali jo to dni iflgini-omaro razna zlatnina vi vrednosti Med ukradenimi predmeti je cv ,^.^ens^a ura' na pokrovu gravirano ta(^i 'C0’ z^a cm dolga verižica, zlat hi t prš^an v€č zlatnikov in Srcbr-^red nakupom; ukradenih' prčd-.^v so svari!
v r~. Natečaj za HarVotisk. Udruzenje jj.?niinvalidov kraljevino SHS središ-. i odbor v Beogradu, razpisuje pod Št. gk ?d. 15. soptemibra t. 1. natečaj za ti-načrt ° Svo-''^ diplonJ po že izdelanem dirii 11 sledečimi pogoji: 1. Izdelava . oni mora biti Kromo-litografska to Je> da
^ Se mora original reproducirati o,} barvah tako, da , iste popolnoma taj]0^^01 ^riffnalu. Načrt ge sme de-
*	-n° l3ZiPopolnitL 2. Potreben' tekst bo
(jnjrjr.P0s'taviti v cirilici iti latinici in ftavek' predložiti na Vpogled in fnjo za reprodukcijo,
3.	Format
tisjjr3a mora biti v velikosti 4")-63 urn, r0v Pa se niora izvesti tako, da bo okoli
4,	p PaDirja 4 <Smi praznega prostora Soj®iera Biti brez Celulozo iti ate IW * Jažji od 45 g pri komadu, 5. ^tig (korektura) nttTra biti odo-tiskanj o od Strani Udrtižetija -i *VaHdov, katero1 Si pridržuje pra-klt)« 81 V: Slučaju nesolidno izdelave od-v	6.	Diploma	se	bo	tiskala
dajg^^odiE. NatatienejSe podatke Vojnih' invalidov, Sredi
fiio
Dl
Sleda^ ^. V Beogradu, kjer s® Iffore po-KiJa „^1 načrt. Potiudbe z Vzorci pa-J^lftajo Ha Udražetije Vojnih **» *> v Beograd do 15. oktobra f! Književnik im Kovinar. V fevigu Trogir« je upHrt ’24. to. knji ** Sr?-1 ®ov^nar Ivo ČIpiko.
w**tarSl£o Solo v 'Novem Sadu otvo-taitfošnji ginfilaiziii Meki ruski $ za' deBo iti odrasle. Predavanja’ ^ nedelja® far praznikih1.
[e* Jugoslovani za japonske poTfesre-'JugosloV. Rdeči križ je kot prvo ^a>Zai potresa rra Japonskem 5000 Švicarski!? fraB&bV. DruŠt-IV3 . Ponovno obrnilo tia jugoslovati-za prispevke v ta natileti.
" veterinarska vifloka škola ti ^ ^st-M 50(1 zavoda za zaraztio bolesti •t(,0^:oLRWllTriološkog zavoda raSpi-jedno asistentsko' mesto. *-» m0?11' Se razabrati na rek-f1? iz j ^°ci, ili dobiti i pitmfenim pil* jt^J^oraffilke kance! arij e. Natje-.	20.	oktobra t. g.
TUjj ^?JeniStve JaidTarfsko straže V u Drigj ,^3» vs,e napredno ljudstvo,
•	**	^ vse ^rez razlike Strank' kot'
Jfo g^J^tijenonfia: dmšt?vu. Sprejcnra-’° 32, ^ ®ta®ov Vrži- se V Hedeljo’ od 10. ^ I?a^e(Ipoldaw v^odnjih1 prosto-j^k°jB!|?^®ega dom®, kjer bodo tudi na druŠtvetia pravila in s- J1”0 službeno glasilo.
g f?®®ki komunisti go ----------------
-	Pri 7	‘'r)	V	nek	goadič	za Miroigo-
rte’ ha if^rebu korrtuni stično zborova-,^USge ^eroffl so nameravali zavzeti ^ii. rpf>r-,' ^°ffodkom! v Nemloiji iti Bolga-je	so	prišli do zaključka,
sklicali
V ateti V,^a P°Weija, ki je 10 Vodite-j $o <,. a\ostali — kakih1100 oSob —r ®Savo ra2^e^ali> Policija je nVedla
i ^	■
v *• Zh«661^ ^venaBh’ uialeTjev v Bo-
i ^stn r !lt>v.ehski^ učiteljev iz GoriCe i^liii WPrire3a koncertno turneio no
m n. v . oa koncertno turnejo yo i	tm.	je priredil1 vO-
\ i0n.!^ v -Boleti. Listi poročajo v Sf^^PeRu.
®^Cr^e za izobrazbo SVftje« Dor(>?‘?nas,^Kika«. Budimpeštanski
S ^ bo v 'fcodoče skalno hi-
o ■n.:	1. cian madžanske aristokra-
ta. raljevslr-a	1	^	pomaga
•a 0tona 0 1 vzgoji »preBfolonnsledni-
u ^orrtin^-^ pri njem' grof Oto-^ ^džnr^1	kraljeviča	Oto-
'rske« drfavaor« Rrayu, Po-
«ksk‘ralj
temi bb ga poučeval grof Nikola Sze-chenyi o madžarskih1 narodnih običajih.
— [Veliko delavsko zborovanje v Amsterdamu. 23. Setpt. Se je Vršilo v Amsterdamu velikansko zborovanje, ki ga je Sklicala socijalflo demokratska etranka v zvezi s strokovnimi organizacijami. Na zborovanju Bo govorniki nastopili proti militarizma ter zahtevali za VSe delaV-Co osemurnik iti Soodločevatije delavstva pri podjetjih tor Sploh socijalizaca*-jo industrijo. Zborovanja, ki ga označujejo listi kot najvočje, kar se jih jo doslej Vršilo na Holandskem, se jo udeležilo 60 do 70.000 ljudi.
— Vseruska olimpijada. Dno 16. Sept. Se je vršila V MoskVi velika Vseruska olimpijada, katero je priredil sovjetski iiMitut sa fizično kulturo tta pošebneiri Stadionu, agrajenelfl V ta namen ob' gospodarski razstavi. TekttioVanjo jo trpelo osem dni. Rezultati še niso zttani.
— Drama na beneških otokih. Itali-JansSl listi prinašajo poročilo o krvavi ljubezenski drami, ki So je odigrala fe dni ob’ beneških otokih". Italijanski častnik Cesaro MuScbietto, teedaj' bančni u-■radnik V Benetkah", je najel gondolo ter Be odpeljal s svojo prijateljico, ločeno žetio na morje. Ko so bili že preCej oddaljeni od obale, je V kabini počil strel, Gotidolir je šel pogledat itt našel žensko m’rfVo v luži krvi. Morilec ffiu je takoj nastavil na prsi samokres ter zahteval, Maj ga prerpelje do železniške proge, kjer se bo Vrgel pod vlak. Obljubil mu je zato b’o«ato nagrado. Strel pa Bo čuli tudi Stražarji na obali in so gondolo ustavili. Pri zaslišanju je Muschietto izjavil, da je ubil Svojo ljubico iz ljubosumnosti, ker se je hotela povrniti k sVojemu možu.
—• Nevarni jed. V GmUtideHu je ne-ketnu evangeljskemu pastoru zbolel pes na steklinL Bližnji Pasteurjev zavod je odredil, naj psa, ki jo med tem ušel svojemu gospodarju, uloVe in predajo zavodu v svrho proučevanja. Kako pa SO SO začudili, ko je nek Siromašni kočar v okolici priznal, da je psa ubil in — pojedel.
— NajviŠjt liotel' n'a svetli. Najvišji in istočasno najveličastnejši bo hotel, ki ga gradijo na vrhuncu Junigfrau. Temelj za zidove je VSekan v živo skalo. Kratka pot za turiste bo vsakemu skozi skalo do postaje alpinske železnice. V hotelu bo urejetrio vse na elektriko, tako razsvetljava, kuhinja, pralnica itd., tako da bo to najmodernejši hotel na vrhuncu Alp.
— Znanstveno predavanje brezžičnim potom. V liiverpolu je imel to dni znani angleški učenjak Ernest Rutherford predavanja o atorriistiki, ki je nedvomno imel največ Slušateljev, kar jih je Sploh imel kedaj kak predavatelj. Na mizi pred govornikom je bil v nekem' cvetličnem lottču nameščeni mikrofon, ki je bil zvezan1 z brezžično postajo v Londonu. ;VitieS je bila priklopljena še man-chester&ka radiopostaja, ki je oddajala' govor širom! sveta. Zvok iz dvorane, v kateri se jo vršilo predavanje, pa do Glasigowa, je potreboval samo eno desetino Bekunde. Najinteresiantnejše pri temi pa je, da So oni* ki Bo brezžičnim pote«! poslušali predavanje, prej slišali'
•	govornika, kakor pa oni, ki Bo ga poslušali v dvorani. V London je rabil govornikov glas satiro eno tiBočino sekunde, d očim šo je razširjal po dvorom! samo 330 MetroV V esi Bekutidi, kakor uči znanost. :'m''	>■'
*— Grozleto bodočo' Vojiie. NedaVno so eo vršili v Sati' Franciscu poizkusi z novimi strupenim plinomi ki ga je par mesecev i>rCd kotiicem BVetovne vojno iznašel ameriški učenjak' Hary Quick. PoskuSi so Bo Vršili V tički veliki dvorani' 8 kuSci. Delovanje plina je bilo strahovito. Iznajditelj je izjavil, da bi mala količiffar plitia, ki Se je porabila pri tem poizkusa, zadostovala, da bi usmrtila VBe ljudi, M So bili V teffil časif Ha ulicah San Francisca. To je krog 100 tisoč Ijn--di. Iznajditelj: je že med Vojno paHudil Svojo iznajdbo' ameriškemu Vojnemu mij tiistra> ki pa je ponudbo odklonil, ceš, da je preučinkoVita' iti bi imela preStrahO-Vite posledice.
*— Konec ^SVeta. NoV prerolc, tokrat ptterian učenjak, so je pojavit na Atelgle-škoml Te dtii Jo objavil v tieltem londoti-' skeffil lfetrt svoje proro kovanj e o kotiCu Sveta, ki 'feoi nafas&nio 9. oktobra li)29. Tega 'drfe bo porušil zemljo strahovit Vrhar-CikloK, ki bo s Hitrostjo 3 do 4 tisoč
,%S nft,^ro! «g^,al^sSo,.ae^ieljisfeo;, B9Vlši:
nO. Podrl bo piramide irf Vse velikanske zgradbe, s katerimi se človeštvo toliko ponaša. Sredozemsko morje se bo spojilo z Oceanom!, gore iri reke bodo izginile, pojavile pa se bodo novo. Večina človeštva bo pri tem’ poginila, lo nekatera redka plemena bodo ostala ohranjena iti bodo imela nalogo, da obnove človeški zarod na zemlji. -'m. i.’H; v’ ! ’ i
Kamnica pri Mariboru. (JaVna prošnja okrajnemu galvarstvu!) Ker se naš občinski predstojnik, nemSkonacijonalni internacijonaleC »socijaldemokrat« A-dolf Wagrinetz prav nič ne briga za Maše reveže iti delavce, sme zopet prisiljeni Se zanjo zavzeti. V rtaši občini je delavska družina Robič, obstoječa iz 4 oseb, S svojimi celim imetjem t. j. pohištvom že črez ?. meseca na Cesti, torej ves ta čas izpostavljena dežju tako, da z o-zirom ha navedene okoltiosti preti revni delavski družini zguba Celega imetja.
V	kolikor So nas prizadeti informirali, jinS jo občinski predstojnik, zastopnik delavske Btratike izjavil, da Se za njih ne bode brigal. Imenovana delavska družina je , zaposlena pri zgradbi livarne zvonov v Maribora, kjer ima tudi začasno izjemno dovoljenje, da prenočuje v majhnem' kotičku tamošnje Shrambe za apno in orodje, medtem ko njeno imetje leži v Kamnici vesčafi na prostem in brez nadzorstva. — Navedena livarna bode v kratkem’ dograjena in revna delavska družina z 1 leto starim otročičkom' bode nato prisiljena prenočevati pod milim nebom, izpostavljena dežju in zirtiskentu mrazu, — vSe le radi malomarnosti in nezmožnosti občinskega predstojnika socialdemokrata Adolfa "VVogrintza. Prosimo okrajno glavarstvo, da da ukaz za takojšnjo ureditev navedene zadeve! * Robič je glasom' listin’ naš rojak iti Kamnica ima, kar lahko Vsakčas dokažemo, dovolj praznih stanovanj tia razpolago, tako da proti nastanitvi uboge delavske družino Hi ugovora kakor tudi ne obstoja nikaka nevarnost, da bi socialdemokratu Wo-grinzu odpadla glava, če se bode zaenkrat — čeprav prisiljeno — moral tudi zanimati za nastanitev tiaših’ delavcev, kajti pri prihodnjih občinskih volitvah mu bedo županska ur’ca itak — enkrat za vselej odklenkala.
Slov. Bistrica. Strela je udarila V Bredo 19. tm’. v RasteigerjeV kozolec in’ ga užgala. Požarna hramba in vojaštvo, ki So prihiteli na pomoč, niso mogli re šiti ničesar več; kozolec, nabasati s krmo in pridelld, je pogorel do tal. Ob istem času je strela užgala skladišče' poleg žage Antolič irt Tominc. Ogenj Se je posrečilo udušiti, no da bi bila nastala večja škoda. — Vitiska letina bo slaba; trtne bolezni So uničile Večino pridelka.
—	Sejem' dne 24. tm. je bil slab. Kmetje so pač prisiljeni skrbeti za spodrejo živine, ki So jo v zadnjih" dveh letih’ morali poprodati vsled pomanjkanja krme čez potrebo, za nakupovanje pa manjka denarja Krme je letos prav obilo.
Fcljčane. Dne 7. tm. jo bil pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici obsojen, tukajšnji ti-govec R. A. na 14 dni zapora s 4 trdimi ležišči in 4 posti, ker je dno 24. avgusta psoval v službi se nahajajočega tukajšnjega post. načelnika in mu dejansko grozil. Nekateri ljudje so še dartes mnenja, da so javni nameščenci zato tukaj, da smejo stranko zlivati ned njimi slabo voljo in kazati svojo neolikatiost.
Ia Sv. Trojice v I2j:!'.>zj.h. Dovolite, g. urednik, da stavim v -Varom ccnj. listu javno vpreganje na jy,t- klerikalne poslance: Povejte ii"’:! go^p-jcljo, kdaj nam’ že prinesete obljubljeno avtonomijo. Tri leta nam jo £e obljubljate. Obljub Smo že siti in hočemo dejanj. Toda vaša dejanja, vsi vaši dosedanji uspehi najjasnejšo kažejo, da vam jo ljudski blagor devetdeseta briga, vaši lastni žepi pa yse. Odkar Smo' Vas v Sloveniji — žali-bog fekoraj Soglasno izvolili za svoje zastopnike, isto nam vi z radikalci povišali 6krataio Vflo davke, povišali site takse in poVrh1 uvedli še roboto. Dovolj nam je Vašega hValieattja iti Vaših" obljub. Spoztiali sfifflo Vas in vemo, da je bolje za Vas in’ za, nas, Če o vas nič več rte vi-dirtiO( in rte Slišimo. Toliko za datnes! — Km!ct iti posestnik iz SV. Trojice v Ha-lozaE.
SloV. Gradec. Pri SV. Miklavžu So jdobjli £g&e zvonove«»§!9x*nec«, ie pi-.
sal, da Se je pri montirartju 5 oseb' ponei Srečilo. Ni povedal, koliko je mrtvih, koliko težko in koliko lahko ranjenih. Povemo mi: 1 jo mrtev, 2 težko in trijo lahko ranjeni. Kakor pri streljanju g topiči, tako Se pri montiranju zvonovi ravna lahkomišljeno; vsi mojstri, in to
v	celem okraju, v celi Sloveniji. »To so žrtve v čast božjo,« je rekel neki duhovnik, ko je videl pred seboj mrtvo truplo, mlako krvi — Jaz Sem' pa rekel
po SV. pismu: »Ako bi gospodje pkolii SLS imeli količkaj vere združene z do-i brinfl deli, rte bi so dogajale take nesreče z našim ljudstvom.« Pustimo sšpase« in povejmo našemu glavarstvu, Ha j Se malo pobriga, kadar ima naSe dobro ljudstvo svoje razveseljevanje B topiči1 iti zvortovi. Red mora biti, čeprav se za-* merimo duhovnim gospodom Politična Oblast naj za montiranje zVonoV iti za Strel j atije 6 topiči zahteva od prosilcev dokaz, da £o izvedenci ali da bodo izvedence pritegnili. Za Streljanje je poVrh še upeljati visoke takse, za vsako, ne samo ob priliki Cerkvenih slovešnoi S tl. ■' i ■' :	(	1 1 * 1 1	- t ■ 1 ; !. -
Celjske vesi.
Ošebne vesti. Trajno v pokojen! Bot g. Jos. Kosi, poštni kontrolor, g. Rud. Lorber, poštar jrt g. Jos. Vorbaeh, poštni sluga, vsi pri poštnem uradu v Celju.
Občni F.bor Glasbene Matice v Colju Se je vršil' V petek, dne 22. tm. otb zelo pičli udeležbi zborovalcev. Vsled1 pomanjkanja denarnih sredstev iri premajhnega zanimanja javnosti je zavod v veliki nevarnosti, da mora S prihodnjim letom prenehati. Pasiva fie bodo pri dosedanjih skromnih dohodkih še povečala, država jo pa ustavila v lanskem poslovnem letu še orto pičlo podporo, ki je bila . doslej za šolo namenjena. Na zavodu poučuje poleg priznanega umetnika gosp. ravnatelja Sancina še gdč. Novakova klavir in komponist g. Osterc teorijo. — Prihodnjo pomlad priredi odbor v korist zavoda večjo tombolo, Ha kar bi se naj ozirala ostala celjska društva.
V	znamenju konkurence. Komaj je začel sekati vojaški dobavitelj v Celju meso1 južne živine po 15 Din’, kg, So mu sledili tudi ostali stojrtičarji, Ha Čelu' magnat Rebenschog, ki zalaga z živino druge, ter hoče s pritiskom na' oetie onemogočiti dol j. časa trajajočo kortlkurert-Co. Sedaj Se pa prodaja kg govedine že po 14 Din. Upati pa je, tla bb občinstvo podpiralo otiega, ki je prvi pokazal, da> bi‘ Celjski revnejši sloji lahko imeli že davno Cetiejše meso, ako bi bili Celjski mesarji brez pritiska od drugod' imeli! rtekoliko Več podjetnosti m Soeijalnega čuta
Huda nevihta V Celju in V okolic!. V?
pondeljek, dno 24. tm. jo razsajala pe celjskem' okraju za pozni, že jeserisiki čas izvanredrio Huda nevihta Temni oblaki so omračili Vso zemljo iti neprestano je grmelo iti treskalo. Pri temi je vda-rilo tudi v strelovod farne 'Cerkve SV, Danijela v Celju. Ni še še moglo natančno dognati ali je bil pokvarjen ali pa| jo imel kak' drug predmet privlačno silo. Strela je dospela po HertaVadni poti' do električne napeljave, ki vodi v Cer« keV, So tu razpršila rta vse' strani! ter skoraj po Celem1 mestu povzročila Veli« kansko paniko. Po vseh stanovanjih1 kje* je ti a pol jan a elektrika je zažarelo, za-, žvenketale so Ha' mnogih mestih šipe, b’u< di zračni pritisk so pa občutili celo pa« sartti po ulicah. Na Cerkvi sami jo pov« zročila strela precej škode. Osmodila jo’ notranje dele, potrla' okrog petdeset šip in pokvarila tudi žlebe. Električne žice so popolnoma zgorele. Stanovalci po mestu So si v strahu pripovedovali o ne« navadnem učinku, vsak je imel ut-is, da' je udarilo v njegovo stanovanje.
Javr>@ kulturne naprave v Mariboru.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: (Slom« škov trg, kazinsiko poslopje) jo odprta; za občinstvo v Sak dan od 15.—17. ure. —* Za izposojevanje knjig so plača za leto 1923 taksa 10 Din. brez drugih doplačiL
LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni dom I. nadstropja, odprta ob nedeljah od M10.— 3^11. ure lx£ ob četrtkih' od % 20. ure, mladinski oddelek oH sobotah od 18.—19. ure.
MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, odprt vsako nedeljo od 10.—22. ure, « VstmiulJia 1 gina 5.
Kaj hi rad Golečev po-kidars avtomobil?
(Dopis z dežele.)
Zdraharski list, klerikalnega »SloV. Gospodarja« neznansko veseli pisati o preloženih glavnih šolskih počitnicah, a ne morebiti zaradi naroda, temveč samo zato, da luča kamenje na učiteljstvo.
V	svoji 30. številki piše pod zgornjim naslovom! dobesedno: »Liberalno in or-junsko učiteljstvo je zahtevalo preložitev počitnic na poletne mesece, kakor da bi res bila šola za učitelje, a ne učitelji za šolo. Višji šolski svet je ugodil zahtevi liberalnega učiteljstva. Proti sta govorila in glasovala samo dva katoliška duhovnika. V višjem šolskem Svetu imajo večino liberalni učitelji, profesorji, uradniki in enaki ljudje itd. . .«
Znano je sicer, da je »Slov. Gospodar -— zlasti odkar ga urejuje duhovnik Go-leo — posebno strupen sovražnik učiteljstva. 39. številka tega lista pa nam dokazuje, da ima urednik Goleč tudi po-kvarjeri estetičen čut. V tej številki namreč popisuje ta gospod s podpisom sv o j ega polnega imena, kako se je njegov rojak in junak, neki »Matičkov soldat« prvič vozil v avtomobilu. Duhovnik Goleč sliika tu Matičakovo revolucijo v želodcu na tak način, da narn kaže s svojim nelepim spisom vso ogabnost svojega pokvarjenega pisateljskega estetič iiega čuta. Psihološko je dognano, da imajo ljudje pokvarjenega estetiškega čuta tudi pokvarjen čut čaSti, zato ni čuda, da bruha duhovnik Goleč iz svojega razburkanega želodca grdobijo na Vsakogar, zlasti na učitelje tako, kakor jo je biruhal njegov uzor in bedasti junak »Matičakov soldat« ob svoji prvi Vožnji v avtomobilu.
, ’ »Tabor« je že opetovano naiglašal in "dokazal, da glavnih' počitnic ni preložil višji šolski svet, temveč oddelek za prosveto in! vero pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljublijani (z odlokom z dne 19. jun: 1922 St. 2343). ne da bi bil učiteljstvo ali šolske oblasti za svet vprašal. Zastopnik kristjanske resnice duhovnik Goleč se vozi v avtomobilu »Sl. Gospodarja« v polni pari svoje bolne domišljavosti tako vrtoglava, da Se mu meša v glavi in’ v želodcu, zato bruha v ijednomer sVojo grdobno laž, da je učiteljstvo vsega krivo, h koncu pa vzklika: »Dokler Slovenci ne bomo izvojevali 'avtonomije, bodo z nami v šolskem' oziru Vodno tako postopali!«
Aha, tu tiči zajec! Golečev pokidan avtomobil bi rad imel avtonomijo na račun šole id učiteljstva! Zvit si in hudoben! tudi, gospod! Poznamo se po »kno-fih«!
Tedenski pregled
Hi. za naročnike »Narodnega lista«.
; ' Petek, 21, septembra. Reško vprašanje stoji še vedno v ospredju. Imenovanje guvernerja s strani Italije se smatra Ba prikrito aneksijo Reke. V vSej naši [javnosti vlada radi tega veliko razburjenje. Demokratski klub je vložil na mi-Mstrskega predsednika interpelacijo, v kateri zahteva točnega pojasnila glede Reke In! sploh o zunanjepolitičnem položaju. Vlada je izdala v pomirjenje javnosti voden) komunike, V katerem pravi, da je sprejela od Italije zagotovilo, da je izvršeno imenovanje guvernerja generala Giardia samo iz varnostnih interesov. Celokupna opozicija zahteva, da se preda vso zadevo v odločitev Zvezi Marodov, ki naj prisili Italijo k izpolnit-
vi	rapallske pogodbe. — Med Francijo In 'Anglijo je vi reparacijskem! in ruhr-skemi vprašanju dosežen! popoten sporazum!.
Sobota, 22. Septembra. V sVrho skupnega SaStopa proti sedanji radikalni vladi1 v parlainientu Se je vršil danes Sestanek med načelnikom demokratskega kluba Ljubo Davidovi dem in dr. Koro-Žceta. DoSežen je bil Sporazum1 glede 'taktike. V radikalnih krogih' je vzbudilo to veliko vznemirjenje, ker Se je bati, da bo skupen nastop opozicije zadal zrahljanje radikalni vladi, ki e-lorti Batno še iia podpori Nemteev in Turkov, zadnji udare«. — Na Bolgarskem je izbruhnila korffaTJ ističffo - zemiljoradni&ka ■protirevolucija. Nepotrjene veteti pravijo, da Bo dosegli uporniki znatne uspehe, dočim! tf-ajfcr-uiia vlada, da je upor zaduši*	^	S	v' V
Nedelja, 23. septembra: V finančnem' odiboru je bila danes zelo burna razprava o kuluku. Opozicija je Soglasno zahtevala odpravo tega reakcijortarnega zakona. Za zgradbo železnice Murska So bota—Ormož je dovoljen nov kredit v znesku pet milijonov dinarjev. — Na Bolgarskem' je radi komunističnih nemirov proglašeno obsedno stanje. Južni del Bolgarijo je v rokah upornikov. —
V Ljubljani Bo se vršile danes v spo min na septemberske dogodke na grobovih Adamiča in; Lundra žalne maoife stacije,
Porideljek, 24. septembra:	Vlada je
danes razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame napram poostreni opoziciji. — Ker tudi Nemci in' Turki groze, da je ne bodo več podpirali, je v škripcih. V radikalni stranki jo nastalo radi tega precejšnje ogorčenje proti nekaterim ministrom, zlasti proti zunanjemu ministru dr. Ninčiču, ki bo najbrž odstopil.
— V Beogradu Se je vršil danes kongres socijalistične stranke Jugoslavije, ki je potekel mirno in brez incidentov. — Ne miri v Bolgariji še trajajo. Govori se, da bo vlada odstopila. — Nemški odpor
V Poruhrju se bliža svojemu koncu, ker je Nemčija na robu propada.
Torek, 25. Septembra* Iz Bolgarije prihajajo nasprotujoče Si vesti. Z vlad-ne strani ec zatrjuje, da je upor udušen, dočim prihajajo z druge strani še nepotrjene vesti, da je vlada Cankova odstopila. V novem kabinetu, ki ga je sestavil Cankov, je notranji minister vodja bolgarskih komitašev Todorov. To bi pomenilo prekihjenje diplomatskih od-nošajev med Jugoslavijo in! Bolgarijo
— V Berlinu se je danes vršilo posvetovanje med vlado in zastopniki iz zasedenega ozemlja. Na konferenci je bilo skle njeno, da se pasivni odpor z ozirom ria finančni položaj države nemudoma ukine in stopi v pogajanja s Francijo in Belgijo.
»
Sokolstvo.
F. C.
Sokol, kdo sl — in kaj hočeš?
(Dalje).
12.	V Sokolskem društvu se učnrio telovaditi, da postaja naše telo močno in zdravo, da se bistri naš um in da živimo, hočemo in delamo dobro! V Sokolu so učimo telovaditi. Zakaj? Da prebijemo eiio uro ali da si kratimo čas ali da se pripravljamo za nastope, zlete, tekme itd.? Ne. Zleti i nastopi so zato, da pre izkusimo svojo vrste, da vidimo uspeh in napredek telesne vzgoje, da pokažemo širšimi slojem dobroto sokolske stvari. Zleti morajo biti redki, drugače se pripravlja in vzgaja članstvo samo za zlete in zletne veselice. Zleti morajo biti redki, a jed er n ati. Na zletih naj pokažo članstvo ne samo telesno vzgojo in napredek, temveč tudi duševni, srčni.
Mnogo naših zletov še kaže, da naše članstvo v veliki meri nima prave sokolske odgoje. Neumestno in škodljivo rajanje in izmučeni obrazi so žalostne priče razmer. In če natančnejše opazujemo te veseljake naših zletov, vidimo, da so po večini taki, ki niso prišli nastopat — telovadit, temveč le na zabavo, kazat svoje rudeče srajce ali se bahat češ, tudi jaz sem pristaš Sokola. Dosti izmed teh je tudi takezvanih podpornih članov. Ti ljudje po večini misJijo, da so že Sokoli in da so veliko storili, če so plačali svojo članarino', če mogoče da gredo na zlete in tam ploskajo, potem pa veseljačijo v slavo sokolsko. V tem oziru bo treba še temeljite remedure in čiščenja.
Taki ljudje nimajo niti oddaleč pojma
o	sokolskem bistvu, o sok. programu. Ni čuda potem, čo jemlje Sokolstvu u-gled, prinašajo prepire v društva in zlorabljajo Sokolstvo v umazane politično ali osebne namene, Treba bo tudi pri nas (kakor pri Čehih), da bo članstvo, vsaj mlajše — izključno le izvršujoče. (Vse hivale vreden je sklep zadnje Savezrte skupščine, po katerem' mora povečati telovadbo vse članstvo Vsaj do 26. leta). Vise pa, kar je organizirano v sokolskih' društvih, mora redno poSečati naša ^predavanja, Čitati, Spoznavati in proučavati sok. literaturo, da bodo Sokoli vedeli, kdo ig kaj so ali kaj morajo biti!
Rekli smo že, da Se telovadimo radi žletoi. Naša tcJiiv:^dba.ima d,5ug pomen;
in’ nameri, namreč da sistematično in metodično vadimo svoje telo, gibljemo svoje mišice, da se telesna rast pravilno razvija, da utrjujemo’slabe ude in jih krepimo, da dobiva našo telo lepe in pravilne oblike ter potrebno elastdeiteto, da deluje naš organizem enakomerno in vsestransko, da mislimo pri izvajanju vaj in' tako urimo in vežbanlo svojega duha, da postajamo zbog tega močni in zdravi, bistroumni in čili; da uravnavamo svoje mišljenje iri hotenje v ravni smeri in sigurno. Redna in sistematična tolovežba in črpanje naukov iz sokolskih načel nam daje čut za smiselnost, lepoto, nravnost in umetnost, vzgaja v nas odločnost, stalnost, vztrajnost, zmernost, voljo, samoobvladanje, pogum in srčnost, strinja in druži te lastnosti v harmonično celoto, ustvarja v naših' dušah ‘dispozicije za Vse dobro iri lepo — in 'nam polagoma izkristalizira značaj.
Mi nismo Sokoli zato, da simemo nositi kroj in znak, mi ne telovadimo, da 'smemo nastopati, temveč Sokoli 6mo zato, da telovadimo in si potom telovadbe urimo telo in duha, da smo zdravi, 'silni iri lopi, da živimo in delamo dobro!
13.	Sokolstvo vodi narod pod Svobodno solnce k zdravemu in dobremu življenju. Sokolstvo hoče, da ljudstvo zna in se uči po svoji zdravi pameti misliti iri 'soditi, da je telesno in duševtno svobod-'no, da mu zasijo enkrat boljši časi. Da harod ne izumre, da njegova energija in odpornost ne oslabita, da se ljudstvo kultivira in najde pot do človekoljubnosti in pravice. Zato so ustanovili pred 60. 'leti Sokola. Tyrš je videl in vedel, da bb 'treba organizacije, da bo treba ljudi, ki ‘bodo šli z žarečo plamenico med narod, 'ga bodo budili iri dramili, ga klicali iz 'teme na dan, mu ojačili fizično irt duševno moč, ga okrepili in strnili v zdravo celoto, ki bo reprezentirala slovanski živelj, slovansko voljo iri značaj, ki bo-'sta iskala zdravih smernic v vekovitih Valovanjih človeštva, iskala in' gradila 'dalje in se potapljala v neskončnost. — Sokolska pot nima konca, naše delo je večno presnavljanje iri nadaljevanje. — Sokolstvo išče vse, izbira najboljše. Sokolstvo je kakor skaljena voda, ki se neprestano Čisti. Naš polet nima mej, kakor jih nima ptič sokol, ki se dviga nad gorami. Sokolska misel je živela v gla vah velikih mož; že antična kultura jo je deloma poznala, a Tyrš ji je dodal še več duševne lastnine in vzgoje značaja. Postavil jo je v dosego teh ciljev na realna tla, da zadobi krepko oporo k poletu. Obnovil je antično kulturo telesa (gimnastiko) in ji dal idealni smoter. Sokolstvo postavlja duševnost na prvo “mesto, a začne svoje delo pri telesu. Potom telesne vzgoje (telovadba, snaga in red, zmernost) uri duha, kajti zdrav duh
V	nezdravem telesu ni in rie more biti popolnoma zdrav, kakor tudi narobe ne
—	in tak ni sokolsko dovršen’ človek. Mi hočemo zdravega duha v, zdravem! telesu!
Sokolstvo uči ifl vadi inafio, a vZgoja se začne pri poedinih, ki se združijo v zdravo celoto, iz katere raste nov rod, nova sila, nova vera, novo življenje. — Zdravje rodi adravje, zrtačaji značaje. In takih potrebujemo, takih hočemo! — Zato smo ustanovili Sokola.
Sokolstvo ima dolžnost, da vodi narod k zdravemu življenju, da uporablja vse, kar isluži v dosego tega, in da trebi in uničuje vse, kar mu škoduje. Mi nočemo biti narod bolnikov in slabičev, pohabljencev iri duševnih revčkov; (kolikor pa jih je, napram njim1 mora kazati Sokolstvo usmiljenje, sočutje in pomoč); biti hočemo, narod čilih in krepkih ljudi, korenine, kakršne so bili naši dedi. Zato smo ustanovili Sokola.
Dalje hoče Sokolstvo, da je naš narod plemenit in dober; da sta nravnost in zmernost v njem piva zapoved; da opušča vse, kar bi mu kvarilo zdravje, telesno ali duševno; da je poedinec tega riaroda vesten in natančen človek napram sebi in drugim; da je njegova strogost in rednost napram!, sebi večja kakor napram1 drugim1; da ima srce ne samo zase, temveč tudi za bližnjega. Zato smo ustanovili Sokola.
' _ Ta narod pa naj rie bo slepo orodje brezvestnih hujskačev in politikov, ki mu slikajo nebesa na zemlji im pekel na onem' svetu ali pa narobe, ki mu ponujajo vSe svoje za najboljše in vse nasprotno za najslabše, ki ga priganjajo zlpga iti zgrda, da jimi mora ^lužiti si fi-;
sebne koristi in jih posajati k polnih koritom.
Hočemo, da je naš narod ne sanid telesno, temveč tudi duševno svoboden^ Dokler ne bo izginil iz naših src ego izem in materijalizem, tako dolgo ne blagostanja med nami.
Hočemo, da je narod najprej vzff°3ejj od spodaj, potem bo tudi prišla Pr^.Cg> od zgoraj. Kajti zdrav narod v m^ nju ni slepec, ki ga more drug voditi j peljati, kamor hoče; tak narod najoe zadene pravo pot sam. •
Iz Sokolskih vrst, iz našega fiarascfrj ja, naj izide rod, ki bo dobro mišljenju in hotenju, srčno in i&teleK alno izobražen, ki bo znal čuvati evo vsestransko svobodo, ki- bo izbiral, ^ ^ in' sodil sam po svojih voditeljih. lZI . iz njegove šole. Takrat, ko bo^ po00 brat brata, bodo nastopili lepši čo®*
Sokolstvo hoče nastopiti iz iridivi'1® človeka, ki bo stal na lastnih nog1"1’ revčka, ki se drži le suknje »gosp Narod, ki je močan, ki ima lastno iri jo zna ceniti, se je zaveda; 1° ^ rod bo kovač svoje usode iri sreča
To hoče doseči Sokolstvo. Taik'^^ hoče vzgojiti. Zato je razširilo stvo Svoj delokrog ria ves jiarod. P^.^ državi. Narodu zdravja in moči, 0 in boljšega življenja — to je P°s|^ , j Sokolstva. Zato je Sokol ustanova® ,
.(Dalje pritiodni
* J
o	O priliki smrti stalroste '&•. gjgfce*;
je g. pukovnik’ Draškič izrazil & mu društvu v Mariboru sožalje ® čim pismom!: Dragi Sokoli grada bora! Danas Bern) Slučajno dofltf®6
i	poražavajudu vest, da je smrtnf. ^ slomila krila jednomj od gajbou1 jjjjd kola Cele Jugoslavije, da više *>	<]a
j e dno plemenito i! patriotsko 6^’rPecl više Jle živi naš dični Soke dr.
To je isto tako iznenadno kao i tako da Se ja jojš uVek pitami gude?! — To je ria žalost nost! Udar je riajteži za MaribOj^fc« ko. On je izgubio vodju, kakav S® ^ može riači. TJ nizu fauriilije Serri^f^glff« je kao jedna od najstarijih veriskih u Mariboru borila se 2a„
v cucu-m U.	u.
stvo i Jugoslovenstvo pod naj^3*-;	$e(4
rima germanizma, pao je joŠ i® ^ nec, i to jedan od najbolj ih. Toz^ .
1 težak gubitak i za naš ceo flaT° -c $»r govu nacij onalriu borbu. TJnir0 zad jedan primerni otatf i m1^’ . m«!.® j uči teško ožaloščeriu’ fuprugu ^ sokoliča sina njegova. Ja sami Sernec izjavio svoj	nI^
se sada Sokolima i
ii
esauČeŠ^e. °,u> fi9 molim i
svega veruju, da ja Sa podjecLn3* * Čanjem delimi njdhovu žalost
l	j enim) vodjom i pozivam! ih, o® sa pijetetom pozdravimo našeg ^1»®* vodju. Slava slavnom! Sokolu m8m Semecu! A sada utrite .0 g®* dični moji Sokoli, uložite sve . efa * ge, sledujte hrabro i muški	$et
šeg palog vodje, te da smrt &	^
neca ne prouzrokuje utuČetrios . • de podstrek za još jačii i borbu. Budite mi zdravo ®c.,
Vaš stari i odarii drug puli0^1, 0 ijtfb L r. Zagreb 23. IX. 1923. -	jjateOJ
nivo to pismo našega dobreS® članstvu ob izgubi svoje®®. starosta v uteho in bodrilo1 > ^ ttadalnjemu 6oko],stkcmu ^enfl is^re,„ ru! G. pukovniku Draškidu^^^ zahvalo za sjpomin' bla?oP° ^ jg v ^ rosta časteče sožalje, ki °q^)oT 00 dneh posobno dragoceno! skega društva v Mariboru-	^
o Sokolsko društvo v \jeP^Q
znanja, da je ministrstvo	i	^
ivode na prošnjo prelc®1 um
mbr*: Vmajo
ki
14.	avgusta na dan' 29. ^eCgem\ Toliko v blag. vednost v srečke efektne loterije o kolskega doma v Medvc
So-1
CXinOODCXIDCDD Q O Ou	,.g„
Mornarica veže najoo nelše države! <SriHW"
mornarkol 3a^asl - m
jadransko St*®*
cooc
T-innroi O P
Mariborske vest!.
Maribor, 26. septembra 1923.
tai Za kulturno zbližarije s Francozi | deluje v Mariboru »Cercle francaie«.1 Med »Objavami« prinašamo njegovo vabilo k pristopu. Priporočamo našemu
občinstvu, da so zartimia za to ognjišče  _______
francoskega jezika in duha. Francoze a- g;er se jo dognalo, da se ji je popol-
.4« , w «	K-4	I	•	V	_	•	4.	.1
tnov. Hišna preiskava bo dognala, ceima doma šo več takega materijala. Kockarja so oddali Sodišču, poškodovane lokomotivo pa vi popravilo.
mi Umobolnica v cerkvi. Minulo nedeljo je prišla v tukajšnjo frančiškansko cerkeV; neka ženska^ ki so je začela mied Službo božjo slačiti. Odpravili so jo fia mestni fizikat v »vrbo opazova-
Gospodarstvo.
Nekaj Iz
Sltao potrebovali in jih še bomo. Razen Rusov namj ni noben velik evropski na rctd tako blizu in nobeni ni pokazal toli ko umevanja za inaše težnje kot frari-c°ski. A tudi razširjenost in mednarodni Pomen francoskega jezika ter bogastvo francoske literature nam kažejo pot v »Cercle francais«. Kakor razvidno, so tu taa razpolago krasne revije irt čedno število knjig, učni tečaji pa skrb o za po-tak. Opozarjamo tedaj na kulturni po
norria zmračil um, so jo včeraj oddali V umobolnico v Studencu pri Ljubljani.
m Ubogli kaznjence Krlštovič, o katerem Sifio včeraj poročali, da je pobegnil iz zapora tukajšnje kaznilnice, jo je iz zapora mahnil lepo domov, so tam preoblekel, in najedel, potenS pa neznano kam izgnil. Kaznilniško obleko je pustil doma. Tudi o ostalih beguncih še nimajo sledu.	,	.
ml Pobiranje divjih kostanjev. Vsi
talen društva, ki mu želimo v njegovem [ ^ivji kostanji ob cestah in ^ulicah tor v delovanju tudi V drugem lotu obilo u-fcpeha!
tat Dalmatinska klet »Biije«, Tržaška Česta 8, danes V sredo, dne 26. septembra
išraimielkonoert«.
mi Tečaji za strojepisje, Stenografijo knjigovodstvo. Strojepisje se poučuje 50 desetprstnemu sistemu. Razrita tega vršijo tečaji za sloveni. Steneografijo, taemško stenografijo iri posamezni pouk g, enostavnega, dvoBtavnega in ameriškega knjigovodstva. Tečaji začnejo dne R oktobra in trajajo 4 mesece. Zasebno taČiHsčo Legat je radi Svojih dobrih' uo-nepehov na zelo dobrem glasu. Vpi-^Vanja in pojasnila V trgovini S pfeal-[®uiii strojil Legat, Maribor, Slovenska ®«a-7, telefon 100.
“h Mladinski oddelek »Ljudske knjiž i®e« je-zopet otvorjen’ ob' sobotah od 18 19. ure. Tudi sokolski naraščaj in deca
mestnih nasadih go last Olepševalnega društva. Pobiranje kostanjev je dovoljeno le onim1, ki še izkažejo SjpoSebno legitimacijo Olepševalnega društva. Opozarjamo občinstvo, da ima policija strog nalog, kontrolirati nabiralce kostanja. Kogar So b’o zasačilo brez legitimacije, bo brez pardorta oddan1 sodišču, m Kavarna mestni park. Dnevno zvečer pri vsakem vremenu svira na glaBo-virju znani češki pianist Franjo Clia-lupa.	-	-d!	■	•'
8. Seme In setev.
Pogoji za klitev. Trije so pogoji, da zaniore seme kliti in sicer: voda, zrak in toplota.
Voda je potrebna, da omehča luskino semena, da zamore klica na daiy, ona je potrebna, da priugotovi in raztvori rezervno hrano v semenu, iz katere črpa mlada rastlinica za prvi čas razvitka-potrebne hranilne snovi. Torej samo v dovolj vlažnej zemlji zamore seme kliti.
Zrak je potreben, da zamore zrno in mlada klica, ki iz njega izide, dihati. Zaradi tega se sme sejati seme na zemlji, fki se je poprej dobro obdelala in zdrobila; zbog tega se seme tudi ne sme pregloboko zariti v zemljo.
Toplota je potrebna, da povzroči klitje, ker pod eno gotovo temperaturo seme ne more kliti. V naslednjem so navedene temperature, ki so potrebne za klitje posameznih vrst poljskega semena:!
teorije kmetijstva.
(Dalje.)
pogojev za klitev. Povprečno traja klitev pri:
leuruzi . . . "7 pšenici . . . pesi. • • # • ovsu
zelju (kapusu) a j di . , , 4 ,
Obme.
rži ječmenu grahu . fižolu . krompirju
12—13
12—13
13-14 12—13
6— 8 8-10 8—10 8—10 12—15 , 12-15 15-16
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
korenju (mrkvi). 20—24 dni
naslednjem prinašamo kulturno vredno8* (čistoča + kalivost) nekaterih ■vrst se™ena:
V
Vrsia semena
it,
f® "»ra posluževati le te izposojevalec.
. -"t Posamezni pouk izstrojepisja, ste-r^afijo (Roform-sistem iri Gabeleber-®Iv. trg. d opis j a, knjigovodstva (erio-K?*!90* amerik. in dvostavno), iri trg. Tg^hSnega računstva. Kovač, Maribor, !^a ulica 6.	.	,
jjj* Rorcd pri kolesarjih. Policijski -ko Bkf bc*1* naS °bve^a» da imajo policij-w ^ažriiki fetrog taalog, kontrolirati I kolesarje. Vsakomur, ki se ne izkaže ■p, Odpisano legitimacijo, so bo kolo za-0 Enako ee bo postopalo proti j 81 kolesar j ©iril, ki nimajo predpisane j^Vetljave, zavor ali pa, ki se vozijo hešpotih iri trotoarjih. tal Neumostria zabava mladine. Šolska zlasti ona, ki je prepuščena sebi brez nadzorstva, je jako prelena in skrajno pomanjkljiva v vzgoji £***! so trije taki paglavci v^Tvomi-talici ometali nekega inženerja z bla-® hi kamenjem, ter ga na Obrazu lab Poživljamo šolska Vodstva, da Sjk tttiadino, kako nedostojno je tako iS^ataje. Zoper storilce je podana o-ter ge bo zoper odgovorne vzgo-kazetifeko postopalo. g^Shais* jo mast? Prii aretaciji zrfa-®ri Jlsmiloa Ivatta Stragserja so našli ^ccr 1^ kg Svinjske masti, zavito v fvsoT^dro škatljasti namizni prt iri tojjjj, "baj spravljeno W Črffo usnjato Lastnik tehi predmletov-, ki so ne-ukradeni, riaj se javi pri policij-koridsarijatu' v Mariboru Čaj, vlaka padel. 'Avstrijski železni-tol	Hutter, doma iz Egenberga
g© je -v! prostem času v Ma-Ld ^a^:o nasrRa^ dobre kapljice, da tviuii 20 hudo natrkan, ko se je zopet tre^.^ltažbo. Prišel pa je v zadnjem ‘Vodiri A?’ ko j© vlak že odhajal. Po spre-°hičajihi je hotel skočiti na okopj,1 vJ®k, toda tokrat so bile noge ptre-iaj 0 ij1 glava pretežka. Padel je na-* «r ter še precej poškodoval. Re-*> Ta ^ ga je prepeljal v bolnico, ha jc ^^šgoda avstrijskega železničarja dokaz, kako prosto se gibljejo -	ki Železničar ji pri nas, dočim na-
or
tridiu .UJi Be meroaajm en ^^ričn ri 0 vinotoče, bi
zapirajo v barake na kolo
hi se merodajni činitelji pose lahko avstrij; po svoji
%b ž	tans	kar	mrgoli
ifevadl	ki	Seveda
,, bi:	čez	našo	država
d,c!f) šIia	"KT	c*	l/rvr.
§ Trafikanti pozor! Dne 27. sept. ob 20. uri zvečer Se vrši v gostilni gosp. Pregla (poleg pošte) na Slomškov trgu, zaupni sestanek ter je obvezen^za Vsakega trafikanta. Udruženje tobačnih trafikantov za Slovenijo. Krajevno poverjeništvo Maribor.
§ Stenografski tečaj priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v Mariboru v slučaju, da se prijavi primerno število udeležencev. Pouk bi se vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole in bi trajal približno štiri mesece. TJkovi-ria je zelo majhna. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 80. Septembra vsak dani od 11. do 12. uri. (Cafova ulica 9-1.)
§ Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli V Mariboru prične 1. oktobra. Pri-glašonti Se Zbero v sVrho ugotovitve učnih ur ob 18. uri v I. b razr. (Vliod- Razlagova ul. 26, I. riadstr.) — Prijave še SprejetnU ravnateljstvo djJeVrio od 11. do 12. uro.
§ InStrukcijo za višjo iti nižjo gimfia zijo daje reveti osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«.
§ Cetrclo fran?ais. Odbor frančoS.koga k-rožko v Mariboru, vabi vše, ki se zanimajo za francoski jezik iri francosko slovstvo, da vstopijo kot Člani v to društvo. Društvo ima Čitalnico V poslopju 'drž. gimlnaaije, v pritličju ha levo; či talnica je odprta ob pondeljkih, sredah inpetki-h od 17. do 19. ure. V Čitalnici so članom rta razpolago dnevniki:	Le
TemipS, Le Journal des Dčbats, Le Journal, Ekeelsior; tednik: L'Opiniotf; revi j©: La Revue des deux Morides, LaRevue de Pariš, Mercure de France, Le Cor-reSpoHdanf, LTllustration, Femiria, Le ctures pour Tou-s, Je Saiš Tout; umetni Ške revije: La Gazette des Beaux-Arts, L’Art et les Artistes, Art et Dčcoration iti riad petsto modernih francoskih knjig ki si jih elani lahko izpoisojajo na dom Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu bo prirejalo društvo prijateljske zabavne sestanke v svoji čitalnici. Prijave članovi se »'prejemajo v čitalnici ob pondelj kih, sredah iri petkih od 17. do 19. ure. Članarina je 12 Diri. za celo loto; novi člani plačajo enkratno vpisnino 6 Din Z 2. oktobrom otvarja krožek zopet svoje francoske kurze, in Sicer začetniški, pa daljevalni iri koUVerzacijski kurz. Če se oglasi zadostno število udeležericoV, se otvori tudi francoski Otroški vrtec za otroke doi 10 let. Odbor priporoča te kurze posebno tudi za učence, ki jim1 dela francoščina v šoli težave ali pa ki Se ho čejo izpopolniti v rabi tega jezika. Pouk V teh kurzih’ fie ho vršil na moškertf
iri
k-.„uw,4, dele £© kradel. Na koroškem. „	_	.	„-----,------------------- ------
^kari 80 zaSačili te dni nekoga Ant kurze ob pondeljkih, Bredah' fit petki« v predelujemo vsakovrstne strniščne sadeže, te^-^^^Potniožriega delavca, ko je de-j društveni Čitalnici, od 2. oktobra ria^j zlasti ajdo, zeleno turščico itd. o«««
Vrsta semena	Najnižja temperatura (minimum	Najvišja tempera- tura‘(ma- ksimum)	Najboljša temperatura (opti-mum)
	s t	0 p i n	e
Bob	30.40	30°	25°
Grah	I0.20	35°	30°
Tobak	13°-14°	33°	28°
Ječmen Konoplje	30-40.50	28°-33°	20“
	10-20	45°	35°
Koruza	80-10°	40°-44°	32°-35°
Lan	2°-3°	— )	—
Mak	30.40	32°	26°
Mrkva	40-50	30°	25°
Oves	40.50	30°	95°
Fižol	10°	37°	32°
Riž	10°-12°	28°-36°	30°-32“
Pšenica	30.40.50	30°-3ž°	25°
Proso	8°-10°	40°	32°-35°
Rž	I0-20	30°	‘25°
Repa	40.50	28°-30°	25°
Repica	20-30	—	—
Leča	40.50	| 36°	30°
«-2 1 0	i-r V) 0	fil Mi nn
> ►3 0	s5*	
ja 0	a .^a	sin
c3
«
g«
-95-06
95-66]
93-1
93-1
78-4
80-75^ 40
77-6
82-45| 695
83-4
07*—‘i 200 94--^4 200
25j3
22
357
32
3
4«
700
47
Izbor semena. Seme mora biti prvič čisto, to se pravi, mora odgovarjati sorti, ki se jo namerava razmnožiti in drugič mora biti kaljivo, to se pravi zdravo, da zamore kliti.
Seme je čisto, eko odgovarja onej sorti, katero se namerava razmnožiti in aleo ne vsebuje nobenih drugih primesi semena od raznih vrst plevela.) Dobro seme si „ zamore vsak 'poljedelec sam vzgojiti. Če ga nima, si ga mora nabaviti od zanesljivih ljudi, trgovcev, poljedelskih šol in drugih kmetijskih ustanov.
Nečisto seme se mora čistiti s trijerjem, katerim se odstrani ne samo razne vrste plevelnatega semena, temveč tudi sortira po velikosti zrn. Na ta način se dpbi boljše seme, ki daje vedno boljše in bogatejše žetve.
Kalivost semena se določi ns ta način, da se podvrže 100 zrn klitvi in se po klitvi prebroji sklita zrna. Najhitreje se to dosežo, če se dene zrna med namočene dve plasti pivnega papirja ali* sukna na okrožnik, ki se ga postavi v toplo sobo. Ce so poprej omenjeni pogoji izpolnjeni, zamore seme kliti, če je dovolj zrelo, ne prestaro in dobro oblikovane (razvite).
Nezrelo seme se ne razvija in ne daje dovolj močne rastline, ker so njega razni deli r.eponclno razviti.
Staro ali slabo ohranjeno seme ne klije, ker so hranilne rezerve v njem pokvarjene «!i klici humrta.
Načeto, pokvarjeuoallpožaželjkah!solnca bolje in
in boleznih poškodovano ne kli e, utr um je .-ih ick-.i so mu ti!'.---- isr- zcive brr
Tr-h seme m
i: t v e i-.1 bolj f
iudi j n i ali
Strtnfne:
Pšenica	98	' 97
Ječmen	98	97
Oves	98	95
Rž	98	95
Koruza	98	80
Ajda	95	85
Druge bllflce:
Sladkorna pesa	97	80
Živinska pesa	-97	85
Mrkva	90	75
Konoplje	98	85
Repica	99-5	97‘5
Lan za seme	-99	j^
Sejatev. Predno se seme vrte v zemljo, se mora one vrste, ki so-pod« vržene raznim boleznini v svrho ohranitve podvreči posebnim predpripravam. O tem se bo govorilo -v oddietlca-Onffart-linskih boleznih.	,
Sejatev je izvržena dobtoi aloo se seme v predpisane globine, tako da se nahaja vse seme enako globoko in §e enako visoko z fino zemljo pokrito. Setrie se nahaja pod najugodnejšimi pogop za klitev, ako je pokrito s plastjo zemlje, ki je pet do osemkrat tako debela, kakor znaša povprečni prerez Semena* Ce je seme preplitvo zagrebeno, bo trpelo na pomanjkanju vode in ne bo b&Oi ako je pregloboko zagrebeno, bo-trpelo na pomanjkanju zraka, v katerem Slučaja se lahko zgodi, da mlada rasthirfca izčrpa vso rezervno brano,, predpo pride na svetlo in je v stanu črpati hreoD Iz zraka sama, vsled česar poglofe
Enakomerna globina s^at^«>ža^vse* seme na enej in istej njivi je potreba* tudi zaradi tega, da vse seme Istočasno izklije in se iz tega nastale bije istočasno in enako razvijejo tet zorijo. Ako je en del semena plrtvejg^,. * del globlje posejan, se rasfliafc It. vejše posejanega semenaipopMpaz in ovirajo kasneje iznikle rastline v kar se maščuje nažetvenem prtcK»i».
Sejatev se vrši aK z fokO Da širc^o ali v vrste. S sejanjem-v vKte^doseŽe naslednje koristi t
1. Vse seme sesprtfid"v enbkb-glo-biao, vsled česar klije, -se razvija-ki»zo*i enakomerno.
2. Prištedi sC znatna kORČida-sembna, okoli ene četrtine od one koIMne,)ri^8e porabi pri setvi z roko.
3. Biljke so na njivi pravitad m“«&»* komeino razredčene in vsled tega oii-
eaakomerno obsijane, tako da redkeje poležejo In so bolj odporne proti raznim boleznim. Tudi plevel se pri taki sejatvi lažje zatira.
Podrobnejši podatki b količini* semena pri raznih setvah slede.
ucitel.iiŠŽu, II. nadstropje, oh torkih’	_____________
pelkili od 18. do 19. uro. Vpisuje nevtri kot najzgodnejše žito po k3teremJ lahko
Zimski	k irenje kakor tudi donrača detelja zgod*
Med raznim žitom zavzema oo naših j °Prostita vrhu rastoče varstvene krajih važno mesto zimski ječmen, in,r"st!u? m se z.fl.c”e l?bko krepko iiMB* to-zaradi tega, ker je zgodnje rasti in ir!0»t°jao razvijati. To je pa z* takt daje prav tečen pridelek.	kraje kakor so naši, največjega pometi«
Veliko prednost ima zimski ječmen P0SebtH?. v rokafa malega in srednjega
Iah©l^ ry •
^e’ i® «a ta riačirii lokomotivi. Eden del je - ^Ayjjeu, da .h.i sa.iO?
pesestnika.
Kakor je zimskemu jfe8m»n» ž®:ji Razen j tega vzroka pripisovati velik pomen za naše kmetijske razmere, tako motamo ■
.	  r-------- -------j- ...__________ po drugi strani tudi priznati, da daj«.
§ Mariborski Bio&kop od četrtka uo ačtelfe. Posebno strniščno korenje se ječmen v zrnju in slami izvrstno krmo nedelj« ee predvaja Kovarstvo irt km- pri nas redno seje med ječmen. Zgodnja- za naše živali. Njegovo zrnje je poleg Krasna-liuhavjia, drama v 6 činih,L ietgv^ziraskjesfa iečmeaa onrngafi^.da seltuigčica-naibolgft. jha.jiaiceaNa«.*wVrv
I™, "chi lukoTriotivi zelo ara- prej pa tudi v kurzih samih. gohflTia'** tega je pa tudi najprlkladnejša rastlina te. brez katerih je del ctruj ne-1 vsaki kurz je 20 Dim — Odbor.	zri vmesno posetev korenja in domače
VTATJUK« X»wAKODlNx’ JOrsTtJ'
krmilo, ki ga doma pridelujemo. Ječmen daje izvrstno krmo zlasti za prašiče'in govejo živino, pa ne samo v tem slučaja, če jih je treba debeliti, ampak tudi za aruge namene. Ječmen dajemo z* najboljšim uspehom doječim svinjam pa tadi'tiiOlzrii govedi Pa tudi njegova slarrta,'jeprav dobra pomožna klaja za govej6 -živino, ki jo z najboljšim uspe-hom primešavamo dfetžlji-in senu. Bol je mehka In tečna kakor pšenična slama..
.Spričo .vseh tfeh predhosti je pridelovanju zimskega ječmena tudi nadalje posvečati vse potrebno skrb, ker se da jo njegovi pridelke Se;venem in drugem pogleau izboljšan!. Z odbiranjem semena In s- primarnim „ gnojenjem bo mo;največ dosegli.
Pred Jarim ječmenom ‘ infa 'riiiS zim-ski ječmen/to „ prednost, da daje-boga tejše pridelke iri bolj teStiO? zrnje.
-O-f
UjMiMo triWjniko1
iBSržahšo &us jesenskega obdelovanji i in‘]gnojenjta. Ne pozabimo V tem' času rca-išl3x‘;tra^ik^! Naši, travniki so potrobiti •enojenja. Z dobrim gnojenjem bomo •iiajVdS dOBeSgli« ftMlajljta 1 j po dpr 1 i travni-;ško TodSVitflost. Zlasti pr? naših gorjpo-idarskih raztrmrah' jo treba za travnika^ nekaj/VeF; Storiti, ker jijl fnmrao vobČa premalo in nnnff ra toku let močno o-pežaili'. Poznar «e to ne le na Slalbi' rasti* ampak tudi .irm .-teiHv , da jb ruša polna ■pfeveiffi;;:^ri ttm patrtfbti jemo pred vjsomi<deteti', l&Me> ift pa tcSne krniti, čo 'ibočeinijo ^rfaio1 živinorejo povsrTigniti. To i6e^aC4raJjVSatot8 waileiiJ posestvi* doseči te;z (db^rilUj gnojenjem! travnikov'. 'K- teni .fjWgledt£yBe,cIaio{ doseči šo jaka lepi’ uspe-ite.^Š^pnriDltoTcaisffl gnojenj^®! se Ko ruša; v iV^akein oziru zboljšala. Dosegla se bo ibogat^Jsa^ImstrjTt irt kar 5& pri nas tudi ;BeIo^Sražuo-, dosegla-se 6d tudi'bolj teč-tftfffi&gttSa. Sfarsikateri' plevel, ki so se-idiaj^šopirif por^arvtttikiH bo ftagJiiil, dočin$ se/bkj^of^ioferepite razne dobre trave m JdeMi^ži So Sedaj zaffrte-v Svoji rasti,-iker.^jias TOffiiijika) življens!kih’ pogojev* Blastl potrebnega r živeža.
> '^55lMjlša!ta se Jfo -ttr&! MriTočJt Sena ifl lo£BWe»v'6eitoWa.;ir*W!«Hco 'cfoibiro Krfojflf* 4ffflrtia;wKžrantfje trobo bolj' kot kdaj prej :iTf (totat-ft 'Po gnojenju raste nam-je^l&flfa, ki 'jo b'oljl tečna. Po njej je pri DdbinDo pa tir dl boljši e^nojL-^ iIJvaž-irjirto vso to! Na ta način ziboljšujomo ftanfre-č' Vse,, zbol j£u jeMo ži-^itioreid iv	tzirlv Ka6o polje
tfelsčvSo,.-, Jcfc potrd)Sijo danes faflii vei? gn^jjal. itfoljšegai gnoja.
iyi,f ddbV<afl gnojfenjnr naSiH .Travnikov ^ratož-aaanifi; toJaj »afitaSttejSi la
fclpiolrslovtti-pcJgo^ r,a zboljšanj« vSo nape živinorejo itr-z njo vred -vsega našega jgK^podatfStva. Po tej’poti pridemo naj jfaž je!$lo> ^pravega' Wlja-.<V nimamo« d oma-Efh^gftojjf 2a gnojenj« nafti® travnikov, ^(^bni/si^oVatttotporflJaigaff z iimef/nfnrf pa'ojili,/.'4ci-'se po dosedanjih izkušnjah prav'id^o^pona%jrv pw fraVni-klB. ;.:
PW' a^m 'oSl^
ta kmetijstvo' priredi v prvi polovici piešocia# oktobra t- I. sMeca-pralavatrja pa -Štajerskem: '^V; tfedeljo, dno 7. okto-brtftv f.r^Ye<?iTra, o jesenteki pripravi WmULjo,-vStrokolj>/2. Špitalič, okr. Ka-oTjkiBfarsfcVte;, Štamlbenger, 3. Be-eai; TVefcnfurje, <5 Irmefijstvu, Pavli Ti nedelj«, dno 14. oktobra, i. K o-živi«oroj’i, Wenlisr,. 2, P ranf feBdljgaSnjii jcmctijStva, Stregel j1. 3, (^i®i^ifcay o klelarstvni, ŠtaMIberger. 4. ^aLlaaiscoi^-ffi; 'Prekmurje, o odbiri se-Pčtea; 'Pa^KisrC ’! i;] ’{\},,	,,
11 u Irf'-r; 'q ■rr^y	'
^^#tewtnMi>msTvo.
ib^ivpforabl €lstilr4p3emenitiTtt:
fia j«jd^; Sfc .sirte i š^le, ne posredno pred ' »fporabor;.oama5ifl.s 'Cevke Se morajo,
• tririli W(*f ’ni*nrphH ‘
Na to se počaka, da se mošt shladi na j one države, kateri ni kdo ne zaupa. Dru-
iwm pf^tdrtH^We^ ‘tii*ptBhu.
I, Pet, Ob hladnem:vremena do^sžddtti' ttotipred trgatvijo^e mora mošt lz naj-1 boIJŠqga.y'grozdja • enkrat; naglo provreti, ili ,V%^etrt ,iite'pri<.65° C< kuhati v posodi. 4! Glivice; ?«ne | cevke. < ^081^^0' j«tim,da,Sestim,!ljtromi nioštai.	.„J4
I Posoda ne sipe ;brti kovioasta in se
mpžtzavrol.
25° C.
Shlajeni mošt se nato cepi s čistimi plemenitimi glivicami na sledeči način. Kupljeno cevko se na zunaj dobro osnaži, zamašek iz vate z gorečo žvi-galico eli svečo opali in naglo odstrani. V cev se vlije množino ene žlice pripravljenega mošta in se dobro odstrani površino rumene želatine z snažno leseno palčko. Zato mora biti-lesena palčica daljša kakor je cevka. Nato se izlije nastalo motno tekočino iz. cevke v pripravljeni shlajeni mošt in se ga dobro pomeša. Ce se.nato skrbno pokrije posodo, je dbvafovan cepljeni mošt škodljivih kali In gliv, ki povzročujejo vinske bolezni. Posodo se postavi, kjer vlada zmerna toplota in se jo včasi strese* da začtie močno vreti, kar lahko pet do šest dni traja..,
Ko mošt močno vre, s^ ^i pbraždeli v sode. Eaemu polovnjaku se pridene eden In poi do dva litra Kipečega mošta.	v-";
<3e sfe fiofe: Spraviti 'viečje množine mošta v vrenje -še vllje pet litrov takega iz-ene cevke: pripravljenega mošta, ki se, nahaja v polnem vrenjtr, v snažen sod 50. litrov*:ter se jim doda 30 litrov sve Žegfi mošta. V par dnevih bo vrenje tako močno,-da bo čisti kipeči mošt goden, da se', bo vcepilo čisto kipenje pri drugih moštih. Na vsak polovnjak -se doda 2 do 3 litre čistokipečega mošta.
Nafoča- se;;pri Dtž: Ifmfet. kem. zavodu v Matibofu . s kblekovano viogo Hha cevka.stane 2,— Din. .
.. . •	.	:Jy.' .	•»»,
^ .	^'V.v
Ravnateljstvo drž. kTšiet. ke;n.'zavoda v Mariboru	poroča	o razvoju
grozdja v.primerjevalue namene, kar bo gotovo; zanimalo ^producente in kon sumerite.	■>'
l./VlII. 171X, 15/iX,
Leta Ii21: feŽa gfozda V'g	0.44	0.85	1.13
število jagod	' '	.1.11	1.14	1.12
teža ene jagOds	v g	0.36	0.70	0.93
kislina v 100cc	soka	4.29	1.90	1.15
% kisline	3.27	1.68	0,90
, Leta 1922: tSža grožda v g	0.C9	0.74	1.13
število jagod	-1.58	1.32	0.90
teža ene jagode	v g	0.44	0.56	0.80
kislina v 100 cc	soka	4.9	1.98	1.56
,% kisline	4.0	-1.17 0.95
Leta 1923:'; ■ težtf 'gf6Yda' V g	0.51
število jagodr	1.19
teža. ene jagode v	g	0.33
kislina v.lOO cc soka 3.50 7o-kisline	3.19
Grozdje začstaj‘a' v zorenjh. Kvaliteta in-kvaatiteta >vina bo slaba.
K Konvencija o viiiu ifl pivo 's Češkoslovaško Tie bo veo podaljšana, ker so jo izkazala kot škodljiva za Jlaše a*ospodar-
;l,;
□□ododoam-' a' o ttjaantinnman
■'Vprašanja indu&trijsliib kreditov,
VpraSanje industrijskili kreditov jo ^ najtesnejši zvrai z našimi valutnim problemom. Našo industrija 6e je po preobratu mogočno razvila. Merodajni krogi go (o pripisovali inflaciji ter o ziTačevali ta razvoji kot nenorinaleti in nezdrav. V Koliko je to pravilno ali fie, no bonjo raziskovali, dolžnost' države pa M bila, da bi skrbela zato, da se ta in duBtrija, ki je zgrajena z vclikitoi žrtvami in neumorni ni delomi, šo nadalje razvije Jtt izpopolnil, kajti bilo foi naravtrost katastrofalno, čo bi naša iKdnstrija zopet propatila. Koliko delavskih družin bi ostalo bren kruha, koliko eksistenc bi bilo iitii^enib:. Stanje in obstoj našo do-mtafe industrije pa najboljt ogroža država-sama n vedito, novimi bremeni, ki jih1 v Sedanji gospodarski Stagnaciji de mrore prenašati. Najaktualnejše pa j6 /vprašanje kreditov. Od državo, tl Bama Vedno ln vedno iš-Se. kreditov inozem-atvu, jih ni pričakovati, daSi' ,bi bila ona v Prvi vrsti poklicattav -fckr-. 1	®^°da naš finančni tniniete^
nmEi fflti toliko denarja* da bi izplačal državno doibavfko. Edin izbod iz te.?a položaja aevv iskanih, in^—„n„'v	__
0.55
0.48
0.65
2.83
2.65
0.72
0.89
0,73
2.11
1.85
ložaja je-v iskanju- inozonMcih kVeditovl Tir;pa^e pojavljajo z^ot nove težkoče;. Jnozombtvo vce j n oina.no- pozna ffažili ;ra2flrier:«li- pa^je o njih poučeno napač-•ao»;Po' la&fei'ik~u,J! ~x:-	'	•	-
go težkočo pa tvori našo nezaupanje na-praW) vsenlu tujemu in bojazen pred potujčenjem fiažili domačih podjetij. Tre tji glavni vzrok pa je iskati v nestalnosti naše valute. Dokler naša valuta ni stabilna in dokler vprašanje naših državnih' dolgov ni urejeno, bo inozemstvo Vedno gledalo na nas z neko rezervo in skepso. Edin izhod iz tega položaja bi bil v prodaji gotovega dela akcij takih podjetij, ki brez novega kapitala f!e morejo Včč nadaljevati z obratom in bi bila prisiljena likvidirati. Žalibog pa pri takih transakcijah navadno ne pride V deželo oni kapital, ki bi ga bilo želeti'. Toda spričo naše ofiCijelne gospodarske politike, ki stremi na eni Strani za nacionalizacijo tujih podjetij, na drugi Strani pa tira domača podjetja S tujeJ -Mu kapitalu, ni boljšega izhoda. Trnjeva je pot onih, ki morajo danes iskati kredite V ifiozemsEVu. Toda, Čo- bomo premagali to krizo; je upati, da bo tudi ‘naši industriji posijalo lepše 1 ^olffiSG; ‘Dolžnost poklicanih ČinitSljeV pa bi bila, dai .sie oni britgajo za to, dffl ŠO $ po'-' . trabfiimi krediti omogOci obVtoj in razvoj dotftače industrije, čo hočeino poBta-•ti fla goBptfdarskem polju samostojni in .doseči mesto, ki’ nam po Haravrtem' bo-;.gasfefuf naserdržavo^ripada.''-;s \ ?.*
j ;	'v	'	}
t SeSEaffil o' TrfduStriii 1^ Veletrgovini. Trgovski gremij l|aznanja VSem intere-;sentom1, da je prej6lr od trgovskb-obrtniJ šlce abiorniCo izdano geznanfe o vsej in,j dustriji Slovenije, kakor tudi sezname importnih in ek^portnih' tvrdk, ki Se d<v bo v gremijabii pisarni, Jurčičeva m. 8i,
g I>obava Icrnlia. l>tfo 8. oktolbVa til so bo vršila pri korrilajnidi meiSta y SloV. Bištri<5S, dne 9. oktobra pat pri IcOMaHcli-mesta v Doljnem Dravogradu;, druga o-fertaina licitacija glede dobaVe k’mha za garnizijo Slovenska Bistričan oziroma Daljni Dravograd-. PrgdmGthi ogtas '30 v pisarni trgovske fin ' ob*feišk'd zlbornitsB'- V Ljulbljani • inFereSCntom na Vjpogled.	:
CSob^va' stekla ia MrtHR obVčcffVJ
V ptiša!t®i uptrave gmodnišniCe'-V Kamni" 'ku.&e bo sklenila dno 1. oktčbVa.tL di roletna pogodba za dobavo 60 kvadi-atif. metroV navadnega Stekla za Okna i« 10 tisoč komadov! lesl^oviK1 obročev. Predmetni oglas je V pisarfli trgovsko in o-brtniške zbornico v Ljubljani .intcrcSCnJi tom na vpogled, t...;	:: - j ,V]'
'. TRŽNE' CENE.	,
1 ,g Mariborslco SejmsEo poročilo. Na
Svinjski sejem dne 21. tm. se je pripeljalo 244 svinj; ‘Cene SO-bilef sledeče: Mia-' di prašiči 5—C tcdnoV Stari komad 200 do 275-F; 7-9 350-5<)0; 3—4 nieSece 625 do 900;. 5—7 nrcscceV. 3*200—14&0; 8—10 Mesecev 1500-1875; 1 leto 212,^400; 1 kg žive teže 22^0—25; 1 kg mrlVe' teže 28.75-32.50 D.
Biagovflo Borza 25. tilT. N o Vi' S ard l pšenica baška 3C0—375, baitiatška ?.50—' 367,50, sremJska 360, jeranen iražki •28% baški 275, ®remTski 275, oVes baški 250, turšica baška 260, ffioka »0« 570,\»6« 385—' 393.
35a iOfl diiiatjoV’ S6. jb' flčtoiTc/'V ioVek 25. tm. V-devizah: 150 dolarja, 6.20 švicarskih frankoV, 80.000 avstr, kron, 37^0' češkoslov. krort- 24.50 italijanskih lir, 30.000 ogrSkih krorf,, 14.3,000.000 nemških' hiark, 1870 francoskih frankoV. ^
 	-	__________' ■ ■	-	rj;-	,',S
, /viariDor, 27; september 1923.'
 _.... v	?	 f-_____________ -f
4 : 35; 3. Slavič Alojzij iz Banovcev 9 Sokolom 4 : 3G; 4. Jurša Alojzij iz gornje Radgono z Oranom 4 : 32; kot peta jo dospela na cilj triletna Drasolii'8’ last istega gospodarja v 4 : 53. Zadnja dva konja sta tekla izven konkurence; 6. Slavič Anton iz Grab z žrebcem Polde* koW 5 : 01. — Glavna enovprežna dirk* za 4- do lOletno konje na 21C0 m' (z pusti oziroma dodatki za posamezne-nje); 1. Bunderl Ivan iz Veržeja z 4-letrio1 Kokctko 3 ; 40; 2. Filipič Miha iz Stare--novevasi z 8-letno Pino 3 : 56; 3. Seršetf' Jčžef iz Veržeja z 4-letno Vislo 4 : Olf 4. Razlag Alojz iz Sitarovčev z 5 letn® Oviino 4 : 18; 5. Slavič Anton iz Grab ? 8-Ictno Pavlino 4 : 24; 6. Slavič Aloj®* iz Banovcev z 81etno Nigro 4 : 27.
Za prvenstvo v kmetskem1 derbyu &tsi 'telrmoVala g. Filipič Miha iz Stareriove-VaSi’- z 4-lethimi žrebcem' Pozor jem' (3:*J in pa g. Slavič Anton i^ Grab' S ®v0‘|0 4-lotno žrebiCo Čifo <4:43).
Prvi, jo odnesel poleg denarnega * častno darilo, ki ga jo daroValo Mari^0l<
5 ko dirkalno društvom	/
Dvovprežna dirka.za triletno iff . rtfjšo konje na 2800 m daljaVC (2 ^til, oziroma'dodatk0: l. Butijderl lvai Veržeja :s svojo KoOčetko ifl Vislo 'JŽ.\ Slavič Alojzij- i st BanoVCoV' z -N-i^ ;pafto 5 i53i 3. Filipi« Miha' Stot«JJ 'V&vasi Z Pozoromi' in Pino 6:04'; 4- S&!L Antoffl iz Gralb s Poldckoffit 'in 3?ay®
6 :56. Pri zadnji točki' >— dVoVprežitt;,^ ki za' triletno in starejše konj6 iifetfife kmetsko rej o, ikfc do^to-dirlče ^ dobili iisač dinarjev, prispel, 'je
Cilj' SlžCvič rA'ntonr iz Gralli s PoidekoiSL
Birffd V 6 :-5L; 2. ;Š3:aviČ Alojzij iz * 86V z OMoffil tL fHF SokolMiif V <> w .fttrla 5Sfbjzi} Sz "Gornjo Radigoitecz,.y|^ nomj in Dragolino v 715. Slavič iz-GraR.E'ČIfo in Pavlino.v 7 fred Rossimanit vb RaldVatijfegSrSSal^^ Nddof'iVrf7 ll2i voaib''ie(-r!gospaf]
tovasama.
i :
Po faci^Snlfrn'. spW(a« /30 'c< ^fopflifi-pokVajinsfKo uprave,-, sef
^/IciMetijiStvO g. Ivd "Safici^vpreoseu":^ ,H% lepem ustpehn .ter' V kratkih bcsc^ ^ poudarjal' pt«ftW dirEel^aaj , 'km’efeIcO. Konjerejo.
ixojxnaixiixi .□ o amaoc
Naš^rrsorsSra^balbdSOO^, je, bras obrambei Snol^
.,Jadransk©
.g- o oj^tpaor
Sooit, J
Prvenstvena- (okiiT* bor« : »Svoboda«'SO odigra 30. tuf« ^ uri na pjroetoiM- »Maribora«.. Sod^f;t;^ N emefe.	!	-vLjt®i’
KoleSafrski lt!«®, sFeKttn«':	J:
Veseličnega odsekavif Bejt, Iti s° 'v^ Sredo, dno., 26., Septemlrra ob	**
:SSer-v -kiuUovi-.Bobi v :Naa?o®se5ifl.,^oia .Sa|,i Pol&oštevUfla' trdeksžba ido]M^ ;fe’;i|f
Konjska dsrka v Lfu-tom‘eru.'
Lj atomerfcko kasaško društvo jo c V nedeljo dne 16. Septembra zaključilo letošnjo sezono z jeseniško vozilo dirko. Tekma ni le v športnem1 oziru lepo uspela; marveč je tudi pokazala.uSpeh1, ki ga j6 dosegla, konjereja ravno v ljutomerskem okraju 9 smotrenim in vztrajnim deloiffi liepo jesensko vrerrte in pa- bogati program? je privabil veliko tujcev in domačinov .fia. idiličen CVefl' Proga, Šajna na Sdbi,V4<iibra, je vsled: zadnjih na-•livov: precdFfepbia, tako,,- da posamezni Vozftai niso 3oscs?H minimalnih’ časov, kakršnih smo tvidell pri prejšnjih' dirkah, >Vr MBstopnenal iizidi:	:
Prvenska eilovrprcSffa dirjal — za tri--il^tnOj.ionje,.2100 m,, 8 tekmecev:',
i<“E-(Slavic 'Marko iz Ključ ar oV<;o V" b sVojo »tri lotno žrebico Buffo 4 : 12; 2, e.
.Alojzij iz^Hanovpevi■ g ftrl^BJH..,
Sz žlvlienja Bi
im} ’ 'Časopisi 'iftsIBJaJ. fff	j
• 'CaSbpi^jef je žft.Silffo- atarri.in'^ r^0 .K^tnl .dolge. Vfiste let-razvilo, do ^a].1,i,aoJl
'oblike. K itajižudcviteijšita! časopiSja pa- moramo prištevati ,& p0icg,i no ono, M fio skušali časopi^^ea' sVojo
e vTodnoHtii'• (Jati' praktičen pomen’. Tako je l^a
Sla prva. številka »BertholdoVefifa. ga roben« (Bertholdšl politi90 felientuch)., Ta list je bil tisk*® priliko itt sd' jfer čitatelj lahko	Pr<*
šal tu'di roke po umivanju, ko i°.	.
'čltal. LM, ki zaliValjuje jo '1! nekortCu angleškemu špekid^* ‘,j(yiia ll COlov širok in 18 dolfc	^ 7»ri^.S
je prodajal po 4 penco. Sli^s l 'infotGreenockovlis^, ki" je .. pl,ataO> . Teta 1849. Tiskam .je, bil-na/ i1*® gl&i* ", Izdajatelj jo priporočal" sVMi pfC' 'lijem!, naj uporabijao list, s, iskarsk^ čitali; kot žoprii robeč?, češ, da ^^atelJ krnilo ner gre V stran in m r0boa- i
* J..™; —.M »i-niSnin; žeptldg" . „4ol. :
kedaj 1 Juadrupil
l«i jo uu	—	e	,	\r»n'VOr->'-“'
.stelatpn«'' Izšel io letaf 1839 V j-j tor TiilSt je m'eril 8^Mp°l*rat 5 f P je jo obsegal osem strani. Vea imela triuaist kolosi- Ta <iaisam
S tem prihrafii nošnjo
epO^a.Jjajal, ; Na j veoji list, ki je etpM Kedaj 1 Con-pa jo bil »Illumiffated Q"ad^vorku<
J** težak, da ga ne čitatelj EoTnaj 'držal ; jo k ah. Štirideset ljudi jo delalo osem ednov, preden so izgotovili prvo števil-i °* v.Zato pa j© menda izdajatelj tudi oločil, kakor je citati takoj na prvi strani, da mora ta list izhajati vsakih 5*? ^ Ramo enkrat. Pred vojno je izhajal v Kavkazu list, ki je imel tako dro-en tisk, da ga je bilo mogoče čitati sa-os povečalnim! steklom. Poseben ku-'Jozum je bil tudi »Časopis za noge«, ki J® nekaj časa izhajal v Parizu in seje Pečal samo z nogami ter je s tega stali-a opisoval vso politične in druge isve-Jne dogodbe. Svojim čitatdjem je da-", stalno nasvete, kako si ohrahijo zdrave noge.
Ukradla svojo hčerko.
.^Par dnevi fe prijavil umirovlje-' policijski tajnik Hugo Laehne dunaj-I ! P°'!ciji, da mu je njegova, od niega
žena, doktorica medicine, Aliča Lah'3 nje?ovo Izletno hčerko Magdo ®ehne. Ločitev zakona je bila izrečena pred več leti in gospa Aliča se je j ?0vno poročila s konjiškim kapetanom •p ^je Czernyakom, ki živi v Newyorku. v. 01 je že več let živela pri njem v *yorku, kjer je izvrševala zdravniško iiai c a- s® le ne(^avn0 vrnila na Du-znai ,odiSte je pri ločitvi zakona pri
Zllal Ux	J * iui-ilvi z,a/wua pr
lilo h	50 °^u> raateri pa je dovo-
det’ ? oc* ^asa ^asa Poset‘ SV0Je ^0]e*	dne 11. septembra je bil zopet
hčeu n tal< sestanei{ matere s 14-letno
stal ?’ ^0P°ldne tega dne sta se se-
8|.vx v neki kavarni, odšli nato v neko videi ’ P°km Pa iu ni nikdo več ion i	se ni več vrnila v penzi-
HjJ, i fer se J'e šolala. Oče Je stvar til nU 0tna Priiavil policiji ter je opozo-
ličerv to’	mati	najbrže	odpeljala
rtco v Ameriko, da jo tako iztrga
Preisii ^Unais,ca policija je takoj uvedla avo ter dognala, da je gospa res kupila pri neki agenturi *> 1 list za Ameriko ter da je iz
je J?a™a odpotovala s parnikom, ki je	v Ameriko. Toda potovala
Sana , hčerke ni bil° Pr‘ nJeJ- Zasli-se(ja’.n* hotela dati nikakih pojasnil o °VM | bivališču odvedenega dekleta. ua j~a|a je samo, da živi hčerka sedaj a oj... ^andskem, dokler ne dobi od v	oblasti	dovoljena	za preselitev
»na| k°- Nadaljne poizvedbe so do-da je mati v bojazni,- da ne bi y j^ne hčerke zopet izgubila, odpoto-J* z aeroplanom na' Holandsko ter Majala hčerko zopet z aeroplanom v jakovo in od tod dalje v Švico, Po
Hcii
^J® je obvestila o dogodku vsa pri-!a in sedaj čaka nesrečni oče, ke-it«J v mu Z0Pet Povrne ljubljena hčer-mu jo je unradla njena lastna
r
feltaremu kipu teče lcri, duhovnim gospodom pa denar.
®ti^M 19‘ *• ^ 80 Prinesli italijanski like Uj ‘'čo poročilo izNapelja: »Danes so na čast sv. Genljarju, (Ja-sWes •’ Pattronu mesta Napol j a, vršili liturgični Obredli. Ob 10. uri 5 &rj, q Je začela iz Kristovih ran curljati b&Žue6tkev je bila natlačeno polna pote?^ a_ občinstva, ki je prisostvovalo V v’!'lji'vem’u prizoru.« ta on i ^11 iniajo namreč že dolga le-harja . V tamošnji katedrali »v. GetC-Ba^ad38 ^ari kip, ki je vise leto podoben kipu. Kadar pa napoči ro-6°če ]• ^.an septembra in pride na ti-fci	P0	»odpusibke«, se zgodi čudež,
sili ^ikaterega naivnega človeka pri-- a kolena.
Be nalmreč, da začne med služ-
t ^£°dl j! ,1>ož,
■^Jndje	  —	------------------
J* križajo in molijo, zraven pa
tjudj«'10 Pristovih ran curljati kri
j
®Veče	vi pušice in kupujejo
<U t,j'	na	\iseh romanjih’, tako tu-
^enar ^° er°jo duhovni gospodje lep
Ali
^utfje v6.res do^aja čudež? Dolgo Ko ^oK*l--r°Vali’ 80 Kristove rane v pačile n1 cerkv’ sv* Gennarja res dru-del620 P°	cerkvah,	t. j. da
a Ha teni' lesenem kipu roči, ki
maše,
So
f	   »uuvuvm	..	__
«ni nlra.rnv,ni^ zakonih nemogoče. To-111 fi0 hot v° v Sorodlu š Tomažsm ^iskati6 1 IK)'PTej' ^ako stvar otipati in ’ priedeM so verjeli besedam in vi »Čudeži ri^’ nastaja ta krva-
?a^aja	.-^'rfstngovega kipa 6e
ai; ^ 5e namočena v mlačno ugo kri. g poscbfiijn, aj^Eft-
toni to go^o 'stisnejo iti Se raVno Med mašo pokaže na ranah rdeča kri.
Spomnimo se, kako je pri nas delala fiudeže slavna »vodiška Johanca«. V Na-pollju ni nič drugače. Ker pa je južno-italijansko ljudstvo, med katerim imajo večino ljudje, ki ne znajo čitati in pisati, tako lahkoverno, da veruje v »čudež«, se visako leto 19. septemlbra pokaže kri na ranah starega kipa.
Gospodje mislijo, da bodo S tako goljufijo poboljšali svet! VI resnici pa poboljšajo svoje — žepe. .
Kdo 'še Koče pomladiti?
Morda so cenjeni čitatclji — še bolj pa seveda dražestno čitateljice — izvedeli, da se učenjaki pečajo s pomladitvijo človeka in' da so dosegli na tem polju tudi že praktične uspehe. Pred leti so vzbudila posebno pozornost raziskovanja dunajskega zdravnika Steinacha. On je bil tako goreč v razširjanju svojih znanstvenih izsledkov (pravzaprav v razširjanju svojega imena in slovesa), da so 'bili nepoučeni ljudje preiprieani, da je že iznajden čudodelni stroj, ki bi vanj potiskali stare ženske, da bi Se pri drugem koncu prismehljale ha svet zale deklice. V$e to je bila prevara, kajti izsledki prof. Steinacha spadajo po svojem bistvu pred učenjake, nikakor pa ne v široko javnost.
Vendar pa so rie jeli s Vprašanjem pomladitve človeka pečati tudi drugi zdravniki - učenjaki. Profesor pariške medicinsko fakultete dr. Voronov (po imenu soditi, ruske krvi), je iznašel poseben' način' operacije interoticijalnih žlez. Znano je, da imajo žleze velik Vpliv na oblike človeškega telesa. Z dotično operacijo se deseže, da človek izgloda mladostno ir£ da se počuti kakor mladenič.
Operaciji dr. VoronoVa so je podvrglo več odličnih ljudi. Med zadnjimi je znani belgijski pesnik Maurice Maeter-tinck. Tudi sloviti »politimi tiger«, bivši ministrski predsednik Clemenceau1, ki ima na plečih že sedemdeset let, jo zaupal nožu dr. VoronoVa svoje žleze, hoteč ibiti še pred smrtjo mlad in fantovske volje. Operacija je uspela.
Nek angleški kirurg jo mnenja, da operacija škoduje zdravju in da bodo taki ljudje čez dve leti umrli. Bomo videli! Verjetno je, kajti narava se nikoli ile da »vleči za nos«. Naravna pa taka pomladitev iii.
Škodljivost hipnoze Ha žlVce.
V dunajsko 'bolnico je prišel te dni krog 30-leteii' mož, ki je izgledal popolnoma zdrav. Tožil je, da ima popolnoma uničene živec. Posebno je tožil o glavobolu, ki ga vedno bolj in bolj pogosto napada. Razen tega je zatrjeval, da čuti v sebi vedno nemir, vedno je raaburjen, tre:so se in’ na prstih je popolnoma izgubil vsak občutek Ničesar ne more otipati. Zatrjeval je, da ni bil nikdar bolan. Pred tremi leti je spoznal nekega človeka, ki je ozdravil neko histerično in nervozno žensko s tem, da jo jo hipnotiziral. Tudi on mu je potožil, da ga večkrat napada omedlevica. Ta človek se mu je takoj pomudil, da ga ozdravi. Res ga je hipnotiziral, toda kar se je žnjim petem’ zgodilo, mu ni jasno. Od' tega dne naprej ima opisane bolečine in občutke. Zdravniki si niso znali drugače pomagati, kakor da so poskusili g hipnozo. Res So ga hipnotizirali. Za časa hipnoze je bolnik izpovedal, da mu je prvi hipnotizer sugeriral bolečine in občutke, ki jih je imel od tega časa, a se nato ni mogel spominjati. Po hipnozi se je prebudil kot popolnoma zdrav človek. Tako je hipnoza na eni strani ubila živce, na drugi strani pa jih je zopet popolnoma izločila.
Prva Evropejka pri Rais-uliju.
Rais-uli je znamenit Šejk in ropar, ki ima v Maroku največji vpliv in ki se je že cesto postavil evropskim oblastem po robu. Tudi Sedaj se bojuje s Španci, in jim' povzroča veliko skrbi. Drzna angleška preiskovalka Mig Rosita Forbes, ki se mudi sedaj v Maroku, ga je nedavno prosila, če bi ga smela obiskati. Na splošno začudenje je glasoviti ropar v to privolil in Mia Forber je prva Evropejka, ki ga je obiskala. Bivata je pri njem veČ tednov. V nekem angleškem lis*tu pripoveduje o svojih do.crodkih Rais-uli ju ter -nravi med drugim: Sest tgdftojc sera bila p<)d sjeso^ini varstvom.
On SaM ini je pripovedoval zgodovino svojega življenja. Ko sem prišla v Te-tuan, so me sprejeli njegovi služabniki ter me odvedli v njegov grad Tazrut v Feni Arasu. Sprva so hoteli, da bi potovala v neke vrste rdeči omari, ki je bila privezana Ha dva konja. Ko pa so videli mojo jahalna škornje, feo mi privedli krasnega arabskega konja, ki go-toVo še ni nikoli nosil sedla. Na tem konju je šlo potem čez hribe ih doline. Po dvodnevnem potovanju smo dospeli V Rais-ulijevo vas, kjer ima krasen grad. Bil je že večer, ko me je prišel pozdravit Rais-uli Sam. Nikoli še nisem videla takega moža. On je skoraj tako Širok, kakor dolg, vendar pa Sem' prepričana, da nima nič masti, ampak gamo žile in' kite. Njegovo prvo vprašanje jo bilo, ali ee interesira Anglija za Maroko. Odvrnila sem m1«, da je Anglija prijateljica Španije. Nato žo me odvedli v Zawo,,to je njihov najsvstejši tempel. V njegovih vrtovih šeni preživela najkrashejše dneve. Stalno sta mi stregla dva služabnika, ki drugače spremljata Svojega gospodarja na njegovih vojnih pohodih. Rais-uli sam je največji Čudak, kar šem jih sploh videla. Zatrjeval toi je, da nikoli ničesar no pozabi. Irt' res mi je dobesedno ponovil razgovore, ki jih je imel pred desetimi leti ter mi na pamet povedal vsa pisma, ki jih je pred petnajstimi leti sprejel od španske vlade. Pozneje sem v španskem arhivu poiskala omenjena pisma iri se prepričala, da jih je ponovil dobesedno.
□□□□□□□□□□□n o □ □□□□oemnoro
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od Va10.—V211. ure in ob četrtkih od 18.—i/2^0. ure mladin. oddelek ob sobotah od .18—19. ure nnmnmnnann □ □ □□□□□□□□□□□d
Cigara, cigareta ali pšpa?
Tobak vsebuje tako zvani nikotin, brez katerega bi tobaka nihče še ne pogledal. Nikotina prost tobak je kakor pivo brez alkohola.
Množina nikotina v tobaku je zelo različna in je odvisna od vrsto rastline kakor tudi od toga, kako 8o tobak pripravi. V celem je okoli 40 vrst tobakovih rastlin. Že pri sajenju rastline in potem pri sušenju listov je mogoče vlivali na odstotno množino nikotina
Nikotin spada v vrsto alkaloidov, kakor morfij, kokain, strihnin, ki so vsi hudi Strupu V zdravstvu se nikotin uporablja le kot protistrup proti zastruplje-nju š strihninom in pri zdravljenju bolezni tetana (neka vrsta bolezni, združena s krči). Nikotin vsebuje dušik. Toba-kova rastlina, ki raste na zemlji, močno gnojeni z dušikovimi gnojili, ima mnogo nikotina dočimi se nahaja v tobaku, ki zraste na peščeni zemlji, kateri primanjkuje dušika, mnogo manj nikotina. Zato je odstotna množina tega strupa pri mnogih havanskih vrstah tobaka tako nizka. Tudi podnebje, način trganja listov in število rastlin, ki rastejo na gotovi površini, zelo vplivajo na tobako-vo listje.
Sušenje listoV se Vrši na prostem zraku ali pa potom umetne toplote. Ko jo listje suho, se napravi zopet vlažno, stisne skupaj, temperatura raste in tobak se pusti kipeti (fermentirati). Kako seta proces vrši, ni točno dognano. Gotovo je,
da se pri tem kipenju izgubijo iz tobaka marsikatere škodljive snovi, kakor n, pr. amonij alk.
Okus tobaka napravi v prvi vrsti Hi« kotin, katerega seveda ne sme biti pre-t več v tobačnih izdelkih. Važno je, koli« ko Se nahaja nikotina v dimu, ker pridei le dim V neposredno dotiko z ustmi, gr« Ioni in’ pljuči. Koliko nikotina v tobaku! pa preide v dim1? Nekateri trdijo, da 75 odstotkov, drugi pa, da samo 25. Važen} za to, koliko nikotina preide v dim, ja način gorenja tobačnih izdelkov. V ciga« ri gori tobak drugače kakor v cigaretjl ali pipi in zato izkazuje dimi v teh trebi! slučajih različne odstotno mMožiHe uh (kotina. Čim bolj gori tolbak, tem mani nikotina je v dimu. V dimu je zlasti mnogo nikotina, ako dim gre skozi mno« go tobaka, ki še ni zgorel, tako n!, pr. skozi cigaro, ker eo popoti navzame ni« kotina iz še nezgorelega tobaka. Cigar©* ta ima glede tega najpovoljnejŠe pogo« je, ker zelo dobro gori in’ je pot dima, skozi Cigareto kratka. Najslabše gori tobak v pipi, cigara pa se drži v Bredi.
Zi smeh.
Same kosti.
Ožbovt: Slišite, gospod natakar, tetk le kosti pa ne bom glodal.«
Natakar: »Kaj ste že kdaj videli v<*i la brez kosti?«	•	J-
Ožbovt: »Pa tudi Srez mesa netV
Pijanska pozabljivost
Ožbovt Šveglja, ki je sfflafi že šironS sVoje ožje domovine, pride po opravkui
V Ljubljano in še ga mimogrede ti gostilni tako hudo nadeva, da Ho znal domov. Zato Se obnrte na bližnjega sEraž« Hika: »Slišite, ali veste, kje je doma 02« ibovt Šveglja?«
Stražnik: »Ali mšte to Vi Sami?« Ožbovt: »Saj Vas nisem Vprašal, kdoH sem jaz, tetaveč kje sem doma...«
Izpred sodišča: 1
Polikarp Uzmiovič (z£go"Vorruku){ »Gospod odvetnik, res dobro ste mie ian mazali.«	;	:j
Odvetnik':	»Kajne! Popolnoma stfl
oproščeni.«
Polikarp: »Sedaj mi pa Se povejte, ali1 Smem1 ukradeni denar tudi zapiti...«
Ne verjame v pokel
Genovefa: »Gašperja1 pa že no stea«-Hfem1, ker je brezverec in: ne Verjame V pekel.«	*	i	jj
Mati: »Le vzemi ga, pa bo kmalu Ver« jel V pekel!« .
TežkoČe
Ožbovt: » Jaz geml bil sedaj cel fedeS
V Avstriji.«	.1 (i' Gašper! »Ali si dobro izhaijal z zna*
njem sVoje nemščine1!«	1
OžboVt: »O, prav dofiro, samd razuV
Hitel mo ni nihče.« ,	>	'ittl 1^1,!^
majcemesJa
mmmmmA
. V AVA R! 80 R4. G L AVfiiTfWft
m
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJEN/L SE
MM ~rrnnrr-miniTtntrr IIM—l»n‘i.*no-nm-« rnmmmmv«*--rjkina.ik
pmvOmOA CENJENEMU OBČINSTVU,
mmmi	r~	nirr^nrr	ir-rnunu	m	'Miniahn	■
OBLAST VDAŠ IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠkO STROKO SPADA-
»m«h >nnwnm*irf»in	e/..k—nKKi—mmtmmm
S	JOGA	DELA
izvršba soumm ceks mmmi
jgipillllllilid H illillili M	'	H
jgj	Velika	zaloga	|||
! cementa, traverz, 1 m železa in dr. I
BSl	1P
jEj	po ugodnih cenah.	2576	jj|j
H Pinter & Lenard, Maribor,	|
Aleksandrova cesta.	[ff
B'"'	1	ra
aMailln id todaaateli;. KcMaorcli »Tabore. — Ode:o.yorai uredflik; Budolt Qz i m. •-» OCiaka; Mariborska tiskarna A
Sčine, stenogral Be išče. Plača Maribor.
Ttržnlm arcem naznanjamo prijateljem, sorodnikom in znancem lužno vest, da je dne 26, septembre 1933 v duševni zmedenosti naglo preminula, gospa
Pogreb dra-go pokojnice »e vrBi v Četrtek, dtte 27.' septembra ob 16. ari iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sr. maSa zadušnica bo darovana d n« 28. septembra v frančiškanski župni corkvi.
MARIBOR, dne 26. septembra 1023.
2102	Žalujoči	ostali.
in perfektnim znanjem sTovenSfilno ta riem-strojepisja ter event. knjigovodstva, Ponudbe na postni predal 5 2080 3—2
A
pa tUdl rtaJfcJpSe Blago za ob!ekfc, kakor sukrto, hlačavins, volneno blago, ptavfna, cefir, Sifon, platno, Izgotovljena obleke, srajce, predpasnik!, nogavice,
robci, ode]« Itd se dobi prvovrstno pri
[L N. Šoštarič, Maribor
N Aleksandrova cesta Štev. 13.
klofute
čepic©
čevlje, dokoleftice, dežnike ter razno modno in > :	galanterijsko	blago najugodneje pri
JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
[			
			aDISJEžSE
Objava!
Vljudno' javljamo, da smo prevzeli po tvfdki P/Hochnegger in drugovi, ki se je razšla, „Tvornico pohištva Tn stavbeno mizarstvo", Maribor, Koroška cesta 46, v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firmo	3076	5—3
^Mariborska Išsna industrija".
. Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem oziru najcenejše in najvestnejše Ipostrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrstnimi «iočrai. Se priporočamo!
»Mariborska lesna industrija"
parna žaga, tvomlca tesnih Izdelkov, stavbeno iS&int. 160	mizarstvo.	Brzojav.-	Agil
Klala oznanila.
Gospodična k otrokom, M
ima ljubezen do njih ter je ▼ vzgoji in oskrbi otrok vešča, se išče za takoj oziroma a 1. oktobrom. Ponudbe na gospo Slavo Laus, Bjelovar. 2088 2-2
Profesor poučuje slovenščino, francoščino, nemščino, slovensko in nemško stenografijo. Razlagova nlica št. 15, pritličje.	2087 2-2
Gospodična, ki ima lepi rokopis in ki obvlada slovenski in nemški jezik v govoru in pisavi (Stenografijo in stenoti-pijo), se trajno namesti. Ponudbe naj se poSljejo na upravo lista pod Šifro .Zanesljiva«.	2085 2-2
OV°a
Nočni čuva) se sprefme. Nastop 1. oktobra. Naslov pove uprava lista. 2076 3—3
Učenec se sprejme pri tvrdki I. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.	2056	10—5
Zameniava stanovanja. Stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, parket, električna raz* svetjava, pritličje, sredini mesta, se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo. VpraSati: Sodna ulica št. 25. vrata 2.	. 5—4
Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — VpraSati pri Mariji Škrbine, Stros5mayerjova ulica 3. t
Pletarje, izurjene, sprejema proti dobri plači od komada Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. 2009 5
Na dobro hrano se sprejmejo gospodje in dame. Koroška c. St. 18, dvorišče. 2092 2—1
KSSa z njivo v Pobrežju ob Dravi št. 11 na prodaj 2093
Giasovlr na prodaj za 9500 din. M. Ornik, Aleksandrova cesta 64.	2094
Soba se odda gospodu s 1. oktobrom. Naslov v upravi ,Tabora*.	2095
Odda se soba za dva boljša gospoda. Naslov pove uprava „Tal;o:a“.	'2C9B
Mlgljenična brivnica se vsom priporoča. Prvovrstna postrež-
; ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva nlica 9.	1850
Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postraž-ba solidna.	1118	30—29
Vedno prihajajo novitete v modno trgovino B. Veselinovič in Komp., Maribor, Gosposka ulica 26.	1938	10-9
Galanterija
drobnfna, trikotaža
Samo na debelo I
Gaspari & Famnger
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48..
najlepše klobuke, srajce, kravate, nogavice, par-fumarije in drugo modno blago dobi se samo pri tvrdki 2096
B. VeseMč & Co.
Maribor, Gosposka ul. 26.
FoMsljelJajelilraftatl
moderni portretni posnetki, povečave, industr. posnetki. Oglejte si izložbe v Gosposki ulici (kavarna Central) in Šolski ulici. Odprto vsak dan od 8—12 in od 2—6 ure. Ob nedeljah od 9—12 ln 3—5 ure. 1918 10—5
Lovci!
Planinci!
In nepremočljivo blago za pelerine je došlo.
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9. 1346
Pdlmd
Ne na niško ceno '	*;
temveč na kvaliteto
morate paziti kadar kupujete gumi pot-petnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma kančuk pete in potplate.
Z globoko tugo v srcu naznanjamo sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš Iskreno ljubljeni oče, gospod
Franc Mravljak
veleposestnik in župan pri Sv. Antonu na Pohorju
v torek, dne 25. septembra 1923 ob pol 21. uri v 74. letu starosti mirno zatisnil za vedno svoje blage oči.
Pogreb dragega pokojnika je v petek, dne 28. septembra ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče.
Pokojnika, ki je vse svoje življenje posvetil delu, ohranimo v blagem spominu.
Sv. Anton na P o h., 26. septembra 1923.
Katarina Mravljak, žena. Peter Mravljak, veleposestnik v Vuhredu, Franc Mravljak, profesor v Celju, Feliks Mravljak, bančni uradnik v Celju, Angela Mravljak, Anton Mravljak, Ivanke Mirnik, roj. Mravljak, Ivan Mravljak, Katarina Mravljak, Feliks Mravljak, Kristl Mravljak, otroci. Ema Mravljak, roj. Lakner, Marta Mravljak, roj. Hrafovec, Franc Mirnik, sinahe in zet.
Sestre, vnuki in vnukinje.	2103
A. VICEE,
Maribor, Glavni trg 5	\
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto In ulito posodo, porcelanasto, kameninast® In ste- ■ kleno robo. tia drobno 1386
ZAHVAL/A.
Ob bridki nesreči, ki nas je zadela z nepričakovano izgubo našega dragega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
dr. Vladimirja Sernec-a
odvetnika, staroste „Sokola“ in občinskega svetnika mariborskega
bili so nam v uteho vsi neštevilni dokazi iskrenega sočutja io spoštovanja. Naj izvolijo sprejeti izraz naše iskrene hvaležnosti vsi bratje »Sokoli", gospodje vojnih, civilnih in cerkvenih oblasti, gospodje Mariborske Posojilnice, Čitalnice in »Triglava*, pevski zbor Glasbene Matice, godbe, zastopstvo vseh javnih in narodni« korporacij, vsi poSiljalci prekrasnih vencev kakor tudi vsi Števil01 spremljevalci rajnega na njegovem poslednjem potu.
Posebno se toplo zahvaljujemo gospodom govornikom, so ob sprevodu z tako ginljivimi besedami tolmačili žalujoče#0 zboru vso težkočo in bridkost izgube, ki nas je ob tej preuranje' ni in nenadni smrti potrla.
Globoko žaSujoča rodbina*
|Otw©rit@w n®m »!©ee pohištva lastnih IzdelK0^
;	’po konkurenčnih cenah. Za solidnost se jamči.	2030
Prosi ogledi Šercer Isi drag, Itarteor*	ul.	2.	Pmsioš	J